Španec Santiago Rosales je zapust.il iz neznanega vzroka svoje prvo*,no bivališče v okolici južnoameriškega mesta Lima. Preselil se je s svojo lr-po hčerko Luc na bolj v hribih ležečo posest, ki se imenuje Hacienda Tambo Chico. Španec je bil zelo bogat posestaik in lakomen po denarju. V bližini njegovega bivališča je indijanska trdajavica Huaca Grande. Trdniava hrani grobišča skozi sto in stoletja po kulturi slovitib Inka-Indijancev. Ta grobišča so še za današnje Indijance svetost, katere se ni drznil nikdo dotakniti, kaj še le onečastiti ali celo oropati. Prvotni Inka-Indijanci so izdolbili krog trdnjave Huaca Grande v granitne skale grobove z dolgimi hodniki. Svojim umrlim ^vladarjem po polagali v grob: zlate posode, orožjo in druge dragocenosti. Znamenite prednike so hranili v razkošnih grobovih kakor stari Egipčani kot mumijc. Po odkritju Amerike so se ,vrgli zlata lačni Španci na Inka dragocenosti, a grobišča se niso upali dotakniti. Še le pred kratkem se je začel zanimati za Inka grobove omenjeni Španjol s svojo hčcrko. Ne meneč se za indijansko svetost, je udrl v grobove in odnašal iz njih sto in stoletne tnumije, zlate posode in sploh znamenitosti. Naropane reči je hranil na svoji posesti, da bi jih razkazoval prijateljem. Indijanci se niso upali upreti roparju, ker je bil mogočen in znan po brezobzirni surovosti. Zatekli so se k svoji znameniti čarovnici z imenom Tomasa. Po njenem maščevaflnem načrtu so se ravnali ln to se je zRodilo tako-Ic Nekoga dne sta se oglasila pri Rosa!e..u d.a najatarejša indijanska odpoalanca. Prosila sta ga v imenu indijan>kiii pl.n.en, naj pusti v miru grobove r.j_3_Gv.._ prednikov, ki so jim najsvetejši spomin. Surovina ju je povabil v veliko dvorano. Tukaj so ležale po razaih kotih indijanske mumije in zlatl ž;akladi. Ko jima je razkazal naropano, je pustil oba pretepsti z bičem ter ju spodil. Nekaj dni za tem sta se pojavila prl Špancu dva druga Indijanca. Zaupala sta mu, da sta pripravljena mu izdati grob, v katerem počiva ter ga Cuva bogzna ke.laj urmia Inka princezinja. Mumija p--incftzinje je v najl.ogatejši obieki. kvog nje in pod njo — neizmernl zakladi r:'?.ta, biserov in sploh dragoCfnosi.i. V })re33rtnem lakomnežu se je _:-_>.ldil pohiep. Slsdil ,^e Indijancema. Vodila sta ga proti starim Inka grobovom. Po prcteku Uveh ur so prišli po podzemskih hodnikih. do kaaienite plošče. Ko so jo odstranfli, so stopili v dvoranp, koje tla so bila posuta s človef.kimi lobanjami. Iz te dvorans se je zacel hodnik s čarobno lepo votlino, ki je ki je čuvala mumijo princezinja in starodavne zaklade. Že od daleč je bil vtdeti blesk zlata ter draguljev. Na sr«dini neizmernega bogastva je stala ženska mumija. Lakomni Španec je kar drgetal prl pogledu na bajno indijansko grobišča. Gnalo ga je le naprej mimo zlata k fcndoviti mumiji, pred katero je obstal. Vo je pogledal stoječo princezinjo od glave do nog, je kriknil, kakor bi ga kdo sunil z nožem v srce. Valjal se je potleh, tulil od bolestl, 3promljevalca sta zrla mirno na grozno razočaranega lakomnežii. Cez pre;ej časa se je opomogel toliko, da je zbežal iz grobnice in proti domu. Par dni zatem je zblaznel in umrl kot blaznež. Indijancl so mu bili iz maščevanja ugTabili edinega otroka — krasno in od vseh oboževano hčerko Luc. Umorili so jo, spremenili v mumijo, jo oblekli v starodavnc obleko Inka princezinje ia jo postavili v skrivnostno in z vsem mogočim bogastvom prenapoh-jeno grobnico. Groboskrunitelj je spozi.al v mumiji svojo lastno ličer in ta p^gled in zavest indijanskega maščevanja sta mu oropala pamet. Kaj so mu pomagaU nakopičeni zlati zakladi, ko pa je umrl brez dediča kot z blaznostjo kaznovani ropar indijanskih grobov.