—   230   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
4. pismo.
Dragi prijatel!
V Forli.
11. dan rožnika, potem ko sim se v Bolonji dva dni mudil, sim se ob petih zjutraj naprej v i mol o peljal. Cesta gre zmiram po ravnim širocim polji. Bilo je polno lepe pšenice , ki je ravno zorila. Na levi ni moč prevelike ravnine pregledati; na desni pa se vidijo, tode precej dalječ, visoke apeninske gore. Sred poti med Bolonjo in Imolo je „kastel San Pietro", velik terg, ki šteje do 4000 daš, in eno pošto naprej je Imola, kjer je sedanji papež Pij IX. škof bil.
Imola ni veliko mesto, pa šteje vender do 9000 duš.    Ulice so zlo nesnažne,  in polne sila sitnih  beračev.    Kako čudno je vender na svetu!    Človeka  žalost obide, ko v lepi in bogati Italii, ki jo od nekdaj po vsi pravici „Europe ve rt" imenujejo, in zlasti v tacih krajih , kakor so krog Imole,   kjer  zemlja,   brez   de bi se bilo treba veliko truditi, vsiga obilno rodi — vidi polno beračev ! Pa saj ne more drugači biti, dokler imajo po-samesne družine, meniški redi in posamesni bogatini posestva toliko, de ga pregledati ne morejo, drugi reveži pa še toliko ne,  de   bi glavo  na svoje naslonili. —  V I mol i ni razun lepe  stolne cerkve,   ki  so jo ni davno popravili in počedili, nič posebniga   viditi.    Zatoraj sim hitel še vina,   ki  ga tako  visoko čislajo,   in  ki je res dobro, pokusiti; ali jezilo me je, de uisim mogel ne ko-ščika slaniga kruha dobiti.   Od Ferare dalje, kar sim pozabil povedati,   Lahi kruha ne  šole;  ne   vem:   ali jim je sol predraga, ali če je res, kar pravijo, de neslani kruh se dalje časa hraniti da in de je bolj zdrav. Z neslanim kruham jo tedaj v Faenco  odrinem. Okrog F a en c e je zemlja belo-ilova, in Faenčani so pervi (že v letu 1299)  močno obrajtano lončeno  posodo delali, ki ji Francozi ravno zato „Fayencea pravijo in je  na pol porcelan.    Tu   so tudi maj o like doma, ktere imajo ime mende po njih iznajdeniku, ki se je Maj o lika imenoval.    Majolike , majolike , koliko ste jih že pokopale!!   —   V Faenci nisim   druziga ogledal ko stolno cerkev  na velikim  prav lepim   tergu;   pa je gerdo vmazana in zanemarjena.    Mesto je precej veliko in šteje čez 16.000 duš, tode blizo 6000 jih je v predmestji   (Bor g o),   ki ga reka Lamo ne od mesta deli. Ljudje so tu grozno zabavljivi in serditi, in med mestniki in predmestniki je staro sovraštvo in večen prepir.   Posebno hude so predmestjanke.   To so babe od zlodja. S
tacimi ne gre norčevati, vedno so orožjene. Bati se mi ravno ni bilo treba, ker se predmestniki le z mestnjani radi davijo,   vender  sim jo hitro naprej v Forli potegnil.
Forli (Forum Livii) je, desiravno že staro, vender zalo, prijazno in kolikor se vidi, dobro premožno mesto, in šteje do 12.000 duš. Rimski konsul Mark L i vi, ki se je tod s Hasdrubalam vojskoval, ga je sozidal, in po njem je ime dobilo. Tu sim prenočil; viditi pa ni bilo nič kaj posebniga. Stolno cerkev so ravno širili in popravljali.