Poštnina plačana v gotovini. É a 1 © 1 Pridobitniki, najboljše Me inves^ije so oglasi v Posamezna številka Din 1*—. Tel, 58-55 GLAS H1ARODA“! St. 87 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 25 Din, za inozemstvo 35 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 GLAS Uprava : Gajeva 1, Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust NARODA Današnja številka vsebuje: Po podpisu konkordata Velika stavka v Mariboru Grozna nesreča v kamnolomu Naščika korupcijska afera Naša zunanja trgovina Na srbskem žegnanju Huda slana pred sto leti V Ljubljani v soboto, dne 27. julija 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Џттттк® raz&ravs v testasti Konstituiranje zakonodajnega odbora — Senatorji zavračajo federacijo, so pa za samoupravo Dopoldanska razprava P© ^©dplsui konkordata Kakor običajno, bo celotno besedilo ravnokar podpisanega konkordata med Jugoslavijo in sv. stolico objavljeno šele ob izmenjavi ratifikacijskih listin, vendar pa je iz dosedaj znane vsebine konkordata razvidno, da prinaša sklenjeni konkordat tako državi ko cerkvi velike pridobitve. Državi predvsem to veliko pridobitev, da je s konkordatom dokončno urejena razmejitev škofij in da ne spada niti ped jugoslovanske zemlje več pod jurisdikcijo tujih škofij. Z mirovnimi pogodbami določene meje naše svobodne in neodvisne države so s tem priznane tudi za cerkveno razmejitev. Pri imenovanju novih škofov so nadalje v celoti varovani državni interesi in novi škofje morejo biti le jugoslovanski državljani, ki prisežejo ob svojem vstoličenju tudi zvestobo državi in naši narodni dinastiji. Važna nacionalna pridobitev pa so končno tudi pravice, ki jih priznava Vatikan v liturgiji glagolici. Nič manjši uspeh pa ne pomeni novi konkordat tudi za cerkev. Neodvisnost cerkve jc zajamčena, njena gospodarska avtonomija zagotovljena, v cerkvah sklenjeni zakoni Imajo polno veljavo, na šolskem polju more razviti cerkev vso svojo delavnost in verska vzgoja katoliških učencev je na šolah posebej zajamčena. Tako nudi konkordat cerkvi vse možnosti za svoboden razvoj, s tem pa odstranja tudi vsa ona trenja, ki so dosedaj tako pogosto motila plodonosno sodelovanje med cerkvijo in državo. A baš v povojnih letih, ko je svetovna vojna omajala vse moralne temelje, je bilo in je to sodelovanje še zlasti potrebno. Tako v korist cerkve ko države pa bo tudi nova določba konkordata o depolitizaciji duhovščine. Pri nas, kjer so še spomini na nekdanje strankarske boje tako živi, morda ne bo takoj ta določba sprejeta od vseh s potrebno objektivnostjo. Nekateri bodo videli v tem zmago, ki je ni, drugi pa poraz, ki ga tudi ni. To določbo je treba razumeti iz mnogo širšega pogleda občedržavnih in cerkvenih interesov, ki nimajo z raznimi lokalnimi spomini nobenega opravka. V težkih časih moralnega propadanja hoče cerkev vse svoje sile v celoti posvetiti svojim visokim dušebrižniškim ciljem. država s svoje strani pa nudi cerkvi tako vsestranska jamstva za njen nemoten razvoj, da postaja za njo vsaka politična skrb odveč. Depolitizacija duhovščine nima nobene osti proti duhovščini. temveč je le priznanje vzvišenosti njenega poklica, ki se čisto loči od političnih bojev, baš zato. da zaradi njih ne trpi ugled tega poklica. Po svojih posledicah pomeni depolitizacija duhovščine zdravo delitev dela med državo in cerkvijo. V medsebojnem spoštovanju in priznavanju bo vsaka opravljala le njej lastne posle in niti ena niti druga ne bo posegala v področje druge. Delo obeh pa bo služilo visokemu cilju nravstvenega dviga naroda, da bo ta čim bolj sposoben za poslanstvo. ki mu j c usojeno. Marsikateri očitek. ki je dosedaj padel na račun cerkve zaradi neljubih političnih dogodkov, bo sedaj odpadel in cerkev bo sedaj bistveno lažje in p lod o n os n c j še mogla izvrševati svojo božjo misijo. Na drugi strani pa bo tudi naše politično življenje postavljeno na bolj zdravo podlago, ker bo praktična posledica konkordata, da bo izvedena depolitizacija duhovščine vseh veroizpovedi. Določba ustave, da niso dopustne stranke na verski podlagi je sedaj sankcionirana tudi s cerkvene strani in zato je BEOGRAD, 26. julija, b. Danes ob 11.30 se je pričela seja senata, na kateri je predsedoval podpredsednik dr. Uroš Krut j. Seje so se udeležili vsi člani kraljevske vlade na čelu ministrski predsednik doktor Stojadinovic. Sekretar senata je preči-tal zapisnik zadnje seje, nakar je sporočil, da je imunitetni odbor proučil zahtevo pravosodnega ministra, zlasti da se izroči sodišču dr. Vrbanič in ugotovil, da v tem smislu kazenska odgovornost ne obstoja, ter da se zahteva pravosodnega ministra zavrne. Zakonodajni odbor se je konstituiral in izbral za svojega predsednika dr. Kramerja. Nato je dobil besedo senator Milan Marjanovič, ki je kot poročevalec finančnega odbora prečital poročilo finančnega odbora in naglašal, da senat sprejema razloge kraljevske vlade, zaradi katerih naj se proračunske dvanajstine sprejmejo. Nato je opredelil tudi svoje stališče na p ra m notranji ureditvi države in izjavil, da sc s federalistično uredbo država razedini, stoji na unitaristični ureditvi države in ne more sprejeti nobenega drugega principa. Dotaknil se je tudi politike dr. Mačka in pravi, da bi dr. Maček moral najprej izločiti iz svoje stranke vse ekstremne elemente. Pledira za to, da senat sprejme predložene dvanajstine. Za Marjanovičem je dobil besedo finančni minister Dušan Letica, ki je podal svoj eks- BEOGRAD, 26. julija, b. Danes popoldne je prvak radikalne stranke Aca Stanojevič sprejel večje število politikov, med njimi bivšega ministra g. Nikolo Dimitri-jeviča, Todora Tomiča in ministra javnih del inž. Miloša Bobiča. Kakor smo zvedeli, je stari Aca Stanojevič sprejel tudi ministra Spaha in dr. Korošca. Vprašanje časa je, kdaj bodo Stanojevič, Spalio in Koro- živković na inšpekcijskem potovanju v Celju, Mariboru in Ptuju BEOGRAD, 26. julija. A A. Minister za vojsko in mornarico armijski gen. Peter živkovič inspicira garnizije na področju dravske divizijske oblasti.- Danes, 26. julija, okoli 11. je prispel vojni minister in častni adjutant N j. Vel. kralja armijski general Peter Živkovič s svo; jim kabinetnim šefom v Celje. Minister si je takoj po prihodu ogledal 39. pehotni polk, ki garnizira v Celju, koj nato pa celjsko vojaško okrožje in štab obmejnega pododseka. V pehotnem polku si je minister ogledal vojaška stanovanja, pisarne, skladišča, kuhinje in konjušnice. Pri ogledu je pokazal posebno zanimanje za zdravje in prehrano mož in živine. Prav tako je kazal veliko zanimanje za pouk in stanje vseh vrst materiala in priprav. V vojaškem okrožju se je zanimal za tamkajšnje razmere, za rekrutiranje in popis živine ter za težave pri delu. Minister je bil z razmerami, ki jih je ugotovil pri obhodu, popolnoma zadovoljen. Po končanem ogledu v Celju, se je minister odpeljal v Maribor, kamor je prispel že ob 14. Tam je odšel hfkoj v inženjersko podčastniško šolo. Ogledal si jo je in pokazal posebno zanimanje za uspeh gojencev ter je bil popolnoma zadovoljen z razmerami v šoli; o tem je minister dal vidnega dokaza z izjavo poveljniku šole. Pri odhodu iz šole si je minister ogledal še druge vojaške enote in ustanove v Mariboru. Do 17.30, ko se je odpeljal v Ptuj, je obhodil 45. pehotni polk in 32. topniški polk, mariborsko vojaško okrožje, začasno vojaško bolnico, intendantsko skladišče in obmejno četo. sedaj zajamčeno, da se bo ta določba začela tudi v celoti izvajati. Za pravilen razvoj našega političnega življenja je to neprecenljive važnosti. Upati je, da sedaj tudi plemenski in regionalni vplivi ne bodo več mogli tako motiti pravilnega razvoja naše politike in da smo s konkordatom stopili v dobo, ko bodo za nadaljnji razvoj naše politiko odločevala le gospodarska, kulturna iu socialna poze, ki se v ničemer ne razlikuje od eks-pozeja podanega v Narodni skupščini. Nato je senat svojo dopoldansko sejo zaključil in napovedal nadaljevanje razprave za popoldne ob 17. uri Popoldansko zasedanje Prvi govornik na popoldanski razpravi je bil dr. Miroslav Ploj, ki je v daljšem govoru analiziral nekatere postavke predloženih dvanajstin in se obširno bavil z gospodarskimi razmerami v državi, zlasti v Dravski banovini. Glede zahtevanih pooblastil, smatra, da jih narekuje državna nujnost, če hočemo pristopiti k normalizaciji političnih razmer. Drugi govornik senator Majstorovu' se je uvodoma spominjal marsejske tragedije, nato pa govoril o šestojanuarskem režimu in trdil, da bi likvidacija tega režima pomenila tudi likvidacijo našega narodnega edinstva. Je za samouprave, ki so jih napovedale vse kraljevske vlade dosedaj. Te samouprave pa naj bi se uredile v smislu decentralizacije državne uprave. Pravi, da se politični dogodki razvijajo s silno brzino, toda v smeri, ki bodo dovedle do onih razmer, ki so vladale v letu 1928. Dve politični formaciji sta na vidiku : ena ki jo želi kral j, vlada, druga pa ona, ki jo hoče imeti združena opozicija. Zdi se, da se vračamo v stare razmere, ki so dovedle do sedanje katastrofe. Proslavlja narodno edinstvo. Smatra, da centralizem kot oblika državne šec vložili formalno prijavo in pravila bodeče Jugoslovanske radikalne zajednice. Nekateri trde, da se bo to zgodilo še pred donošenjem novih političnih zakonov. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da bo radikalna zajednica po svoji konstituciji pričela takoj z razpredenim političnim gibanjem v vseli banovinah. Skupina v bližini Ace Stanojeviča misli, da bodo pro- vidno zadovoljen z ogledom v Mariboru se je minister odpeljal v Ptuj, kamor je prišel ob 16. Tam si je ogledal vaje vojakov pontonskega bataljona na Dravi, potem pa vojašnice tega bataljona in ugotovil popoln red v vsakem pogledu. Po končanem ogledu drugega pontonskega bataljona je minister zapustil Ptuj in se zadovoljen z ogledom vrnil v Rogaško Slatino, kjer se že nekaj časa mudi na zdravljenju. Sodba v sarajevskem procesu SARAJEVO, 26. julija, b. Danes dopoldne je izredno sodišče izreklo sod bo ^ v znani aferi bivšega poslanca Huseina Radića, ki je svoj čas vzdignila toliko prahu. Obsojeni so bili: Vladimir Stojič na 3 leta strogega zapora, na 3 leta izgube častnih pravic in na 50.000 Din odškodnine, Husein Kartic na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, 3 leta izgube častnih pravic in 70 tisoč Din odškodnine, Božidar Hadži Nikolič na 2 leti in 3 mesece strogega zapora, Fridrih M erga 1 na 6 mesecev strogega zapora. pogojno na tri leta. Mihael Latkov-ski na 2 leti strogega zapora, Nurija Kartic na eno leto strogega zapora. 3 leta izgube častnih pravic in 25.000 Din odškodnine, Jusuf Trgo na 8 mesecev strogega zapora in 1.000 Din odškodnine in končno Ivan Nikolič na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Vsem je vračunan preiskovalni zapor, kazenske stroške nosijo solidarno. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Seja vlade in senatorjev BEOGRAD, 26. julija, b. Danes je bila seja kraljevske vlade in senatorjev. Na tej vprašanja, ki so tudi bistvo vse politike. Tako pomeni konkordat zdravo in mnogoobetajočo pogodbo med cerkvijo in državo, ki na široko odpira vrata za čim plodnejšo sodelovanje obeli najmočnejših faktorjev človeškega življenja. Kot državljani in kot katoličani pozdravljamo zato sklenjeni konkordat ter si obetamo od njega naj lepših uspehov. Vreme v naši državi dne 26.7.1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padavine v m/m naj nižja najvišja Ljubljana . 763.0 13 31 — Maribor . . 761.1 14 28 •— Zagreb . . 762.3 16 30 — Beograd . . 702.5 16 28 — Sarajevo 765.1 7 — —1 Skoplje • . Split . . . 761.8 10 30 30 — Kotor . . . — — 28 — Rab .... — — 27 — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Dunaj: Lepo poletno vreme, zelo toplo, <• varnost krajevnih neviht. wiMmi-T»TT4iHinrTMHMTTcmrm—r,~l**™,ie"™”°—™ administracije najbolj odgovarja našim državnim razmeram. Delo sedanje vlade se je začelo pod težkimi avspicijami. Citira uvodni članek : Slovenca;:, v katerem se je slikal unitarizem kot fatamorgana, kar on ostro komentira. Jugoslovansko vprašanje obstoji v rešitvi gospodarskih vprašanj. Govori končno o korupciji in se izjavlja za to, da se čimprej donese tozadevni zakon. Senator Benjamin Šuperi-na govori o nepravilnosti petomajskih volitev in pravi, da je Jevtičeva vlada dobila prav klavrno večino pri volitvah. Razprava o dvanajstinah traja še nadalje. gram zajednice akceptirale tudi druge manjše skupine, ki se niso mogle še orijentirati v novi politični situaciji. Razpoloženje v teh krogih je dokaj optimistično,! ker smatrajo, da se bo narod z večjim zanimanjem in zaupanjem opredelil za močne vsedržavne politične skupine. konferenci so govorili poleg predsednika dr. Milana Stojartinoviča tudi senatorji Jovan Banjanin. dr. Kramer, Majstor o vič, dr. Grga Andjelinovič, Pavle Vujič in drugi. Razpravljalo se je o delu senata in o predloženih dvanajstinah. Konferenca Male antante na Bledu — 29. avgusta BUKAREŠTA, 26. julija, b. Romunski list »Dimenjacac se bavi obširno o bodoči konferenci Male antante. List je dobil informacijo, da je konferenca določena za dan 29. avgusta na Bledu. Ob tej priliki bodo dr. Stojadinovič, dr. Beneš in Titu-lesvu razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo Male antante. Dr. Beneš bo obširno poročal o svojem obisku v Moskvi in o svojih razgovorih z Litvinovim, Molotovim in drugimi, o novi politični situaciji v Sovjetski Rusiji, ki sedaj omogoča tesno sodelovanje Sovjetske Rusije z Malo antanto. Zvesti svojim zaveznikom Uraden demanti nemških vesti BEOGRAD, 26. julija. A A. »Berliner Tageblatt« od 10. t. m. ie priobčil članek, kjer trdi, da se jugoslovanska zunanja politika bistveno izpremeni v zvezi z obiskom N j. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla v Bukarešti in da bo Jugoslavija zapustila skupino Male antante in Balkanske zveze in bi se ustanovila nova grupacija med Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo, in sicer glede na habsburško vprašanje. Uradno najenergičueje demantirajo te vesti, ki jim je namen zbegati javnost, in poudarjajo, da bomo mi ostali v zunanji politiki zvesti svojim zaveznikom. Cilji naše zunanje politiko bodo pa ostali isli kakor doslej. Avstrijske dežele proti povratku Habsburžanov DUNAJ. 26. julija. AA. »Salzburger (hronict, organ krščanske socialne stranke, priobčuje odlok deželnega glavarja za Gornjo Avstrijo doktorja Gleisnerja, ki zelo ostro nastopa zoper imenovanje Otona Habsburškega za častnega obrana v občinah. Odlok posebno poudarja, da imenovanje častnega občana nasprotuje določbam avstrijske ustave Stvarni oprisi Sugosi, radikalne zaiednlce *- Pred smrtno obsodbo DN? Litvinov predlaga izredno zajedam* sveta PM prihodnji teden PARIZ, 26. julija, r. Iz Ženev poročajo, da se bo svet DN, ki ima razpravljati o italijansko-abesinskem sporu, sestal po vsej verjetnosti v sredo 31. julija. Sejo sveta bo sklical kot sedanji predsednik Litvinov. To potrjuje tudi današnji komunike francoskega zunanjega ministrstva, ki razglaša, da je svet D N sklican za 31. julija. Litvinov predlaga 31. ali 1. avgust julij ŽENEVA, 26. julija. W. Predsednik sveta DN Litvinov je danes telegrafi Eno obvestil vse člane sveta DN, da predlaga za zasedanje 31. julij ali 1. avgust. Člani naj takoj sporoče, če se s tem predlogom strinjajo. Lavai—Clerk PARIZ, 26. julija. Ha vas poroča: Dopoldanski razgovor med predsednikom francoske vlade La va lom in poslanikom Velike Britanije v Parizu Clerkom se je sukal okoli abesinskega vprašanja. Mislijo, da italijanski predlogi v Ženevi ne morejo odgoditi seje sveta DN. Pri sedanjih razgovorih med Londonom, Parizom in Rimom prevladuje misel na skorajšnji ženevski sestanek; pogajanje za dognanje temeljnega kompromisa je pa zdaj stopilo v ozadje. Abesinija zahteva nujno postopanje... ŽENEVA, 26. julija. w. Kakor se doznava, je tajništvo DN dobilo danes noto abesinske vlade, ki prosi za sklicanje sveta DN po nujnem postopku. V poučenih krogih govore, da je generalni tajnik DN Avenol na sestanku z abesinskim poslanikom v Parizu ta postopek odklonil, češ da se ima sklicanje sveta DN izvršiti na podlagi sklepa od 25. maja. Razlika v teh stališčih je v tem, da bi se svet DN, če bi zasedal po nujnem postopku, moral baviti s celotnim italijansko-abesinskim problemom. Kakor se doznava, so pismeno noto abesinske vlade sporočili generalnemu tajniku že prejšnji teden v Parizu ustno, vendar je Avenol takrat ni hotel vzeti na znanje. ...Italija pa opravičuje neuspeh arbitražne komisije Italijanska vlada pa je poslala včeraj generalnemu tajniku DN brzojavko, v kateri pravi med drugim : Ker poteče danes rok, ki ga je imel arbitražni odbor štirih članov za izvršitev svoje naloge — odbor je postavilo Društvo narodov 25. maja 1935 in je imel nalogo proučiti incident pri Ualualu in druge obmejne spore — se usoja italijanska vlada tole sporočiti : Italijansko vlado je zmerom vodila želja, da bi se arbitražna ureditev spora uspešno izvršila. Ta postopek se pa ni dokončal samo zato. ker je zastopnik abesinske vlade v Cheveningnu postavil zahtevo, da se pred odborom prouče vprašanja, ki so bila izključena od arbitražnega kompromisa. Zato je italijanska vlada že 14. julija sporočila abesinski vladi, da je slej ko prej pripravljena na to, da odbor nadaljuje svoje delo, vendar pod pogojem, da se bo to delo gibalo v mejah doseženega kompromisa. Italijanska vlada je 23. julija poslala kralj, poslaništvu v Addis-Abebi nova brzojavna navodila, ki potrjujejo njeno stališče. Zahtevala je, da abesinska vlada naroči svojim zastopnikom v odboru, da opuste svojo zahtevo in tako omogočijo nadaljne delo odbora. Francija le za površno razpravo Anglija vztraja pri svojem stališču LONDON, 26. julija. AA. Današnji »Times« piše, da brzojavka, ki jo je iz Rima dobil glavni tajnik DN Avenol, nikakor ne more. izpre-meniti dosedanjega stališča britanske vlade, ki slej ko prej zahteva temeljito razpravo o itali-jansko-abesiuskem sporu pred svetom DN. List pripominja, da se francoska vlada zelo zavzema za čim površnejšo razpravo o tem sporu v Ženevi, češ da bi vsaka razprava, ki bi šla v podrobnosti, utegnila biti nevarna za obsloj DN. Glede izjave sira Samuela Hoara, da je britanska vlada sklenila, da ne bo dovolila izvoza orožja in razstreliva ne v Italijo, ne v Abesini-jo, poudarjajo nekateri današnji jutranjiki, da je ta britanska prepoved samo začasnega značaja. Če se pokaže, da je vojna neizogibna, pravijo ti listi, bo britanska vlada vnovič proučila to vprašanje. 31. julij — konec DN Komentarji pariških listov PARIZ, 26. julija. Havas poroča : Nekateri današnji jutranjiki stoje na stališču, da je v zadnjih 24 urah nastopil nekoliko ugodnejši preobrat v sporu med Italijo in Abesinijo. Zraven pa poudarjajo, da bi se položaj lahko zelo pokvaril, če bi svet DN hotel iz temelja proučiti ves italijansko-abesinski spor. »Malin« poudarja, da se iz brzojavke glavnemu tajniku DN Avenolu jasno lahko razbere iskrena želja Italije, da se vojna prepreči. Če bodo sprejeli predlog te brzojavke, nadaljuje list, in pričakovati je, da bodo, bi se pridobil čas, da bi se mogli napraviti novi poskusi za likvidacijo spora. »Echo de Paris« piše: Prej kakor smo mislili, bo stalo DN pred hudo preizkušnjo. Moralo bo ali vztrajati na tem, da samo neposredno prouči vsa vprašanja, ki tvorijo italijansko-abesinski spor, ali bo pa skušalo samo oživiti arbi-tražni odbor. Če se DN odloči na temeljito proučitev vsega spora, moramo računati z nevarnostjo izstopa Italije iz DN. 31. julij bi utegnil biti konec DN. Francoska diplomacija bo imela polne roke dela, če bo hotela pomiriti nasprotujoče si teze. »Journal« pravi: DN se igra s svojim obstojem. Že z izstopom Japonske in Nemčije znatno Politični utrinki Nova izjava dr. Mačka o političnem klerikalizmu Katoliški tednik »Nedelja« je objavil novo izjavo dr. Mačka ò katolicizmu in političnemu klerikalizmu. V toplih besedah naglasa dr. Maček veliki pomen katolicizma za Hrvate, ker je bila Hrvatom njih vera ona meja, ki jih je usmerila na zapad in k evropski civilizaciji. Zato bo hrvatski kmet tudi vedno čuval svojo katoliško vero. Pod klerikalizmom razume dr. Maček samo oni politični klerikalizem, ko posega kler v čisto politična vprašanja ter ustvarja pod plaščem katolicizma politične stranke. To pa je v škodo duhovščine, ker je naloga duhovščine, da se čisto posveti duhovno-vzgojnemu delu med narodom. V tem pogledu ne zahtevamo mi, pravi dr. Mucek, nič drugega ko cerkev, ki je proti temu. da ustanavlja duhovščina politične stranke. Hrvati imajo mnogo dobrih in požrtvovalnih duhovnikov, ki žive z narodom. To naše duhovništvo bo vedno uživalo vso podporo naroda. Ko pride čas, da bomo mi Hrvati svoje razmere urejevali sami, tedaj bomo uredili tudi svoje zadeve s cerkvijo tako, da bo cerkev zadovoljna v srečnem narodu. Končno je izjavil dr. Maček, da so razne verske organizacije, zlasti mladinske, ki služijo verskemu in nravstvenemu preporodu naroda, samo v korist narodne borbe. Glede prostozidarjev pa je dejal dr. Maček, da ne pomenijo v življenju našega naroda nič in da o njih dovolj govori njih delo. »Nedelja« dostavlja k tej izjavi, da bo izjava dr. Mačka v še večjo pobudo katolikom, da bodo še bolj cenili vrednost vere in da bodo znali določiti tudi svoje dolžnosti do naroda. Izjava dr. Mačka ^'imeni važen donesek k našemu versko " mu probi e mu. a Jovanovič o namerah opozicije Po dolgem času je zopet izšel list »Selo«, glavno glasilo zemljoradnikov. Med drugim objavlja izjavo Joče Jovanoviča o stališču združene opozicije k raznim aktualnim političnim vprašanjem. Med drugim pravi, da so volitve dokazale, da narod ne bo več trpel režimov, kakršni so bili dosedaj" in da se mora v narodni slogi rešiti dvoje velikih vprašanj : seljačko in hrvatsko. Združena opozicija je predlagala, da bodi nova vlada kratkoročna in vlada po-mirjenja. Vlada naj bi dala le nove politične zakone, potem pa naj bi bile nove volitve. Združena opozicija je sprejela sovo vlado mirno in ves čas budno opazuje njeno delo. Združena opozicija se zaveda, da je narod odobril njeno delo in njeno politiko. Združena opozicija vztraja na svoji izjavi z dne 30. maja ter je prepričana, da se morejo vsa politična, gospodarska in socialna vprašanja rešiti samo v svobodi in v sporazumu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zakaj so glasovali slovenski poslanci za dvanajstine Na 7. seji Narodne skupščine je imel posl. dr. Jure Koce velik govor o predloženih dvanajstinah ter o naši gospodarski in finančni politiki. Njegov temeljit govor je vzbudil splošno pozornost ter so mu mnogi prav iskreno čestitali. Njegov govor se je po stenografskih zapiskih glasil: Gospodje narodni poslanci ! Danes dopoldne smo slišali od več govornikov apele na nas, da ne glasujemo za vlado in tla naj glasujemo proti dvanajstinam.Gospodje! Kot. član vladne večine, ki jo zastopam v Dravski banovini, izjavljam, da bom glasoval za dvanajstine, ker sem mnenja, da bodo dale one to, kar želi večina našega naroda in da bo vlada rešila najvažnejša gospodarska in finančna vprašanja. Kar se tiče dvanajstin samih, moram reči, da se naslanjajo te na pretekli proračun, a moram reči tudi to, kar se je odkrito naglašalo v sedanji dvanajstinski debati, da se je namreč že od leta 1932 naprej delalo s proračunskim deficiftom. Zato moramo tudi mi prenesti to dedščino dr. Gjorgjeviča, čeprav vemo, da ni ta dedščina, ki jo je prevzel dr. Stojadinovič, niti najmanj zavidna, vendar pa tudi vemo, da je ou sposoben in ambiciozen, da jo prenese in reši. Pred no preidem na svoja izvajanja, bi čudno Mosleyevo zavzemanje za italijansko ekspanzijo LONDON, 26. julija, r. Včeraj je spet prišle .do izgredov o prilik fašističnega shoda sira Oswalda Mosleva v Nottinghamu. Izgredi so se pripetili, ko je sir Oswald Mosley izjavil, da je v načelu zoper vojno, da pa v Evropi mora priti do vojne, ker se nekaterim velikim narodom, stisnjenim v razmeroma ozke meje, onemogoča prirodna možnost za razširjenje. Sir Mosley se je s tem ponovno zavzel za pravico italijanskega naroda do ekspanzije. Seveda bi Mosley ne bil to, kar je, če bi se tako vneto ne zavzemal za težnje italijanskega fašizma. Debata v angleškem parlamentu o mednarodnem položaju LONDON, 26. julija. AA. Predsednik vlade Baldwin je izjavil v spodnji zbornici, da bo prihodnji četrtek seja parlamenta in da pride tedaj do debate o mednarodnem položaju. Parlamentarne počitnice se bodo po vsej priliki začele 2. avgusta. se dotaknil govora posl. Voj e Gjorgjeviča, ki je dejal, da se ni gospodarsko pravilno postopalo ter da se zedinjenje ni izvedlo tudi gospodarsko. Trdim, da je bil Uzunovičev-Gjorgjevičev režim oni, ki je v svoji politiki najbolj podpiral tuji kapital in ubijal domači. Kot discipliniran član vladne večine gledam na načrt zakona o dvanajstinah, o katerem danes razpravljamo, z občutkom, da ne morem predlagati izpre-memb in dodatkov, ker smo tik pred 1. avgustom, ko morajo stopiti dvanajstine v veljavo. Še to jesen nam bo predložila kr. vlada načrt novega rednega proračuna za leto 1936/1937 ter zato izkoriščam sedanjo priliko, da v svojem govoru stavim nekatere predloge, za katere upam, da jih bo vlada uväzevala že v prihodnjem proračunskem predlogu ter zato izjavljam, da bom glasoval za dvanajstine. Nove protikatoliške odredbe v Nemčiji BERLIN, 26. julija. AA. V zvezi z okrožnico pruskega in državnega notranjega ministra, poslano vsem deželnim vladam, da je prepovedana vsem verskim organizacijam noša uniforme v javnosti, je namestnik nadzornika pruske državne tajne policije kot poveljnik politične policije za ostale dežele izdal odredbo, da morajo verske in verske mladinske organizacije omejiti svoje delovanje na čisto cerkve no in versko polje. Tem organizacijam je prepovedano hoditi v sprevodih postavljati šotore na javnih krajih, nastopati pred javnostjo s svojimi godbami, javno nastopati z zastavami, znaki in drugimi društvenimi znamenji. Ta od- Kotle, lestence, kljuke in vse ostale kovinaste predmete . Servitor-vato Dobite jo v vsaki ielezninski in špecerijski trgovini EKSTRAT družba, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8 Oster nastop »Domoljuba« proti socialistom in organizatorjem stavk V članku »Podtalno delo« je nastopil »Domoljub« z nenavadno ostrostjo proti socialistom in vsem organizatorjem štraj-kov. Prireditev »Svobode« v Celju imenuje »Domoljub« kot komunistično izzivanje v najpredrznejši obliki. Nato odločno nastopa proti vedno pogostejšim štrajkom, od katerih mnoge ni mogoče niti pri najboljši volji razumeti. Vsak štrajk ima hud učinek na gospodarstvo, zato so v fašističnih državah in tudi v komunistični Rusiji najstrožje prepovedani. Nato pravi »Domol jub«, da so bili slovenski socialisti vedno pripravljeni pomagati liberalcem, kadar so bili ti v stiski. Ti so se jim zato tudi izkazovali hvaležne, jih pritegovali k dobiekanos-nim kupčijam in jih nagrajali s primernimi koritei. Za delavskimi hrbti da so socialisti prijateljsko barantali z libe- oslabljeno, ne bi moglo preživeti še izstopa Ita- j ! lije. Prva in glavna dolžnost zapadnih velesil I v tem trenutku je, da se ognejo sleherni krivi poti, ki bi utegnila zavoziti stvar v smer poloma DN. »Abesinija mora biti naša!« Ogromne demonstracije v I?imu RIM, 26. julija. AA. Demonstracije, prirejene j] po velikih italijanskih mestih proti Abesiniji, se ne morejo niti od daleč primerjati z ogromnimi demonstracijami, ki so se snofi vršile v vseh okrajih Rima. Pri teh demonstracijah, ki I se jih je udeležila ogromna množica ljudi, je govorilo 12 govornikov, po večini ugledne osebnosti fašistične stranke. Predvsem so poudarjali kolonizacijske dolžnosti Italije in se sklicevali na to, da je fašistična vlada doslej z dejanji pokazala svojo veliko sposobnost za 'tako delo. Govorniki so ne samo srdito napadali Abesinijo, i temveč so tudi v zelo jasnem namigavanju nastopali zoper tiste, ki stoje za Abesinijo. Na takšne pasuse so poslušalci odgovarjali z žviž-' ganjeni in z vzkliki proti nekaterim državam. I Demonstracije so se končale z velikanskim shodom na trgu Oolonni, kjer je govoril glavni j tajnik krajevne fašistične organizacije za mesto Rim. Znani futuristični književnik Marinetti je ves čas demonstracij dajal v radiu poročila o njih poteku. Svoje poročilo je končal z vzklikom: »Abesinija mora biti naša!« De Chambrun vzklika: živela Italija!... , Pri včerajšnjih velikih demonstracijah se je zbrala pred palačo francoskega poslaništva ve- , likanska množica ljudi, ki je vzklikala Franciji, j Na balkon je stopil poslanik grof de Chambrun in pozdravil manifestante z vzklikom: Živela Italija! Odmevi demonstracij v Londonu LONDON, 26. juli ja. A A. Današnji jutran jiki se precej bavi jo s snočnjimi demonstracijami v Rimu in poudarjajo, da so bile te demonstracije naperjene ne samo proti Abesiniji in Ja- j ponski. temveč dokaj odkrito tudi proti Angliji. Reuterjevo poročilo pravi, da je skupina demonstrantov nosila v sprevodu lepak, ki kaže fašistično liktorsko sekiro, kako seka na kose britansko in japonsko zastavo Poročilo pravi dalje, da so demonstranti žvižgali in sovražno vzklikali, kadar je kateri govornik omenil Ja- ponsko, Veliko Britanijo in DN. 3000 novih vojakov in 200 častnikov NAPOLI, 26. julija. AA. V Vzhodno Afriko je odplul parnik »Conte Biancamano«. Na njem je 180 častnikov, 1900 vojakov, 600 strokovnih delavcev in velike množine vojnega materiala. Na poli bo parnik prevzel v Messini še nekatere vojaške enote, tako da bo odpeljal v Vzhodno Afriko 200 častnikov in 3000 vojakov. redba ne velja edino za udeležbo pri cerkve nih sestankih, romanjih in cerkvenih proslavah, kakor tudi ne za pogrebe. Razpust »jeklenih čelad« v Vzhodni Prusiji BERLIN, 26. julija. DNB poroča iz Königs-berga, da je pokrajinski namestnik za Vzhodno Prusijo razpustil vse organizacije jeklenih čelad v tej deželi. Evropski turnir v waterpoolu BRUSELJ, 26. julija. AA. Na evropskem waterpoolskem turnirju je Švedska premagala Nemčijo, ki so jo šteli med favorite. Švedi so zmagali s 5 : 3 (4 :1). Francija je z lahkoto premagala Jugoslavijo s 5 :0 (4 :0), Madžarska pa Belgijo z 9 :3 (4:3). ralci. Pod prejšnjimi vladami zato tudi ni bil niti en socialist preganjan in socialistični listi so imeli večjo svobodo ko drugi listi. Sedanje štrajke uprizarjajo socialisti le zato, da bi delali težave sedanji vladi, ki seveda v 14 dneh ne more popraviti tega, kar se je zagrešilo v 6 letih. Podtalno delo so zato sedanji štrajki. Borzna ooroiila Ljubljana, 26. julija (s primo Narodne banke): Amsterdam 2937.45 do 2952.05, Borii» 1751.33—1765.21, Bruselj 739.90—744.96. Curii1 1424.22—1431.29, London 216.48—218.53, Ne"" york 4335.01—4371.32, Pariz 288.46—289.90 Praga 180.91—182.02, Trst 356.45—359.54. Curih. 26. julija. Beograd 7, Pariz 20.26. London 15.21. Newvork 306.75, Bruselj 51.95. Milan 25.10, Madrid 41.975. Amsterdam 206.7.'. Berlin 123.05. Dunaj 58.60. Stockholm 78.40. Oslo 76.40, Kopenhagen 67.90, Praga 12-1 Varšava 57.90. Atene 2.91, Carigrad 2.47. B»' karešta 2.50, Helsingfors 6.715, Buenos Air<‘' 0.8175. 27. VII. 1935. GLAS NARODA Stran ti Sir. Duh na Ostrem vrhu Maribor, 25. julija. Odkar jv po vrhu kobariških planiti določena državna meja med Jugoslavijo in Avstrijo, je tujski promet po idiličnih kobariških vasicah (Sv. Duh na Ostrem vrhu, Kapla. Remšnik) ponehal. Spominske knjige nemškega planinskega društva D. Oe. A. V. pri Sv. Duhu beležijo v predprevratni dobi vsako leto na tisoče planincev iz. današnje Avstrije. Bilo je to doba, ko se je gradit most k Adrijit in je s posebnimi parolami planinarstvo med Nemci agitiralo za obiskovanje jezikovne meje. Tudi nekaj let po prevratu je tujski promet ob meji proti Avstriji ugodno napredoval zlasti iz Ar veža, Lučan, Gomilice, Ernov-ža itd. Strogi predpisi graničarske službe to planinarstvo onemogočili. Maribor in Dravska dolina gravitirata na Pohorje, Nemci iz Avstrije so si pa' sami pomagali. Ker je bil zlasti onemogočen prehod pri Sv. Duhu (kjer je baje najbolj strogo), so si planinci iz Lučan poiskali pod Sv. Ehrhorn — pribl. 800 m — na Žagarjevem vrhu blizu Možcrja prostor, kjer so si letošnjo pomlad postavili planinski dom, oddaljen od Sv. Dulia pribl, četrt ure. Od tam imajo sicer lep razgled na Slov. gorice in Mursko polje, zda-leku pa ne dosega razgledu pri Sv. Duhu, ki visoko dominira nad omenjenim vrhom. Le ena razlika je: avstrijska planinska koča j c vsako nedeljo oblegana od vseli strani Avstrije, saj je kot »Grenzulm-Hiittc« posebnost svoje vrste. Naš 'Sv. Duh pa sameva vsako nedeljo in se spominja na čase ko se je gnetlo ljudi na tisoče. V nedeljo 28. t. m. ho obnova vodovoda pri Sv. Duhu. Ta dan bo odšla večja množica ljudi iz Maribora in Dravske doline na Kobariško, da vsaj za eno nedeljo prebijejo v lepih spominih in v uživanju prirodnih krasot. Umorila le svoiega otroka Pasji dnevi so, službena dolžnost pa je službena dolžnost in tako je danes veliki senat. ki so ga sestavljali s. o. s. Brelih. Bari-čevič. Goreča n iti Štrukelj, pod predsed, st vom s. o. s. Kralja obravnaval in presojal obtožbo, po kateri je Mariju P. 27 letna samska služkinja nekje od Krvavca v občini Rigar pri Gorici letos 20. junija zadušita svojega 21 dni starega nezakonskega otroka Rudolfa. Življenje P. je kakor življenje tisočerih služkinj iz dna človeške družbe, ki nekaj časa služijo nekje pri gospodi, pri kateri so zvezane za roke in noge, nekega lepega dne pa se v njih vzbudi klic po neizmerni prostosti in po tantri, pozneje pa prav tako nekega lepega dne rode svoje nezakonske otroke jih zaduše in naskrivaj zakopljejo na kakšni njivi ali pa jih kar vržejo v kakšno gnojnico in spet nekega dne p ra v tako sede pred sodiščem m se žago-varjajo. da st1 j u i: i d »čuo iz važimo zaradi zlo-čina po S 161 umoru: tako in tako. Že nekako luni avgusta sta se spoznala z. nekim »ciganom Rudolfom S., s katerim sta nato kot dva potepuška ženin in nevesta živela in hodila od hiše do hiše. On je popravljal kmetom kake starinske ure včasih jih je popravil tako, da so šle kakor nove _ pri 'tem pa je učil ljudi komunizma. Res da je bil zato tudi obsojen in so ga zaprli, vendar pa je bila hoja takole po svetu v dveh kar bolj prijetna. Spala sta kjerkoli je Idli, _.bodisi po kozolcih in hlevih, samo da ;P bito za silo. Malin ila sta jo celo na Koroško. kjer se je pa njegovi nevesti že bližala ura. ko bi moral priti na svet sad njune ljubezni. Odpravil je zato svojo nevesto spet nazaj v Jugoslavijo, tu ga ip Pa kar na lepem vzela noč Marija ga je dolgo zaman iskala, hodila od vasi do vasi. toda nikjer ga ni srečala. Zmerom bolj je bila bolna in tako je sredi svoje poti od hiše do hiše omagala ia nekje sredi polja porodila otroka. Po šiirih ali pelih dneh. ko se je malo popravila. je dala otroka krstiti v Šoštanju. Otrok je dobil im e Rudolf. Nato pa je z otrokom spet bodila okrog in dobila jesti pri ljudeh na dan sanjo enl$i-al. včasih ,pa celo nič Bila je lačna, lačen jr bil otrok. In otrok je joka)! Trgalo se ji je srce od muke. Nili mleka ni imela, da bi mu g« miki. Dvajsetega julija je priromala zvečer v Gamberg Pri /umirja.' Bila je lačna, izmumia. tn na Prsih ji je jokal otrok ! Bala se je. da je ne hi slišali ljudje, da ne bi čtfli. da joka ne-k jv neki nezakonski otrok id S(V V Dok je nezakonska mati. lačna, izmučena. Zavlekla se jv na neki kozolec, po insali so k'orele. luci, tu in tam na vasi je kein z.n\ 11-4kal. Legla je v seno in privila otroka k Prsim. Laven je bil Njene prsi so bile kakor izsušene, prazne. Na pij, otrok moj. pij. Vf- moreš! Stisnila je otroka se bolj. kajti otrok jv jokal in oua sv je bala. da je ne o* slišali ljudje, jo našli in jo zapodili kakor .. . Predsednik: — Zakaj siv za d risili otroka ? Obtoženka: — molk — — — ni vesa r ne Velika stavka v Mariboru Pogaiani ni, ker Maribor, 26. julija. V sredo in četrtek so bila pogajanja v mezdnem sporu med delavstvom in vodstvom tekstilne tovarne Rosner in drug. Pogajanja niso rodila nikakilr uspehov, ker ravnateljstvo podjetja ni hotelo pristati, da bi delavstvo prejemalo vsaj iste mezde kot so bile v veljavi preti nekaj meseci. Težkočc pri pogajanj tli so v tem. da je šef g. Rosner odsoten in se bo vrnil šele 2. avgusta. Vodstvo tovarne je včeraj stopilo telefonu:-no v stik z gospodom Rosner jem. ki sc mudi v Dalmaciji, in dobilo sporočilo. e šef v Dalmaciji naj sc do njegovega povratka pogajanja ne vodijo. — Delavstvo' ki je skrajno razburjalo, vztra ja, da se mu takoj ugodi, ker je sicer preveč oškodovano. Najbrže bo zaradi tega danes izbruhnila stavka. Maribor, 26. julija. Ker st» se pogajanju v mezdnem gibanju v tekstilni tovarni Kosner iu drug, o katerih smo že obširno poročali razbila, je delavstvo danes stopilo v stavko. Delavstvo tudi julri. v soboto, ne bo delalo in bo pred tovarno postavilo straže delavcev, da ne bi prišel‘v tovarno kak stavkokaz. Grozna nesreča v kamnolomu Ljubljana. 26. julija. V kamnolomu Vinka Herina, posestnika iz Ihana pri Domžalah sta uslužbena 34 letni Franc Gregorin in 37 letni Ivan Pelejnn. oba delavca s Klopc v občini Dolu pri Domžalah. Kot soseda sta tudi včeraj delala oba skupaj v Flerinovem kamnolomu. Pripetila pa se jima je ob dveh popoldne huda nesreča, ki ju je skoraj stala življenje. Polagala sta namreč mino in ker dalje časa ni hotela eksplodirali, sla bila radovedna ter sta hotela ugotoviti vzrok, šla sta pogledat, ne da bi slutila kaj hudega, pri tem pa je. med lem časom mina s strašnim pokom eksplodirala. Delavce, ki so oddaleč gle- dali ves prizor, je stresla prava smrtna zona. Oba delavca je namreč eksplozija vrgla daleč vst ran : Gregorinu je ostro kamenje skoraj popolnoma raztrgalo desno roko ia nogo, pri tem pa je dobil še občutne poškodbe po vsem telesu, Pelcjanu pa je eksplozija tako pokvarila desno oko, da ga bo najbrž izgubil za zmerom. K obema so poklicali zdravnika, ki ju je za prvo pomoč za silo obvezal, nalo pa je odredil, da oba težka poškodovanca prepeljejo z rešilnim aviomoliilnm, ki je prišel na kraj nesreče ob 15.25, v ljubljansko splošno bolnico. Nesreča je med prebivalstvom vzbudila mnogo razburjenja in sočustvovanja z nesrečnima žrtvama. Našitka korupcijska afera \ četrtek dopoldne, je bil zaslišan v Beogradu narodni poslanec.in bivši minister za pravosodje dr. Dragutin Kojič. Državni pravdnik je namreč razširil obtožnica proti dr. Nikoli Nikiču v zvezi z osiješkim procesom. Dr. Nikič je obdolžit dr. Kojiča, da je zahteval v dar plemenske konje lipicance in da je podpisal dekret za sekanje 'gozdov, za kar je dobil veliko provizi jo. Za zasliševanje je vladalo veliko zanimanje med Beograjčani. Zaslišani naj bi bili dr. Kojič. dr. Veli/ar Jankovič. Mijatovič in dr. Vojislav Janič. Poziv za zaslišanje je bil izročen vsem razen Mij ato viču. ki mora pojasniti. kako je dobit od direktorja Našičkc Sčniesirigerja 60.000 Din zaradi nekili intervencij. Mijatovič se mudi namreč v Karlovih Varih. Policija je izvedela, da pripravljajo nekateri demonstracije proti dr. Kojiču, zaradi tega je obkrožila 'sodišče in ni pustila v sodno dvorano nikogar, razen povabljenih in advokatov. Dr. Kojič je vstopil v sodišče pri stranskih vratih. Bil je vidno nervozen, ko je stopil v sobo sodnika dr. Zahaviča. Kmalu nato so vstopili tudi dr. Nikič ter n jegova zagovornika dr. Lotiva re v ič in Bora Popovič. V razširjeni obtožnici sodnik očita dr. Nikič n, da je v našifkem procesu izjavil, da je ugotovil po originalnih aktih, da je bivši minister za pravosodje dr. Kojič dal dovoljenje za sekanje gozdov podjetju Podravina« in je dobil dogovorjeno provizijo, ki je iznašala okoli 1 milijona švicarskih frankov ali 15 milijonov dinarjev. Razen provizije je dr. Kojič baje zahteval od Svetozarja Grgine, ki je vodil vse posle pri Podravini par čistokrvnih lipicancev in novo kočijo, s katerimi bi se Kojič rad vozil po Kragujevcu. Druga inkriminacija, za katero jv obtožen dr. Nikič. se nanaša na njegove besede, v osiješkem procesu, ko je trdil, da domač in tuj tisk piše o našičkem procesu po odredbi Gade in režima, posebno še po odredbi dr. Dragutina Kojiča Tretja inkriminacija se pa nanaša na neko večerjo, katere so se udeležili'dr. Velizar Jankovič in drugi ugledni politiki Tri državni uradniki, med katerimi je bil tudi Dragutin Kojič. Na večerjo je bil povabljen tudi Schlesinger in Svetozar Grgra. Po večerji so peli in igrali karte, to je bilo tedaj, ko sc v odbor n razpravljali o zakonu o agrarni reformi. Dr. Kojič je tedaj govoril SeMesingerjiF, kako mu bodo odvzeli vse gozdove in da mora angažirati advokata Mijatoviča. ki ima zelo dobre zv-'-ze z ministri in poslanci. Mijatoviča pa je Kojič rekel : Drži se tega človeka, ima mnogo denarja. to je »parajbja Naslednji dan je Schlesinger obiskal Mijatovičevo pisarno ter Mijatoviča izplačal (»0.000 Din. Na tej večerji so tudi zvedeli .da Deitietrovičev zakon o agrarni reformi ne bo sprejet in bas zaradi tega je Kojič opozoril Mijatoviča na Schlesinger ju, Schlesinger ja pa na Mijatoviča. Kojiče vi nasprotniki so pripravili pred sodiščem nenavadno demonstracijo. Najeli so ti jake rja s parom belili konj kar naj bi simboliziralo Kojičevo alerò z Upicati. Nikičev zagovornik advokat Bora Popovič jo zahteval, naj bo proces javen. češ. da gre le za nadaljevanje osiješkega procesa. Sodnik Zaharié si tega tolmačenja ni osvojil, veš. da gre le za zasliševali je dr. Kojiča po prošnji sodišča iz Os j jeka. Dr. Kojič je nato izjavil, da kot tedanji minister za šume in inde ni dolžan odgovora nikomur ker odgo-varja samo kralju in narodnemu predstavništvu. Na konkretno postavljeno vprašanje sodnika Zahaviča dopušča dr. Kojič, da je podpisal rešen je v sekanju dotičnih gozdov in o proviziji 15 milijonov dinarjev. Ne spominja pa se. kdo je bil prosilec za sečnjo. Dr. Kojič smatra, da je ves postopek bil v skladu z zakonom Zavrnil pa je krivdo glede lipicancev in kočije, katere je baje zahteval od pokojnega Dušana Grgine. On da ima konje vseli vrst in najbolj plemenite pasme in ne bi se möge onečastiti zaradi para lipicancev. Glede večerje je izjavil dr. Kojič, da se ne spominja, da bi se ob tej priliki spoznal / dr. Schlesinger jem. Dopušča pa. da st- je to zgodilo. Mijatoviča ne jemlje resno. Na vprašanja Nikičev ili zagovornikov dr. Kojič ni odgovoril, veš. da ni priva, temveč tožnik. Sodnik Zàbarič je dr. Kojiča opozoril, naj odgovarja na v sa vprašanja. ki se mu v imenu zakona postavljajo. Okoli poldneva je bilo zasliševanje dr. Kojiča zaključeno. Včeraj so pa bili zaslišani še bivši minister dr. Velizar Jankovič. Glede ministra dr. Vojislava Janjiča, so ugotovili. da ga tedaj na omenjeni politični večerji ni bilo. zaradi tega ni povodu, da bi ga zaslišali, ko je dr. Kojič zapustil sodišče, je policija zopet poskrbela za njegovo varnost in odstranila občinstvo, eh» ne bi prišlo do incidentov. Trgovska pogajanja z Grčijo Grška delegacija, ki bo vodila pogajanja za novo jogoslov.-grško trgovsko pogodbo, je pri odhodu iz domovine koii-ferirata s predstavniki gospodarskih krogov iz Soluna. Zastopniki trgovsko-industrijske zbornice v Solnuu zahtevajo. da se poveča trgovski promet med Jugoslavijo in Grčijo, poleg tega pa žele znižanje prevoznih tarif v Jugo kiviji. Kakor javljajo, bo grška delegacija zahtevala povečanje izvoza v Jugoslavij i in s tem zmanjšanje ciclicità v medsebojni trgovski bilanci. Po mišljenju vodje grške delegacije bodo pogajanja dolgotrajna, vendar pa botio dovedla do uspešnega zakljneka. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! odgovori. Kakor nema je in odpira usta kakor blazna. Samo na tihem izpregnvori: - Ljudi sem se bala — ker so me preganjali od hiše do hiše in sem /jato otroka tako stisnila k sebi. du ne bi jokal. — — — Potem spel molči in ne odgovarja na predsednikova v piaČan ja. Pieds. ironično: Čudno, da sle imeli fanta, če ste bili tako tmasti. — Obtoženka: i— Nalašč ga nisem. — in spet molči. Ker obtoženka ne odgovarja uu vprašanju, prečita prccUednik i/povcemo pred preisko- valnim sodnikom : — Otroka sem zadušila, ker nisem hotela več gledati otroka, da bi lakoto trpel in ker ga nisem imela nikamor dejati. Obžalujem dejanje, ker nisem mogla otroku pomagati, nisem pa dobila nik jer dela in tudi nisem mogla trpeti, da mi je otrok jokal na prsih in trpel lakoto. — ker ni obtoženka dala od sebe nobenega glasu, je državni tožilec predlagal, da olito ženko preiščejo psihijatri. Isti predlog je stavil tudi branilec. Pismo iz Kranfske gore Kranjska gora, v juliju. Pozdravljamo ustanovitev neodvisnega dnevnika, katerega ste pričeli izdajati iu katerega program je med našim narodom pridobil vse simpatije v širših plasteh, ki so bile že site strankarskega slepomišenja iu laži. V teh poletnih mesecih ima Gorenjec v tem kotu, stisnjen od dveh mej tujih držav. največ: skrbi za dotok letoviščarjev in tujcev, za katere jc naš človek prebelil, presili kal ter olepšal svoj domač krov, da zamore v času sezije nekako od 15. julija do 15. septembra razvajenemu letoviščarju tujcu nuditi vso prijetnost in kom odnosi. Razumen in za napredek dostopen ter razsoden človek našega kota posveča zlasti na tujskopro-metriem polju vedno večjo pazljivost, ko jc spoznal, da živinoreja nekdaj na slovečem glasu, propada in nazaduje V z rok leži v tem, da smo radi razmejitve zgubili pašnike za drobnico in tudi za govejo živino v okolici Trente, katera je pripadla Italijanom, od druge strani nas pa pritiskajo avstr. Korošci, ki imajo na našem ozemlju še stare pravice zn pašo. Prosili smo za nadomestilo zgubljenih pašnikov, toda brezuspešno. Potegovali smo se za dodelitev pašnikov za molzno živino v Martulkovi skupini, toda naša gozdna uprava nam je prošnjo odbila. Za pašnike za drobnico pa nismo zaprosili, ker jo imamo za majhno število drobnice sami v svoji!» senožetih ter v Belci, za kamor je Šumska uprava povišala pašno letno takso na 20 Din na glavo in ni pomislila, da se pase radi dolge zime visoko v planinah ledno samo po največ tri mesece. Taksa za tako kratko clolro bi pa bila par dinarje» zadostna in jo pretirano. kar se sedaj zahteva. Pašna taksa v taki višini pa glede na današnjo gospodarsko depresijo ni na mestu, ko smo že itak z javnimi dajatvami preobloženi. Zato upamo, da bo ministrstvo za šume in rude naše zahteve ugodneje rešilo kot podrejene oblasti. Stavbena stroka se je tudi letos kljub krizi povoljno razvila in razmahnila. Gospa Blcivveis. mati našega priljubljenega sodnika. zida lepo vilo. katero bode strojno mizarstvo Šenk Lojze iz Podkorena pri Kranjski gori opremil. Tu podjetje je tudi izvršilo opremo v narodno kmetskem slogu za novo vilo g. Milica v Podkorenu zelo okusno.- Gosp. I ran Golovkin tudi letos prične z zidavo vil v surovem stanju, ki se bodo šele spomladi zgradile. V projektu je še več stavb, zato je pozdravljali ustanovitev stavbene družbe, oziroma podružnice v Kranjski gori. katera bo izvrševala poleg zidarskih tudi tesarska in mizarska dela. in kateri načeluje gosp. Bi en Pavel, mestni stavbenik iz Črnomlja, ki bo imela tu svojo podružnico. Petični leto v ištu iki dohajajo, kupujejo stav -hišen in vprašujejo po kakem domačen» podjetju. Ker ga dusedaj ni bilo. so tujci pritegnili od drugod tuje podjetnike, kateri so tudi svoje delavstvo seboj pripeljali, kar je bilo domačim brezposelnim v škodo. \ Gozdu pri kranjski gori se je sestavil odbor za zgraditev novega železniškega postajališča Gozd-Mavtidek. Novo postajališče bo ustrezalo v sem nedostatkom in potrebam za privlačnost tujcev ter petičnih letoviščarjev ter izletnikov. ki si v nedeljo /ažele oddiha ter v naravi med bui no gorsko floro ob vznožju Martulkn ali Pri sanka-Ra zor j» udihavati gens koč isti zrak. Pritoževalo se je češ. da cena poljskim pridelkom ne ustreza režijskim stroškom. Z dotokom tujcev bomo dosegli boljše cene iu oddajali prenočišča po leti. pozimi pa smučarjem ter lovcem, in bi lahko vse oživelo. To postajališče bo imelo primerno čakalnico, da potujočemu ne lx* več neprijetno čakati v hudi zimi na zvezo z vlaki in biti dostikrat premočen in oprtan ter izpostavljen prehladu in- drugim boleznim. Našo zamisel bodo morali člani raznih društev kakor lovskih, smučarskih ia turi-stovskih organizacij "in /lasti domačini pozdravljati kot obče koristno napravo. Zato hi pa bilo le želeti večje iividev no