Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGO SLAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
3.
kos.
V LJUBLJANI, dne 9. januarja 1935.
Letnik
VI.
VSEBINA:
23.	Pravilnik o kontroli antirabične vakcine.
24.	Odločba o prenosu odločb po §§ 04. in 110. zakona	o	urad-
nikih na resortne ministre.
25.	Odločba o izpremembah in dopolnitvah uvozne	in	izvozne
tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi.
26. Izpremembe pravilnika o postranskih prejemkih osebja drž. prometnih naprav.
27. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934./35.
28. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
23.
Na osnovi zakona o kontroli zdravil biološkega izvora predpisujem
pravilnik o kontroli antirabične vakcine.*
Clen 1.
Proizvodnik cepiva zoper steklino mora preizkusiti vsako serijo antirabične vakcine glede sterilnosti in neškodljivosti. Za serijo se smatra tista količina proizvoda, ki je bila hkratu izdelana in iz ene posode istega dne polnjena.
Clen 2.
Za izdelavo antirabične vakcine uporabljeno deblo virusa fiksa mora še ob razredčitvi 1 :500 in precejeno skozi četvorno gazo povzročiti pri subduralni aplikaciji na kuncu konec četrtega ali v začetku petega dne tipično obolelost.
Clen 3.
Da se preizkusi jakost uporabljenega debla virusa, mora poslati proizvodnik vsak mesec enkrat državnemu kontrolnemu zavodu na zahtevo ogledek podaljšanega mozga virusa fiksa v čistem glicerinu.
Clen 4.
Za javno kontrolo sterilnosti in neškodljivosti vakcine in količine fenola v njej mora dati proizvodnik državnemu kontrolnemu zavodu na razpolago tri ogledke vsake serije s spremnim poročilom o proizvodnikovem izvidu. Neškodljivost se preizkuša smiselno kakor pri ostalih zdravilih biološkega izvora, vendar le s 5 ccm antirabične vakcine pri kuncu, s polovico tega pa pri morskem prašičku. Fenola ne sme biti več ko 1 °/o.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. decembra 1934, št. 287/LXXVI/689,
Clen 5.	*
Državno oznako kontroliranih proizvodov na zaobali s številko, datumom in ceno sme nadomestiti kontrolni zavod sporazumno s proizvodnikom z odtiskom na zavoju ali etiketi, ki navaja te podatke.
Clen 6.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 5. decembra 1934; S. br. 24.825.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r.
24.
Odločba ministrskega sveta o prenosu odločb po §§ 64. in 110. zakona o uradnikih na resortne ministre.*
Ministrski svet je v svoji seji z dne 13. decembra 1934, M. S. br. 736, na osnovi drugega stavka člena 9. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave ugotovil, da je ministrski svet dne 3. januarja 1932 predmete iz §§ 64. in 110. uradniškega zakona, za katere bi bila po drugem odstavku točke 2. § 2. zakona o ukinitvi, izpremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, potrebna soglasnost ministrskega sveta, prenesel na resortne ministre, naj jih rešujejo brez njegove soglasnosti.
Hkratu je sklenil ministrski svet, naj se prenesd ti predmeti še nadalje na resortne ministre.
O tem je obvestiti državni svet.
V Beogradu, dne 13. decembra 1934; M. S. br. 736.
Predsednik ministrskega sveta Nik. T. Uzunovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)'
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1934, št. 300/LXXIX/709.
25	Odločba ministrskega sveta
o izpremembah in dopolnitvah uvozne in izvozne	tarife k predlogu zakona	o	občni carin-
ski tarifi.*
Ministrski svet je v svoji seji z dne 29. novembra 1934	na predlog ministra za	finance	po sporazumu z
ministrom za trgovino in industrijo in na osnovi pooblastitve	iz člena 15. v predlogu	zakona	o	občni carinski
tarifi izdal naslednjo
odločbo:
A. Po uvozni tarifi v predlogu zakona o občni carinski tarifi.
Tar. štev.
89
171
Imenovanje
Ukinjata se pripomba za štev. 5 in odločba ministrskega sveta C. br. 11.453/1928, minimalna postavka carine iz štev. 5, točke 2., se pa zmanjšuje takole:
Riž: 2. Neoluščen...........................................................
Za štev. 17 se vnaša naslednja:
Pripomba. Zemeljski orehi (kikeriki), potrebni domačim industrijskim podjetjem olja radi proizvodnje olja, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
Za štev. 22 se vnaša naslednja:
Pripomba . Oljike (olive), ki so po skupni oceni ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za trgovino in industrijo v letih, ko v državi slabo obrodijo, potrebne domačim industrijskim podjetjem olja radi proizvodnje oljikovega olja, so proste carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
Za štev. 23 se vnaša naslednja:
Pripomba. Za koš(ar)e se plačuje carina 1'— Din od 100kg.
Ukinja se opazka za štev. 24.
Ukinja se odločba ministrskega sveta št. 10.105/1 V—1933.
Ukinja se pripomba 2. za štev. 69, pripomba 1. pa ostane kot pripomba in se odrejajo, odnosno zmanjšujejo maksimalne in minimalne carine tako, da se ta številka in pripomba glasita:
Ribja mast (kitova, morskega psa, delfinova in dr.); neprečiščeno in prečiščeno ribje olje; neprečiščen spermaeet in spermacetno olje:
1. Ribje olje in ribja mast, neprečiščena..............................
2. Ribje olje in ribja mast, prečiščena; ribje olje in ribja mast, strjena
(hidri rana).......................................................
3. Neprečiščeni spermaeet, spermacetno olje  ..........................
Ukinja	se pripomba	za	štev. 100.
Ukinja	se pripomba	za	štev. 108.
Ukinja se odločba ministrskega sveta št. 37./031/IV—1931.
Ukinja se pripomba za štev. 171, minimalna carina iz točke 1. te številke pa se zmanjšuje takole:
Nafta sirova, črna in neprečiščena, ostanki nafte pri pridobivanju bencina ali petroleja:
1. V cisternah ali tankih..............................................
Ukinja se pripomba za štev. 176.
Za štev. 197 se vnaša naslednja:
Pripomba. Minister za finance se pooblašča, da sme na predlog	ministra za trgovino	in	industrijo	in	ministra	za	kmetijstvo	odobravati za	neki določen	čas carine prosti	uvoz	prečiščenega	žvepla
in žveplovega cveta, kar opravlja z objavo svoje odločbe v »Službenih novinah«.
Ukinja se pripomba za štev. 206 in se odrejata, odnosno zmanjšujeta maksimalni in minimalni carini, tako da se ta številka glasi:
Ferociankalij (rumeni), ferociannatrij in ferociankalcij, ferociankalij (rdeči) in ferociannatrij; rodankalij, ciankalij iu kalijev manganat, kalijev hiper-manganat in soli kromove kisline:
1. Soli kromove kisline......................
2. Ostalo .....................................  .	.  .................
Carina
Maksim.
Minim.
postavka
Din
Din
100 kg
2-
2'—
14 — 14 —
3 — 12 —
prosto
10 — 10-—
3 —
1-10 —
»Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. decembra 1934, št. 281/LXX1V/G76.
Tar. štev.
Imenovanje
Carina
Maksim.
Mialm.
post a v k a
Din
Din
100 kg
Pripomba za štev. 207 se izpreminja in se glasi:
Pripomba. Na kromove galune, ki izhajajo iz pogodbenih držav, se plačuje carina 1'— dinarja od 100 kg, dokler se ne začno izdelovati v državi.
Ukinja se odločba ministrskega sveta št. 23.719/IV z dne 24. avgusta 1932.
Odrejajo se maksimalne in minimalne carine za kalcijev klorid iz štev. 209, tako da se ta številka glasi:
209	Magnezijev,	barijev, kalcijev, kromov, manganov klorid; magnezijev sulfat
(grenka sol) in manganov borat:
1. Kloridi:
a) kalcijev................<.......................................
b) ostali kloridi.................................
2. Magnezijev sulfat (grenka sol)...............................
3. Manganov borat .....................................................
Ukinja se odločba ministrskega sveta C br. 7873/1928.
Vnaša se za štev. 211 naslednja:
Pripomba. Natrijev nitrat, naravni (čilski soliter), je prost carine, dokler se ne začne proizvajati v državi bodisi naravni bodisi umetni natrijev nitrat.
Ukinja se odločba ministrskega sveta št. 18.774/IV z dne
9.	julija 1934.
Ukinja se pripomba za štev. 217.
Ukinjajo se odločbe ministrskega	sveta	.C	br.	45.102/1929,
št. 21.724/1930 in št. 934/1V-1931.
Ukinja se odločba ministrskega sveta št. 44.130/IV—1931.
Ukinja se pripomba za štev. 225.
Ukinja se pripomba za štev. 238.
Ukinjajo se odločbe ministrskega	sveta	C	br.	32.874/1928,
C br. 31.926/1929, št. 27.821/1 V-1930 in št. 18.150/1 V—1932.
Za štev. 271 se vnaša naslednja:
Pripomba. 1. Na natrijev sulfit in natrijev silikat (vodotopno, vodeno steklo) iz štev.. 212,. za katera se .s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujeta v državi in da ju uvažajo radi koncentracije zdrobljene rude (dotacije) rudarsko-indu-strijska podjetja, se plačuje carina 0‘50 dinarja od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
2. Blago iz štev. 222 za industrijsko uporabo, ki izhaja iz pogodbenih držav in se zanje š potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdeluje v državi in da se uporablja v industriji, ki ga uvaža, je prosto carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
3. Minister za finance se pooblašča, da sme na predlog ministra za kmetijstvo ali ministra za šume in rudnike po dobljeni soglasnosti ministra za trgoviiio in industrijo odobravati za neki določen čas uvoz preparatov iz štev. 222,. ki rabijo za odvračanje ali zdravljenje rastlinskih bolezni ali za pokončevanje rastlinskih škodljivcev, s carino 5'— dinarjev od 100 kg, kar opravlja z objavljanjem svojih odločb v »Službenih novinah«.
V takem primeru kakor tudi po pripombi za štev. 197 izgubi blago, za katero niti do dneva veljavnosti odločbe ni opravljena uvozna carinska ekspedicija in se niso plačale vse izračunjene davščine, pravico do nadaljnjega ukoriščanja ugodnosti.
4. Na blago iz štev. 235, točke 2., za koncentracijo zdrobljene rude (flotacijo), za katero se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se no izdeluje v državi in da ga uvažajo radi koncentracije zdrobljene rude (flotacije) rudarsko-iudustrijska pod-
6 —
prosto 15'— prosto
4 — prosto 12 — prosto
		Carina	
		Maksim.	Minim.
Tar. štev.	Imenovanje	postavka	
		Din	Din
		100 kg	
272	jetja, se plačuje carina 0-50 dinarja od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 5.	Na biago iz štev. ‘235, točke 2., za industrijsko uporabo, ki izhaja iz pogodbenih držav in za katero se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdeluje v državi in da se uporablja v industriji, ki ga uvaža, se plačuje carina 5'— dinarjev od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 6.	Na etre iz štev. 253 za industrijsko uporabo, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi in da se uporabljajo v industriji, ki jih uvaža, se plačuje carina 50'— dinarjev od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 7.	Na olje iz iglastega drevja iz štev. 256, točke 2., za koncentracijo zdrobljene rude (flotacijo), za katero se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdeluje v državi in da ga radi koncentracije zdrobljene rude (flotacije) uvažajo rudarsko-industrijska podjetja, se plačuje carina 1*— dinar od 100 kg ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. Ukinja se pripomba za štev. 272, številka pa se izpreminja in se glaši: Bombaž, obdelan: 1. Beljen, gradašan (grebenan), česan	.	10-	5'—
	‘2. Barvan, zmlet		10 —	5'—
	3. Odpadki			10 —	5'-
287	Ukinja se opazka k tar. štev. 274 in 275 za štev. 275. Odrejajo, odnosno zmanjšujejo se maksimalne in minimalne cari-rine iz naslednje številke, tako da se ta številka glasi: Predmeti za tehnično uporabo, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami: 1. Cevi		130'—	100'
	2. Jermeni za prenašanje gonilne sile ali materiala		130'—	100'
	3. Klobučinaste tkanine za stroje v papirni industriji, tkanine in cedila za precejanje v oljni in drugi industriji		35'—	20'—
	4. Ostali		130"—	100'—
288	Ukinjajo se pripomba za štev. 288 in carine iz točke 2. te številke takole: Konoplja, lan, juta, manila, kitajska trava (ramija) in ostala rastlinska vlakna za prejo: 2. Odpadki		prosto	prosto
307	Odrejajo, odnosno zmanjšujejo se maksimalne in minimalne carine iz naslednjih številk, tako da se ti številki glasita: Predmeti za tehnično uporabo, tudi v zvezi z navadnimi kovinami ali njih zlitinami: 1. Jeimeni za prenašanje pogonsko sile ali materiala, cevi		130'—	100'-
.	2. Klobučinaste tkanine za stroje v papirni industriji, tkanine in cedila za precejanje v oljni in drugi industriji		35*—	20'—
	3. Ostali		130'—	100 —
323	Predmeti za tehnično uporabo, tudi v zvezi ; navadnimi kovinami in njih zlitinami: 1. Jermeni za prenašanje pogonske sile ali materiala, cevi		130'-	100'—
	2. Klobučinaste tkanine za stroje v papirni industriji, prevleke iz klobu-činastih tkanin za strojne valje (nmnšoni), tkanine in cedila za precejanje v oljni in drugi industriji		35-	20'—
	3. Ostali		 t»i.	130'—	100'—
	Za štev. 334 se vnaša naslednja: Pripomba. Tkanine za mlinska sita, ki izvirajo in pogodbenih držav, so proste cariue, doklei se ne začno izdelovati v državi.		
		Carina	
		Maksim.	Minim.
Tar. štev.	Imenovanje	postavka	
		Din	Din
		100 kg	
340	Odrejajo, odnosno zvišujejo se maksimalne in minimalne carine iz štev. 340, tako da se ta številka glasi: Predmeti za tehnično uporabo, drugje ne imenovani, tudi v zvezi z navadnimi kovinami in njih zlitinami:		
	1.	Jermena za prenašanje pogonske sile ali materiala, cevi	 2.	Tkanine in cedila za precejanje v oljni ali drugi industriji, koluti in	130-	100 —
	obroči za poliranje ali gačenje, gatilne vrvi (Dichtung in Packung)	300 —	200 —
351	3. Ostali	 Ukinja se opazka za štev. 340. Odrejajo, odnosno zmanjšujejo se maksimalne in minimalne carine iz štev. 351, tako da se ta številka glasi: Izdelki iz klobučine, drugje ne imenovani:	300 —	200'—
	1. Prevleke iz klobučine za strojne valje (manšoni)		35-	20'—
	2. Neimenovani izdelki za tehnično uporabo		200 —	150'—
353	3. Ostali izdelki	 Ukinja se drugi odstavek opazke za štev. 351. Izpreminja se štev. 353, tako da se glasi: Lasuljarski in drugi izdelki iz človeških las ali imitacije človeških las, tudi v zvezi z drugo navadno in fino tvarino: 1. Tkanine in cedila za precejanje v oljni in drugi industriji, docela ali	230 —	180'—
	deloma iz človeških las		35 —	20'—
369	2. Ostalo	 Izpreminja se štev. 369, tako da se glasi: Bombaževina za čiščenje strojev, odpadki od preje in tkanin:	4000'—	3000'—
	1. Bombaževina za čiščenje strojev			10‘—	6'—
470	2. Odpadki od preje in tkanin	 Ukinja se pripomba za štev. 395. Pripomba 1. za štev. 442 se izpreminja in se glasi: Pripomba 1. Na navadni karton iz tekstilnih snovi, neprema-zan in nenapojen, se plačuje polovica carine po točki 1., dokler se ne začne izdelovati v državi. Ukinja se pripomba za štev. 470. Ukinja se odločba ministrskega sveta C br. 31.189/1927. Zmanjšujeta se maksimalna in minimalna carina iz štev. 470, točke 1. a), tako da se ta točka glasi: Neimenovani izdelki in predmeti iz papirja, kartona, lesne mase in papirne mase: 1. Brez zveze ali v zvezi z navadno ali fino tvarino:	prosto	prosto
	a) cevi za predilnice in tkalnice, Jacquardove karte, tudi vezane . Ukinjajo se pripombe za štev. 490, 494 in 496. Za štev. 536 se vnaša naslednja: Pripomba. Na železo iz štev. 536, točke 4., tistih oblik, ki se ne izdelujejo v. državi in izhajajo iz pogodbenih držav, se plačuje ‘/c odrejene minimalne carine, kolikor minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance predhodno objavi v »Služ-benih novinah« oblike železa, ki se izdelujejo v državi. Ukinja se pripomba 1. za štev. 538; pripomba 2. ostane kot pripomba. Za štev. 541 se vnaša naslednja: Pripomba. Na blago iz štev. 541, ki se ne izdeluje v državi in izhaja iz pogodbenih držav, se plačuje 1'— dinar od 100 kg, kolikor minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance predhodno objavi v »Službenih novinah«, katero blago iz te številke se izdeluje v državi. Zvišuje se maksimalna in minimalna carina na blago iz štev. 542 takole;	3'—	2'—
13
_____■'
Tar. štev.
I m*fe n o v a n j e
 TTa r i n a
Maksim.	Minim.
postavka	
Din	Din
100 kg
542
688
669
Železne konstrukcije, zložene ali razložene, tudi grobo premazane ali namazane z minijem.............................................................
Za štev. 580 se vnaša naslednja:
Pripomba. Grebeni, neglede na tvarino, v katero so igle vsajene, tudi v zvezi z navadno ali iino tvarino, se ocarinjajo kot igle za grebene s carinskim dodatkom 10%.
Ukinja se odločba ministrskega sveta C br. 44.940/1929.
Za štev. 586 se vnaša naslednja:	-
Pripomba. Na jeklene steklenice, tudi napolnjene z luknjičavo snovjo, z opremo iz drugih kovin ali tvarine, za komprimiranje ali suspenzijo plinov, ki izhajajo iz pogodbenih držav, se plačuje 1'— Din od 100 kg, dokler se . ne začno, izdelovati v državi.
Ukinja se pripomba za štev. 588.
Izpreminja se štev. 588, tako da se glasi:
Odpadki in opilki od železa, staro železo....................................
Ukinja se odločba ministrskega sveta C br. 11.097/1928.
Za štev. 635 se vnaša naslednja:	-
Pripomba. Motorne in ročne škropilnice za škropljenje drevja, ki izhajajo iz pogodbenih držav, so. proste, carine, dokler se ne začno izdelovati v državi.
Ukinja se odločba ministrskega sveta C br. 16.300/1928.
Ukinja se odločba ministrskega sveta štev, 12.855/IV z dne . maja 1934.
Odrejata, odnosno zmanjšujeta še maksimalni in minimalni carini iz štev. 669, točke 1. c), tako da se točka glasi nastopno:
Izolirani vodi za električni tok:	'
1. Kabli za podzemeljsko ali podvodno prevajanje električnega toka:
a) saiho v svinčenih ceveh.......................
b) v ovitih svinčenih ceveli .  ...................................
30'-
3-
' 80-130 —
25-
lo0
lo-
100'-
Ukinjajo se točke 4., 5. in 6. občnih opazk k XV. delu uvozne tarife in se vnašajo nastopne:
4. Na nove stroje iz štev. 648 do 654, 657, 658, 662,
663, 664, točke 1., kakor tudi na industrijske nove aparate iz štev. 662 in na industrijske nove stiskalnice iz štev. 659, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi, se plačuje carina dinarjev 5'— od 100 kg.
Novi stroji iz št. 649 do 652, 654, 657, 658, 662, 663,
664, točke 1., kakor tudi novi industrijski aparati iz št. 662 in nove industrijske stiskalnice iz štev. 659, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi in da se uvažajo za tvornico, katere ustanovitev je dovoljena, so proste carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
Deli vseh predmetov iz številk, omenjenih v predhodnih dveh odstavkih, kakor tudi vseh strojev obče, če prihajajo zase, se ocarinjajo po tvarini, iz katere so izdelani.
5. Parniki in druge motorne ladje kakor tudi loki In plavajoča motorna dvigala, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi, so prosti carine.
6. Tehnične naprave, tudi s sesaljkami in cevmi, za izboljševalna dela vodnih zadrug kakor tudi deli teh naprav in sesaljk, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi, s potrdilom ministrstva za gradbe pa, da jih uvažajo vodne zadruge radi izboljševalnih del, so proste carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
7. Predmeti in tvarine za gradnjo, popravilo in plovno opremo ladij, vlačilcev, tankov, dokov, trebilnic (bagrov), pontonov in motornih dvigal, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da jih uvaža ladjedel-ska industrija radf gradnje, popravila ali plovne opreme naštetih objektov, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister 'za finance. Ce gre za novo gradnjo parne ali motorne ladje, je na isti način prosta carine' tudi vsa notranja oprema.
8. Predmeti in tvarina za gradnjo ali popravilo kakor tudi predmeti za plovno opremo (izvzemši osebno opremo osebja) aeroplanov, aerostatov in drugih /rst zračnih ladij ter predmeti in tvarina za gradnjo ali popravilo padal, ki izhajajo iz pogodbenih držav, so prosti carine po odobritvi ministra za finance sporazumno z ministrom trgovine in industrije in z nadzornim zrako-plovnim oblastvom ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
9. Železo iz štev. 536, točke 3. a), plošče, palice in šibike iz navadnih kovin, tudi oblikovane, pločevina, valji, cevi in deli cevi iz navadnih kovin, ki izhajajo iz pogodbenih držav in za katere se s potrdilom ministrstva za trgovino in industrijo dokaže, da se ne izdelujejo v državi v zadostni količini ali v potrebni kakovosti in da jih uvaža industrija, ki se bavi z gradnjo in popravilom strojev, parnih kotlov, industrijskih aparatov, industrijskih stiskalnic, strelnega orodja, ognjegasnih priprav, vagonov, vagonetov, dresin, avtomobilov, motoci klov, velocipedov, plugov, kos, srpov in žag, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance.
10. Svinčene elektrode velikih površin, steklene posode za akumulatorje, posode in deli posod iz trdega
14
<*¥r>
 !
kavčuka za akumulatorje, ki izhajajo iz pogodbenih držav in ki jih uvaža industrija akumulatorjev radi njih gradnje in popravila, so prosti carine ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance, dokler se ne začno izde* lovati v državi.
11. Ministrstvo za trgovino in industrijo objavlja v »Službenih novinah«, kdaj se začne blago iz predhodne točke izdelovati v državi; tega dne prestanejo veljati ugodnosti za dotično blago. Blago pa, ki je bilo do tega dne prijavljeno carinarnicam z občno prijavo, jih lahko ukorišča še 15 dni po dnevu razglasitve, če se v tem času ocarini.'
Določbe iz te točke veljajo tudi za pripombe za štev, 207, 211, 334, 442, 536, 541, 586 in 635.
B. Po izvozni tarifi v predlogu zakona o občni carinski tarifi.
Tar. štev.	Imenovanje	Carina v dinarjih 100 kg
23	Zmanjšujejo se carine iz štev. 23, tako da se ta številka glasi: Cunje in tekstilni odpadki, stari papir in odpadki od papirja:	
	1. Cunje in tekstilni odpadki volneni; volnene cunje in tekstilni odpadki mešani s cunjami in tekstilnimi odpadki iz drugih prejnih tvarin do vštetih 5%	0'80
	2.	Cunje in tekstilni odpadki bombažni, laneni in konopljeni, beljeni ali sirovi ali tudi beljeni in sirovi, mešani z barvanimi, večbarvnimi ali tiskanimi 3.	Cunje in tekstilni odpadki bombažni, laneni in konopljeni, sirovi in beljeni, mešani; odpadki od bombažne preje		10 —
		4'—
	4. Cunje in tekstilni odpadki polvolneni, od jute; cunje in tekstilni odpadki bombažni, laneni in konopljeni, barvani, večbarvni in tiskani, pd jute in polvolneni, mešani, tudi če imajo v sebi cunje in tekstilne odpadke iz drugih prejnih tvarin do vštetih 10%		0'25
	5. Neimenovane cunje in tekstilni odpadki volneni, polvolneni, bombažni, laneni, konopljeni in od jute, mešani s cunjami in tekstilnimi odpadki iz drugih prejnih tvarin		20-
	6. Stari papir in odpadki od papirja			4-—
	Ukinja se pripomba za štev. 25.	
C. Kdaj stopi ta odločba v moč in prehodne določbe.
Ta odločba stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«; odobritve, izdane pred njeno uveljavitvijo po 'nripombah, opazkah ali odločbah ministrskega Sveta, ki so s to odločbo ukinjene ali izpremenjene, ve-
ljajo za tisti čas, ki je določen v poedinih oprostitvah', največ pa 6 mesecev od dne razglasitve te odločbe.
Rokovi v danih oprostitvah se ne morejo podaljševati.
Iz ministrstva za finance — oddelka za carine, dne 30. novembra 1934; št. 31.130/IV.
26.	.
Izpremembe pravilnika o postranskih prejemkih osebja državnih prometnih naprav.*
Na predlog ministra za promet v spisih M. S. br. 21.607/34 je izdal ministrski svet na osnovi § 32. zakona o državnem prometnem osebju dne 1. novembra 1934 pod M. S. br. 642 naslednjo odločbo:
Clen 87. a pravilnika o postranskih prejemkih osebja drž ivnih prometnih naprav z dne 8. aprila 1934 se iz-preminja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. decembra 1934, št. 291/LXXVlll/700.
Člen 87. a.
Nagrada za izredno, uspešno, koristno in napredno delo.
Glede na posebno odlično službo se določa za izredno, uspešno, koristno in napredno delo pri ministrstvu za promet spodaj navedenim uradnikom stalna nagrada na mesec v naslednjih zneskih:
Pomočnikom ministra za promet po . Din 2.000'— Generalnemu direktorju državnih železnic po..........................................  „	2.000—r
Načelnikom občnega oddelka in oddelka za gradnjo železnic pri ministrstvu za promet, pomočnikom generalnega direktorja, načelnikom generalne direkcije in direktorjem oblastnih direkcij državnih železnic po , .  .................................. „	8001—
Iz ministrstva za promet v Beogradu, dne 11. decembra 1934; št. 21.007/34.
Banove uredbe.
27.
Objave
banske uprave o pobiran ju občinskih trošarin v letu 1934./35.
11. No. 24.287/13.
Občina Rajhenburg, srez brežiški, pobira v letu 1934./35. za dobo do 31. decembra 1934 naslednje trošarine:
od 100 1 vina Din 100-—,
od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
od 100 1 piva Din 50-—,
od hektolitrske stopnje alkohola žganja in špirita Din 5'—.
Za dobo od 1. januarja 1935 dalje pobira od 100 1 vina Din 150-—, od ostalih alkoholnih pijač enako kakor do 31. decembra 1934.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 29. decembra 1934.
28.
Razne ob|ave iz „Službenih novina.
številka 275 z dne 28. novembra 1934.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 22. novembra 1934, št. Kns 1615/34, na osnovi 51. 19. zakona o tisku v zvezi s 51. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje številke 25 tiskopisa »Smotra« od 24. novembra 1934, ki se tiska v Zagrebu.
Številka 276 z dne 29. novembra 1934.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. avgusta 1934 so napredovali v V. položajno skupino Cencič Josip, učitelj v Rogatcu, K o n e č -n i k Frančiška, učiteljica v Selnici, Potočnik Anton, učitelj v Podsredi, Mazi Olga, učiteljica v Ljubljani, in Jamšek Franjo, učitelj v Bregu pri Ptuju, dosedaj uradniki VI. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
5.	septembra 1934 so napredovali v VI. položajno skupino: Kelbl Valentina, učiteljica v Ljubljani, Hvala Mihaela, učiteljica v Št. Rupertu, srez krški, Sel ja r Ana, učiteljica v Križah, Petkovšek Marija, učiteljica v Sv. Juriju, srez celjski, C r n k o J e r n e j, učitelj v Rušah, in R e s m a n A I m a. učiteljica v Grahovem, dosedaj uradniki VII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
11.	avgusta 1934 so napredovali v VII. položajno
skupino:	Rajšp	Magda,	učiteljica	v	Moravčah,
Ravtner Jakobina, učiteljica v Pišecah, T u r k o Bariča, učiteljica v Štrigovi, in Tomažič Božidar, učitelj v Žetalah, dosedaj uradniki VIII. položajne' skupine, dalje Ladiha Ana, otroška vrtnarica v Trbovljah-Vode, Lukič Kristina, učiteljica v Mostah, in Orač Olga, učiteljica v Fari vasi, dosedaj uradniki VIII. položajne skupine.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
8.	novembra 1934, št. 92.321/111, so bili postavljeni po službeni potrebi; za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Slov. Konjicah VedlinStanko, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Kamniku; za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Murski Soboti Fajdiga Slavko, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Novem mestu; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave v Šmarju pri Jelšah Berlot Vladimir, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave v Brežicah. in za pomožnega arhivarja IX. položajne skupine davčne uprave v Kranju Beznik Vinko, pomožni arhivar iste položajne skupine davčne uprave v Radovljici.
Številka 277 z dne 30. novembra 1934.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. novembra 1934 je napredoval pri Narodnem gledališču v Mariboru upravnik dr. Brenčič Radovan iz V. v IV. položajno skupino 2. stopnje.
Številka 279 z dne 3. decembra 1934.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 12. novembra 1934, št. 94.968/111, so bili postavljeni: za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave v Celju Pirih Franc, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Šmarju pri Jelšah, na prošnjo; za davčnega višjega kontio-lorja VI. položajne skupine davčne uprave v Ptuju Šprah Josip, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Prevaljah, po službeni potrebi; za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Maribor - okolica Devetak Josip, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Logatcu, na prošnjo; za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v Radovljici Lazar Alojzij, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Murski Soboti, po službeni potrebi; za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v Prevaljah Pirnat Vinko, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Radovljici, po službeni potrebi; za davčnega višjega kontrolorja
VI. položajne skupine davčne uprave za Ljubljano-mesto Marinc Franc, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Litiji, po službeni potrebi; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Logatcu Blažon Davorin, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Slov. Konjicah, na prošnjo; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Celju Jagodič Alojzij, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Liliji, po službeni potrebi; za davčnega kontrolorja
VII. položajne skupine davčne uprave v Litiji Peč kaj Matija, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Kozjem, po službeni potrebi.
izdajo kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljub jaui, njen predstavnik; Otniai Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 3. kosu VI. letnika z dne 9. januarja 1935.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 26.082/1.	58
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Špacapan Avgust, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. januarja 1935.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 13/33.	57
Oklic.
Kotnik Ignac, posestnik iz Kozjaka št. 54, je umrl dne 24. decembra 1932 in ni zapustil nobenega sporočila poslednje volje.
Sodišču znani zakoniti dediči se kljub rednemu obvestilu niso poslužili svoje dedinske pravice.
Gosp. Kotnik Ar.ton, posestnika sin na Kozjaku št. 54, se postavlja za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letuod danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-dinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, kolikor bodo zahteve izkazane, izročila, kolikor pa se to ne bi zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 30. decembra 1934.
0 212/34-23.	56
Oklic.
Malec Simon, posestnik iz Ljubnice st. 59, je umrl dne 5. junija 1934 in ni zapustil nobenega sporočila poslednje
v°Ije.
Sodišču znani zakoniti dediči se kljub rednemu obvestilu niso poslužili svoje dedinske pravice.
Gosp. Rotovnik Josip, posestnik v Ljubnici se postavlja za skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, hiora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo devinsko pravico.
Po preteku tega roka se bo zapuščina, kolikor bodo zahteve izkazane, izrodila, kolikor pa se to ne bi zgodilo, se
L no državi v prid zasegla.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., . dne 30. decembra 1934.
Og 61/34-2.	65
Amortizacija.
Na prošnjo Mervar Elze iz Ljubljane, Karlovška cesta 15, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, 'da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 182.402, glaseča se na ime Elze Mervar s saldom Din 1.765-64.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 3. januarja 1935.
I 314/34-12.	49
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1935 ob poide vet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga a) d. o. Nova vas pri Ptuju, vi. št. 22; b) d. o. Zg. Velovlak, vi. št. 124.
Cenilna vrednost: ad a) Din 27.833-60, ad b) Din 8.63775.
Vrednost pritikline: Din 40’—.
Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 18.584'— in ad b) Din 5.577'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 15. decembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
29.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 31. decembra 1934. Besedilo: »Rinora« družba z omejeno zavezo v Celju.
Po sklepu občnega zbora z dne 5. X. 1934 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so bivši poslovodje družbe: Falter Henrik, podjetnik, Rimske Toplice;
Carotta Karel, poslovodja v Radečah; Strajin Ivan, podjetnik v Novem Sadu; Mišič Juro, podjetnik v Novem Sadu. Likvidacijska firma: Rinora, družba z omejeno zavezo v likvidaciji v Celju.
Podpis firme: Po dva likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo, tako, da podpiše Falter Henrik z enim likvidatorjem iz Novega Sada ali Ca-
rotta Karel z enim likvidatorjem iz Novega Sada.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 31. decembra 1934.
Rg C II 80/8.
*
30.
Sedež: Št. Jernej.
Dan vpisa: 14. decembra 1934. Besedilo: Maks Vale Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Izbriše se dosedanji imetnik Mak? Vale zbog smrti, vpišeta pa se novi imetnici gorenje firme: Vale Josipina in Bon Marija, obe trgovki in posestnici v Št. Jerneju št. 15.
Za firmo bo podpisovala vsaka imetnica samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 14. decembra 1934.
Fi 188/34 — Reg A I 26/2.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
31.
Sedež glavnega podjetja: Ljubljana.
Sedež podružnice: Novo mesto.
Dan vpisa: 20. decembra 1934.
Besedilo: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, podružnica Novo mesto.
Pravna razmerja zadruge: Zadruga temelji na pravilih z dne 8. maja 1926, izpremenjenih v § 1. po občnem zboru z dne 2. maja 1927, v §§ 11. in 21. po občnem zboru z dne 8. marca 1928 in v §§ 13. in 18. po občnem zboru z dtne 23. oktobra 1929.
Namen podjetja je: Pospeševati gospodarsko korist zadružnikov s skupnim izdajanjem, to je zalaganjem, razmnoževanjem in razpečavanjem raznovrstnih duševnih proizvodov, zlasti onih proizvodov zadružnikov samih, ki se pečajo s perečimi dnevnimi vprašanji, s prodajo molitvenikov, muzikalij, slik, razglednic, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin na drobno in debelo, z izvrševanjem knjigotržnega obrta.
Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitju na vidnem mestu v zadružnih poslovnih prostorih.
Načelstvo sestoji iz 15 zadružnikov.
Člani načelstva so:
Čadež Anton, upok. katehet v Ljubljani,
Fatur Jakob, dekan v Radovljici,
dr. Klinar Tomaž, stolni župnik v Ljubljani,
dr. Kulovec Franc, narodni poslanec in minister n. r. v Ljubljani,
Nadrah Ignacij, stolni prošt v Ljubljani,
Pavlin Jernej, profesor v Št. Vidu
nad Ljubljano, dr. Pečjak Gregor, upok. profesor v Ljubljani,
Skubic Anton, dekan v Ribnici, dr. Ušeničnik Aleš, univerzitetni profesor v Ljubljani, dr. Ušeničnik Franc, univerzitetni profesor v Ljubljani,
Čerin Karel, inf. prošt v Novem mestu,
dr. Fabijan Ivan, univerzitetni profesor v Ljubljani,
Gabrovšek Franc, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani,
Rihar Matej, dekan v Kamniku,
Zaplotnik Ignacij, katehet v Ljubljani.
Zadrugo zastopata in besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva, ali po en član načelstva in prokurist. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 20. decembra 1934.
Fi 210/34 — Zadr IV 74/1.
*
32.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana. Sedež podružnice: Novo mesto.
Dan vpisa: 20. decembra 1934. Besedilo: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, podružnica Novo mesto.
Pravna razmerja zadruge: Zadruga temelji na pravilih z dne 8. maja 1926, izpreihenjenih v § 1. po občnem zboru z dne 20. junija 1927, v §§ 11. in 21. po občnem zboru z dne 8. 'inarca 1928 in v §§ 13. in 18. po občnem zboru z dne 23. oktobra 1929.
Namen podjetja je; Pospeševati gospodarsko korist zadružnikov s skupnim izdajanjem, to je zalaganjem, razmnoževanjem in razpečavanjem raznovrstnih duševnih proizvodov, zlasti onih proizvodov zadružnikov samih, ki se pečajo s perečimi dnevnimi vprašanji, s prodajo molitvenikov, muzikalij, slik, razglednic, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin na drobno in debelo, z izvrševanjem knjigotržnega ter grafiško artistiškega, tiskarskega, litografskega in knjigoveškega obrta.
Opravilni delež znaša 50 Din in se mora plačati takoj pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po nabitju na vidnem mestu v zadružnih poslovnih prostorih.
Načelstvo sestoji iz 15 zadružnikov. Člani načelstva so isti kot v objavi o vpisu Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, podr. Novo mesto, Fi 210/34 — Zadr. IV. 74/1.
Zadrugo zastopata in besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva, ali en član načelstva in prokurist.
Predlog je kolka prost po čl. 262 fin. zn k. za leto 1922./23.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.. dne 20. decembra 1934.
Fi 211/34 — Zadr IV 72/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
33.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa; 17. decembra 1934.
Besedilo: Stavbna zadruga »Prosvetni dom«, r. z. z o. z. v Novem mestu.
Izbrisali so se člani načelstva Mrak Peter, Munda Josip, Picek Antonija, dr. Cesnik Ivo, Šonc Viktor, vpisali pa novi člani načelstva Kek Franc, kanonik v Novem mestu, Weble Demetrij, odvet. kand. v Novem mestu in Žlebnik Marija, odvet. uradnica v Novem mestu.
Obenem se je izvršila zaznamba, da so se izpremenila pravila v §§ 3., 23. in 31. in se § 3. glasi: Doda se nov odstavek: »V dosego tega namena se poslužuje zadruga gmotnih sredstev, ki jih prispevajo člani. Poleg tega pa tudi prireja diletantske, kulturne, filmske predstave, predavanja, ziaoti skioptična in filmska, koncerte, srečelove, tombole in nabira prostovoljne prispevke.« Okrožno bot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. decembra 1934.
Fi 195/34 — Zadr III 94/5.
Konkurzni razglasi
34.
St 1/35—1.	51
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Po-rupskega Adolfa v Kočevju, registrova-nega pod firmo A I 50 okrožnega sodišča v Novem mestu.
Konkurzni sodnik: dr. Češarek Franc, starešina sreskega sodišča v Kočevju.
Upravnik mase: dr. Arko Hans, advokat v Kočevju.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kočevju dne 15. januarja 1935 ob 11. uri.
Terjatve je priglasiti do 11. februarja
1935 pri sreskem sodišču v Kočevju. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču dne 25. februarja 1935 ob 11. uri.
Okrožno kot trg. in konkurzno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 2. januarja 1935.
*
35.
St' 2/35-2.	53
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Lu-kek Slave, roj. Borstnar, trgovke v Mokronogu.
Konkurzni sodnik: Čoš Franc, starešina sreskega sodišča v Mokronogu.
Upravnik mase; Demšar Gregor, javni notar v Mokronogu.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Mokronogu dne 19. januarja
1936 ob 11. uri.
Terjatve je priglasiti do 9. februarja 1935 pri sreskem sodišču v Mokronogu. Ugotovitveni narok uri imenovanem
sodišču dne 23. februarja 1935 ob 11. uri.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4. januarja 1935.
*
36.
St 17/34—99.	66
Potrditev poravnave.
Konkurzna zadeva prezadolžene ležeče zapuščine po umrlem Hamannu Leonu, trgovcu in lastniku tvrdke C. I. Ha-mann v Ljubljani.
Potrdi se prisilna poravnava v kon-kurzu, ki jo je sklenila prezadolženka s svojimi upniki na naroku dne 29. novembra 1934 pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. decembra 1934.
*
37.
Por 50/34—69.	67
Konec poravnave.
Sklep Por 50/34—67, s katerim je sodišče potrdilo jHuavnavo dolžnika Iz-gorška Franceta, tovarne pohištva in stavbenih del ter elektrarne v Šmartnem pri Litiji, registrovanega pod firmo Franc Izgoršek, tovarna pohištva in stavbenih del ter elektrarna Šmartno pri Litiji, je postal pravnomočen 28. decembra 1934.
Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 40/1935.	48
Razpis.
Občina Mirna, srez Novo mesto, razpis a je pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje šole ali njej enaka izobrazba. Varščina Din 5000’—.
Pravilno kolkovune prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe
0 občinskih uslužbencih, je vložiti tekom
1 meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Mirna,
dne 1. januarja 1935.
$
Št. 59.	63
Razpis
Občina Tacen, srez Ljubljana-okolica, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednj® ali njej enake šole.
Varščina Din 5000-—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občim-Uprava občine Tacen, dne 7. ianuaria 1935.
St. 14319/1—34.	19
Razglas.
Lovišča vseh občin tukajšnjega sreza se bodo oddala na javni dražbi v zakup za prihodnjo petletno zakupno dobo od
1.	aprila 1935 do 31. marca 1940, v sobi št. 17, v poslopju sre skega načelstva v Novem mestu, vselej ob 8. uri, po naslednjem sporedu:
Dan dražbe	« M •e*			Izmera lovišča	Izvzeta lastna lovišča		Izklicna cena Din
	-♦J ao bi >			v ha	veleposestev	v izmeri ha	
	l	Brusnice		5874-96	Gorjanci Otočec Struga	439-85 191-85 294-65	900-—
7. m.	2	Črmošnjice		11.535-19	Radoha (Drvodevnik) Soteska	197-42 5055-06	800-—
1935	3	Dobrniče		4486	—	—	1000-—
	4	Dvor		6147	Soteska	2013-85	1000—
	5	Hinje		6062	—	—	750—
	6	Mirna		4607	Mirna Rakovnik	275-94 81-84	1000—
	1	Mirna peč		5544-55	Hmeljnik Soteska	242-97 300-26	500—
	2		občinsko	501	—	—	75—
	3	Novo mesto	lastno v obč. Prečna	115-70	—	—	125—
8. UL 1935	4	Prečna		5819 80	Hmeljnik Občina Novo mesto Otočec Soteska Zalog	79-25 115-70 49-39 17-70 149-48	900—
	&	šmarjeta-Bela cerkev brez davč. obč. Gorenja vas in Zbure		1966-22	—	—	300—
	6	Šmihel-Stopiče		14.071-14	Bahovec Gorjanci Ljudska posojilnica, Ljubljana Poganice Radoha (Peščenik) Ruprč vrh	223-12 258-30 127-72 224-60 996-58 263-60	1250-—
	1	Toplice*’		5552	Soteska	1317-74	2500-—
9. III. 1935	2	Trebnje		4661-67	—	—	750-—
	3	Velika Loka brez Prapreče	davč. občine	3529	—	—	500—
	4	Zagradec		7530	Candido Piva	114-45	1000—
	6	Žužemberk		3705	—	—	500—
Varščina v višini izklicne cene se mora pred pričetkom dražbe položiti v gotovini. Ako dražba za katero občino ne bi uspela, se bo vršila po 8 dneh, t. j. dne 14., 15. in 16. marca 1935 na istem mestu ob isti uri brez posebnega oklica Ponovna dražba tudi pod izklicno ceno. Dražbeni pogoji se morejo vpogledati pri sreskem načelstvu, v sobi št. 17, med Uradnimi urami do vštetega 6. marca 1935.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 28. decembra 1934.
Loger g. r.
Štev. 5119.	55
Razpis nabave mesa.
Uprava dirž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje v smislu odločbe ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje št. 25604 z dne 17. decembra 1934
II.	javno pismeno licitacijo za dobavo mesa do 31. marca 1935.
Licitacija bo dne 21. januarja 1935 ob 11. uri v upravni pisarni.
Vsa pojasnila in dražbene pogoje daje uprava.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkr'ozo v Topolšici,
dne 4. januarja 1935.
H*
P. S. No. 157/8.	64
Razpis nabave
uniforme za državno policijsko stražo v Ljubljani in v Mariboru.
Pri upravi policije v Ljubljani se bo na osnovi razpisa kr. banske uprave Dravske banovine I. No. 6714/13 od
12.	decembra 1934, odnosno VII. No. 24.922/1 od 20. decembra 1934 v skrajšanem roku in po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisih zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje vršila
dne 29. januarja 1935 ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. policijske straže Ljubljana — Šubičeva ulica 5/11. — javna ustna licitacija za dobavo: 69 zimskih plaščev, 199 suknenih bluz, 255 hlač, 32 jahalnih hlač, 14 platnenih bluz, 12 dežnih plaščev, 5 suknenih kap, 6 platnenih kap in 5 velikih pleteuic za piščalke.
Licitanti so dolžni do najpozneje
10.	ure dopoldne tega dne položiti pri blagajni davčne uprave za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5, kavcijo v višini 5, odnosno 10% od odobrenega zneska Din 280.000-—. Komisiji morajo predložiti naslednja potrdila:
1. Reverz o položeni kavciji,
2. potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o svoji draž-benostni sposobnosti,
3. potrdilo o plačanem davku za tekoče tromesečje,
4. potrdilo o protokolaciji tvrdke,
5. potrdilo o državljanstvu ali domovnico in
6. potrdilo po § 196. — L, 2. in 3. zakona o obrtih.
Interesenti lahko dobijo overjene prepise splošnih in specialnih pogojev za to licitacijo pri upravi policije v Ljubljani, odnosno se jim na zahtevo pošljejo po pošti. Za overjen prepis pogojev so interesenti v vsakem primeru dolžni predložiti z Din 5-— kolkovano vlogo, kateri je priložiti kolek za Din 10-— za overovitev prepisa in Din 25-— v gotovini za prepise pogojev. Kdor želi, da se mu pošljejo pogoji po pošti, mora priložiti še Din 5-— v poštnih znamkah za priDoročeno pošiljko.
Uprafa policije v Ljubljani, dne 6. januarja 1935.
t
Broj 49.590/1934.	43
Obaveštenje
o raspisanom natječaju za idejni proje-kat uredske zgrade za Okružni ured za osiguranje radnika u Osijeku.
Povodom jednog upita o pravu su-djelovanja kod raspisanog natječaja za idejni projekat uredske zgrade za Okružni ured za osiguranje radnika u Osijeku obavještuju se svi interesenti da tom natječaju imadu pravo sudjelovati svi stručnjaci koji su po postoječim zakoni-ma ovlašteni za takav posao.
Središnji ured za osiguranje radnika v Zagrebu, 4. januarja 1935.
*
42
Druga ofertalna licitacija za štampanje službenog glasila Središnjeg ureda za osiguranje radnika »Radnička Zaštita« u 1935. god.
Središnji ured za osiguranje radnika če u petak 18. januara 1935 u 11 sati dopodne održati drugu javnu ofertalnu pismenu licitaciju za štampanje svog službenog glasila »Radnička Zaštita« u 1935. god. pod uslovima svog oglasa od 23. novembra 1934. broj 44.096/1934, objavljenog u »Službenim Novinama« Kraljevine Jugoslavije od 29. novembra 1934, broj 276, strana 2, stupac 3 i 4.
Kauciju položiti na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika do 11 sati odredjenog dana licitacije.
U svemu ostalom važe uslovi spome-nutog oglasa licitacije.
Iz kancelarije Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, od 4. januara 1935, broj 47.718/1934.
*
41
Oglas jeftimbe.
za dobavu sanitarnih potrepština
za mesne organe Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Pošto prva licitacija za dobavu sanitarnih potrepština za mesne organe Siedišnjeg ureda za osiguranje radnika nije uspela zbog nedovoljnog broja nad-metača, to če Središnji ured za osiguranje radnika na dan 21. (ponedeljak) januara 1935. god. u 11 sati dopodne održati pod uslovima ranijeg »Oglasa licitacije« od 22. novembra 1934, broj: 43.968/34, objavljenog u »Služb. Novinama« Kraljevine Jugoslavije od 28. novembra 1934, br. 275, strana 2, stupac 3 drugu javnu pismenu ofertalnu licita-ciju.
Prema torne važi za drugu licitaciju sve što je »Oglasom jeftimbe« traženo kot prve licitacije.
Kaucija se polaže na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika do 11 sati dopodne dana 21. januara 1935.
Iz kancelarije Središnjeg uredil za osiguranje radnika, u Zagrebu, broj 49.675/1934, od 4. januara 1935.
Broj 45.870-1934.	41
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu održače na dan 26. januara 1935 u svojim prostori jama u 11 sati javnu pismenu ofertalnu licitaciju za proilaju 8 komada ljevanoželjeznih član-kastih kotlova, sistema Strebl, Eca III, podesnih za loženje koksom, svaki kotao 40 m2 ogrevne površine sa svim grubim i finim armaturama, kao i jedan stoječi Xydo kotao od 36 m2 ogrevne površine.
Ponude za otkup imaju se podneti propisno taksirane prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i dopunama Zakona o taksama od 25 marta 1932 sa označenom svotom u dinarima. Ponude u zapečačenom omotu treba predati Središnjem uredu na dan licitacije do 10 sati. Na omotu valja napisati: »Ponuda za otkup kotlova«. Svaki kupac mora položiti kauciju na blagajni Središnjeg ureda u iznosu od Din 5000'— najdalje do 10 sati na dan licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika nije obvezan prihvatiti ni jednu ponudu.
Interesenti inogu dobiti sva potrebna obaveštenja, uslove licitacije kao i videti kotlove u tehničnom otseku Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihailovičeva ulica broj 3. Središnji ured za osiguranje radnika.
Zagreb, dne 31. decembra 1934.
Stev. 1715/34.	40
Objava.
Gospod Erhartič Ivan, advokat v Celju, se je dne 31. decembra 1934 odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov.
Za prevzemnika pisarne po § 44/f adv. zakona je bil imenovan 'gospod dr. Stanonik Ivan, advokat v Celju, Aleksandrova ulica 3.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1935.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani, predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
50
Objava.
Izgubil sem orožni list, izdan od sreskega sodišča v Murski Soboti pod štev. 6462/1/29. Proglašam ga za neveljavnega.
Bencak Franc s. r., Bokreča.
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico štev. 47.071 mojega kolosa in jo proglašam za neveljavno.
Čadež Franc s. r., kleparski pomočnik, Lukovica-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. [JredniU: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mikalek v Ljubljani.