Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 35, 2025, 3
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 35, 2025, 3, pp. 237-392, Koper 2025  ISSN 1408-5348
KOPER 2025
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 35, 2025, 3
UDK 009                               ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
ISSN 1408-5348 UDK 009  Letnik 35, leto 2025, številka 3
e-ISSN 2591-1775
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Gorazd Bajc, Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Aleksandr Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), Darko 
Darovec, Devan Jagodic (IT), Aleksej Kalc, Urška Lampe, Avgust Lešnik, 
John Jeffries Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Vesna 
Mikolič, Luciano Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović 
(SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), 
Andrej Rahten, Žiga Oman, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, 
Lenart Škof, Polona Tratnik, Boštjan Udovič, Marta Verginella, Špela 
Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Boštjan Udovič, Žiga Oman, Veronika Kos 
Prevajalka/Traduttrice/Translator: Cecilia Furioso Cenci (it.)
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del 
Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije 
družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development 
and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di 
ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: https://zdjp.si
Redakcija te številke je bila zaključena 30. 09. 2025.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko 
dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series 
Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: 
Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; 
IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal 
Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS 
(NL); Directory of Open Access Journals (DOAJ).
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a 
Creative Commons BY 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website https://zdjp.si/en/.
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Mojca Puncer, Vesna Žegarac Leskovar & 
Peter Šenk: Preserving the Past for the Future: 
Architecture with the Legacy of Care 
and Aesthetics ...................................................... 237
Preservare il passato per il futuro: 
architettura con l'eredità della cura e dell'estetica
Ohranjanje preteklosti za prihodnost: 
arhitektura z zapuščino skrbi in estetike
Igor Sapač & Polona Vidmar: 
The Importance of Interdisciplinary Scientific 
Research for the Contemporary Interpretation 
and Revitalization of Neglected Architectural 
Heritage: The Case of Novo Celje 
Manor near Žalec (Slovenia) ................................. 251
L'importanza della ricerca scientifica 
interdisciplinare per l'interpretazione 
contemporanea e la rivitalizzazione 
del patrimonio architettonico trascurato: 
il caso del maniero di Novo Celje vicino 
a Žalec (Slovenia)
Pomen interdisciplinarnega znanstvenega 
raziskovanja za sodobno interpretacijo in 
revitalizacijo zapostavljene stavbne dediščine: 
primer dvorca Novo Celje pri Žalcu (Slovenija)
Nataša Smolič: 
Nastavki umetne inteligence v likovnosti 
in etika njihove uporabe ....................................... 273
Applicazioni dell'intelligenza artificiale 
nelle arti visive e l'etica del loro utilizzo
Applications of Artificial Intelligence in 
Visual Arts and the Ethics of Their Use
Katarina Oštrbenk, Tjaša Alegro, 
Alenka Černelič Krošelj & 
Maja Turnšek: Virtualni 360° ogledi kot 
orodje promocije kulturne dediščine: 
rezultati eksperimenta promocije 
Posavskega muzeja Brežice ................................... 289
Tour virtuali a 360° come strumento 
di promozione del patrimonio 
culturale: risultati di un esperimento 
di promozione del Museo Posavje 
di Brežice
Virtual 360° Tours as a Tool for 
Promoting Cultural Heritage: 
Results from an Experiment 
at the Posavje Museum Brežice
Danijel Germek: 
Razbitina nemške desantno transportne 
ladje (MFP) F 956 pri Piranu .................................. 305
Il relitto della motozattera tedesca 
(MFP) F 956 presso Pirano
The Wreck of the German Lighter 
(MFP) F 956 near Piran
Melita Lemut Bajec, Judita Giparaitė & 
Helena Bažec: Proverbs with the
 Word »Bee« in English, Italian, 
Lithuanian and Slovenian ...................................... 329
Proverbi contenenti la parola 
"ape" in inglese, italiano, lituano e sloveno
Pregovori z besedo »čebela« 
v angleščini, italijanščini, litovščini 
in slovenščini
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  Volume 35, Koper 2025, issue 3                                  ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Marjan Horvat: Kultura, dediščina in trajnostni 
razvoj: deliberacija kot spodbujevalec 
družbene preobrazbe ............................................. 343
Cultura, patrimonio e sviluppo sostenibile: 
la deliberazione come motore di 
trasformazione sociale
Culture, Heritage and Sustainable 
Development: Deliberation as a 
Driver of Social Transformation
Petra Weingerl: Načelo lojalnega 
sodelovanja v Evropski uniji na 
področju državljanstva ......................................... 361
Il principio di leale cooperazione 
nell'Unione Europea nel campo 
della cittadinanza
The Principle of Sincere Cooperation 
in the European Union in 
Nationality Matters
Almedina Lozić: 
Operation of Power Through 
Gratefulness/Gratitude: 
Experiences of Syrian Refugees 
and Asylum Seekers 
in the United Kingdom ........................................ 375
Funzionamento del potere 
attraverso la gratitudine: 
esperienze di rifugiati e 
richiedenti asilo siriani 
nel Regno Unito
Delovanje moči v hvaležnosti: 
izkušnje sirskih beguncev in 
prosilcev za azil v 
Veliki Britaniji
Kazalo k slikam na ovitku ...................................... 391
Indice delle foto di copertina ................................. 391 
Index to images on the cover ................................. 391
289
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
received: 2024-11-25                   DOI 10.19233/ASHS.2025.20
VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: 
REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE POSAVSKEGA MUZEJA BREŽICE
Katarina OŠTRBENK
Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, Cetsa prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija
e-mail: katarina.ostrbenk@gmail.com
Tjaša ALEGRO 
Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija
e-mail: tjasa.alegro1@um.si
Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Posavski muzej Brežice, Cesta prvih borcev 1, 8250 Brežice, Slovenija
Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija
e-mail: alenka.cernelic.kroselj@pmb.si; alenka.cernelic@guest.um.si
Maja TURNŠEK
Univerza v Mariboru, Fakulteta za turizem, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenija
e-mail: maja.turnsek@um.si
IZVLEČEK
Virtualni 360° ogledi, digitalne replike resničnih lokacij, ki so dostopne kjer koli z internetno povezavo, vklju-
čujejo 360° panoramske fotografije in interaktivne elemente, kot so videoposnetki, zvočna pripoved in besedilni 
opisi. Predstavljeni so rezultati eksperimentalne raziskave, izvedene v letu 2023 med 165 prebivalci Republike 
Srbije, glede njihovih odzivov na promocijo Posavskega muzeja Brežice. Udeleženci so bili naključno razdeljeni 
v tri skupine glede na naraščajočo modalnost medija, ki so mu bili izpostavljeni: fotografijam, videoposnetku in 
360° virtualnemu ogledu Posavskega muzeja Brežice. 360° virtualni ogledi so bili najbolje ocenjeni. Rezultate 
spremlja razprava o prihodnosti uporabe virtualnih 360° ogledov pri promociji. 
Ključne besede: virtualni 360° ogledi, modalnost, Posavski muzej Brežice, digitalizacija kulturne dediščine, 
promocija kulturne dediščine
TOUR VIRTUALI A 360° COME STRUMENTO DI PROMOZIONE DEL PATRIMONIO CULTURALE: 
RISULTATI DI UN ESPERIMENTO DI PROMOZIONE DEL MUSEO POSAVJE DI BREŽICE 
SINTESI
I tour virtuali a 360°, repliche digitali di luoghi reali, sono accessibili ovunque con una connessione a Internet, 
includono foto panoramiche a 360° ed elementi interattivi come video, narrazioni audio e descrizioni testuali. In 
questo contributo vengono presentati i risultati di un sondaggio sperimentale condotto nel 2023 tra 165 abitanti 
della Repubblica di Serbia sulle loro reazioni alla promozione del Museo Posavje di Brežice. I partecipanti sono 
stati suddivisi casualmente in tre gruppi in base alla crescente complessità comunicativa dei media a cui sono stati 
esposti: fotografie, video e tour virtuale a 360° del Museo Posavje di Brežice. I tour virtuali a 360° sono stati ritenuti 
i migliori. I risultati sono accompagnati da una discussione sull’uso futuro dei tour virtuali a 360° nella promozione.
Parole chiave: visite virtuali a 360°, modalità comunicativa, Museo Posavje di Brežice, digitalizzazione del 
patrimonio culturale, Promozione del patrimonio culturale
290
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
UVOD1
Virtualni 360° ogledi so digitalne simulacije 
resničnih ali rekonstruiranih prostorov. V primeru 
resničnih lokacij so sestavljeni iz serije panoram-
skih fotografij, posnetih s 360° kamero, ki s sferič-
nim formatom gledalcu omogoča občutek prostora 
in poljudno obračanje po predstavljenem prostoru 
(Jazbinšek & Hren, 2021). V primeru rekonstruira-
nih prostorov so v ta namen uporabljene digitalne 
rekonstrukcije. 
Virtualni 360° ogledi so pomemben del pristopov 
k digitalizaciji kulturne dediščine v treh osrednjih 
oblikah: (a) kot del interpretacije dediščine, npr. ob 
obisku muzeja ali celo kot nadomeščanje obiska 
muzeja, (b) kot metoda ohranjanja dediščine in (c) 
kot metoda promocije dediščine. Prva uporaba in iz-
peljava virtualnega ogleda sega v leto 1994, ko je bil 
uporabljen kot interpretacija za obiskovalce muzeja. 
Omogočal je »sprehod« skozi 3D rekonstrukcijo 
gradu Dudley v Angliji, kakršen je bil leta 1550. 
Virtualni ogled je bil ustvarjen s kombinacijo zgo-
dovinskih raziskav, arhitekturnih risb in računalniške 
grafike (Abu Hashim et al., 2008). Obiskovalcem so 
lahko predstavili sicer nedostopne elemente dedišči-
ne ali jih kreativno vključili v raziskovanje in inter-
pretacijo. Dobro desetletje so bili virtualni ogledi v 
muzejih v prvi vrsti orodje interpretacije dediščine 
kot del doživetja obiska muzeja, kjer so omogočali 
večjo interaktivnost in percepcijo večje sodobnosti 
muzejskih postavitev. 
Kmalu so virtualni ogledi postajali dodatno orod-
je za t. i. digitalno ohranjanje kulturne dediščine, 
kadar je dediščina v nevarnosti, npr. zaradi vojnih 
konfliktov ali pritiskov urbanizacije (cf. Cai et al., 
2021; Dieb et al., 2024; Ocón, 2021; 2023; Raha-
man et al., 2023). Čeprav so bili najprej osredotoče-
ni na snovno dediščino, predvsem nepremično, pa 
so z vključevanjem zvoka, zgodbarjenja in aktivnosti 
virtualni ogledi kmalu postali tudi orodje za interpre-
tacijo in digitalizacijo nesnovne kulturne dediščine 
(Kim et al., 2011; Mah et al., 2019). 
Pandemija covida-19 je spodbudila iskanje čim 
cenejših možnosti doseganja ciljnih skupin obi-
skovalcev muzejev, ki zaradi t. i. ukrepa »zaprtja« 
(angl. lock-down) niso mogli imeti odprtih vrat za 
obiskovalce. 360° virtualni ogledi muzeja so v tem 
obdobju postali popularno orodje za poskuse nado-
meščanja obiska (cf. Mohanty et al., 2020; Wyman, 
2020). Vendar pa je njihova popularnost kot nado-
mestek obiska ponovno upadla po koncu pandemije, 
saj po nadomeščanju obiska ni bilo več potrebe in 
so se muzeji ponovno osredotočili na privabljanje 
1 Prispevek je nastal kot nadgradnja zaključnega dela Katarine Oštrbenk v okviru projekta »Dediščinska znanost in podnebne spre-
membe: nove raziskave z interdisciplinarnim pristopom in uporabo umetne inteligence«, financiranega s pomočjo Javne agencije 
za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). 
obiskov v živo. Hkrati lahko govorimo o negativni 
reakciji na vse večji trend vključevanja digitalizacije 
v doživljanje obiska muzeja. Slednja naj bi namreč 
onemogočala občutek prisotnosti z dejanskimi mu-
zejskimi artefakti (Burlingame, 2022). 
360° virtualni ogledi muzejev so tako začeli vse 
bolj služiti ne kot nadomestilo doživetja, temveč kot 
promocijsko orodje ali obisk lokacij, ki so še vedno 
nedosegljive oziroma so v zgodovini izginile in so na 
voljo le še rekonstrukcije (cf. Njerekai, 2020; Roman 
et al., 2022). Raziskovalni problem, ki ga na tem 
mestu naslavljamo, je vpliv 360° virtualnih ogledov 
kulturne dediščine na namero obiska muzeja v pri-
merjavi z videoposnetki kot finančno primerljivimi 
opcijami in še cenejšimi fotografijami. Čeprav 360° 
virtualni ogledi niso več aktualni za nadomeščanje 
obiska muzejev, pa obstaja potreba po iskanju čim 
bolj učinkovitih načinov promocije in s tem po 
objektivnem testiranju vplivov različnih možnih 
pristopov k promociji. Po pandemskem navdušenju 
nad virtualnimi ogledi (cf. Martínez et al., 2022; 
Cheng et al., 2022) so platforme, kot je npr. Amazon 
Explore, v popandemskem času prenehale delovati 
(Alegro et al., 2023) in vprašanje je, kako uspešni 
bodo tovrstni poslovni modeli v prihodnje. Na tem 
mestu postavljamo osrednjo tezo, da je uspešnost 
uporabe kanala za promocijo kulturne dediščine v 
prvi vrsti odvisna od njegove stopnje modalnosti.
MODALNOST IN PROMOCIJA KULTURNE 
DEDIŠČINE
Pred razvojem tehnologije virtualnih ogledov je 
bil za razlikovanje med različnimi oblikami medijev 
običajno uporabljen termin modalnost medijskih 
formatov. Senzorna modalnost se uporablja za opis 
števila čutnih kanalov, po katerih se informacije 
prenašajo, npr. vizualni, slušni ali taktilni (Bruhn 
& Schirrmacher, 2022). Fotografija npr. omogoča 
samo en kanal. Ko se vizualnemu kanalu pridruži 
zvok, na primer v videoposnetkih, gre za dve mo-
daliteti in s tem večjo modalnost. Virtualni ogledi 
ob tem vključujejo še interaktivne elemente, kot so 
navigacijske kontrole in haptične povratne infor-
macije, in s tem občutek prostora. Z naraščanjem 
stopnje modalnosti se povečuje obseg senzoričnih 
informacij, kar po naših hipotezah vpliva tudi na 
ocene užitka, občutka prisotnosti in zaznane avto-
nomnosti pri uporabi medija.
Obdobje pandemije je ob večji uporabi spodbudi-
lo tudi večji raziskovalni interes glede uporabe 360° 
virtualnih ogledov. Njihova uspešnost v promociji je 
bila večinoma raziskovana v odnosu do namere obi-
291
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
ska turistične destinacije med anketiranimi gledalci 
360° virtualnih ogledov (cf. Chang & Chiang, 2022; 
Lu & Xu, 2021; Rahimizhian et al., 2020). Podobno 
so Keumala et al. (2022) razposlali spletno anketo 
med uporabnike 360° virtualnega ogleda muzeja in 
identificirali pozitivno korelacijo med zadovoljstvom 
z uporabnostjo, enostavnostjo uporabe, zabavnostjo 
ter namero obiska muzeja. Vendar pa uporabljene 
metode raziskovanja ne morejo zagotavljati veljav-
nih sklepov o vplivu 360° virtualnega ogleda, saj je 
za to potreben eksperiment v kontroliranem okolju. 
V prej omenjenih primerih je bil analiziran učinek 
360° virtualnega ogleda kot zgolj ene izmed oblik 
modalnosti in s tem ni bila testirana razlagalna moč 
modalnosti kot spremenljivke. Na tem mestu testira-
mo več oblik modalnosti, od najnižje vrednosti pri 
fotografijah do srednje vrednosti pri video posnetku 
in najvišje pri 360° virtualnem ogledu muzeja. Pro-
mocija z večjo stopnjo multimodalnosti naj bi bila še 
posebej primerna za produkte doživetij, saj tudi sama 
z aktiviranjem večjega števila čutov omogoča bolj 
bogate informacije o doživetju (Guttentag, 2010). 
Griffin et al. (2022) so izvedli dva eksperimenta o VR 
v turističnem trženju. Sklenili so, da je VR dragoceno 
orodje za tržnike, saj omogoča izkušnjo »preizku-
site, preden kupite«, kar lahko spodbudi pozitivne 
občutke do destinacije in vodi k nameri obiska. 
Kljub pričakovanim razlikam glede na modal-
nost medija pa je pomembno tudi vprašanje, kaj 
omogoča razlike v dojemanju istega medija – zakaj 
ima na nekatere ljudi enak medij, npr. virtualni 
ogled, večji učinek z vidika namere obiska muzeja 
kot na druge? Odgovore iščemo v treh specifičnih 
dimenzijah doživljanja medija, tj. oceni užitka, pri-
sotnosti in avtonomnosti uporabe medija ter splošni 
oceni zadovoljstva z uporabo medija. Oceno užitka 
definiramo kot stopnjo, do katere uporabniki do-
živetje medijsko posredovane vsebine ocenjujejo 
kot zabavno. Po Lee et al. (2019) zabavnost izhaja 
iz novosti izkušnje in s tem oblikuje eno izmed 
dimenzij zadovoljstva z doživetjem, povezano tudi 
z ostalimi dimenzijami, predvsem z oceno uporab-
nosti in enostavnosti uporabe. 
Razlikovanje med različnimi medijskimi formati 
je možno glede na stopnjo imerzivnosti oziroma 
potopitve. Slednje je uporabnikova percepcija, da je 
fizično prisoten v virtualnem svetu. Stanje popolne 
potopitve obstaja, ko je aktiviranih dovolj čutil, da 
ustvarijo občutek prisotnosti v virtualnem svetu (Živ-
ković & Živković, 2019). Občutek prisotnosti defini-
ramo kot stopnjo, do katere uporabniki ocenjujejo, 
da jim je medijsko posredovana vsebina omogočala 
občutek fizične prisotnosti v medijsko reprezen-
tiranem okolju. V svoji največji meri je občutek 
prisotnosti psihološko stanje, v katerem je umetna 
ustvarjenost, tj. medijsko posredovanje doživetja po-
polnoma neopaženo in ga uporabniki ocenjujejo kot 
takega, ki jim omogoča enako živo izkušnjo, kot da 
bi bili v resničnem okolju (Tussyadiah et al., 2018). 
Tussyadiah et al. (2018) so na podlagi analize odzi-
vov udeležencev raziskave na VR izkušnjo sklenili, 
da je namera obiska prikazane destinacije odvisna 
od občutka potopitve in posledično občutka užitka v 
navidezni resničnosti. Termin »potopitev« običajno 
uporabljamo tako za lastnost medija kot za njegov 
učinek: občutek posameznika ob uporabi medija. 
Potopitev sega na kontinuumu od minimalne poto-
pitve, kjer je stimuliran le del uporabnikovih čutov 
in se uporabnik zaveda okolja okrog sebe (npr. 360° 
virtualni ogled muzeja), do polpotopitvenih sistemov 
(npr. tehnologija razširjene resničnosti, kot je igra 
Pokemon Go) ter končno do celovitih sistemov poto-
pitve, kjer je omogočen občutek popolnega prehoda 
v virtualni svet.
Ocena avtonomnosti je stopnja, do katere 
uporabniki ocenjujejo interaktivnost izkušnje, tj. 
občutek, da so imeli v doživetju svobodo izbiranja 
in upravljanja z medijsko posredovano vsebino in 
posledično doživetjem (Ryan et al., 2006). Pri oceni 
avtonomnosti po Jungu (2011) uporabnik ocenjuje 
doživetje kot rezultat lastne svobodne volje brez 
zunanjega usmerjanja, kar posledično povečuje za-
dovoljstvo in interno motivacijo, saj naj bi bila avto-
nomnost osrednja psihološka potreba. Rahimizhian 
et al. (2020) trdijo, da je osrednja prednost virtualnih 
doživetij prav v povečanem občutku avtonomnosti, 
kar naj bi zmanjševalo odpor proti prepričevalnim 
naporom (klasična teorija reaktance (Brehm, 1966)).
Osredotočiti se je treba še na splošno zadovolj-
stvo z uporabo. Zadovoljitev psiholoških potreb v 
okviru digitalnih vsebin prispeva k intenzivnejšemu 
doživljanju v virtualnih svetovih in k motiviranemu 
vedenju (Ives & Olson, 1984). Po Rahimizhian et al. 
(2020) lahko stopnja zadovoljstva s promocijskimi 
gradivi med načrtovanjem potovanja pri ljudeh 
vzbudi zanimanje za iskanje več informacij in vpliva 
na namero obiska. 
Slika 1 predstavlja teoretski model odnosa med 
spremenljivkami in zapis hipotez te raziskave. Te-
stiramo učinke modalnosti medija (tri stopnje: foto-
grafija muzeja, video muzeja in 360° virtualni ogled 
muzeja) na štiri osrednje spremenljivke doživljanja 
promocijskega materiala o muzeju: 
H1-4: Modalnost medija pozitivno vpliva na ocene: 
užitka, prisotnosti, avtonomnosti in zadovoljstva z 
uporabo. 
Posledično ti faktorji predvidoma vplivajo na 
namero obiska muzeja: 
H5-8: Ocena užitka, občutek prisotnosti, ocena 
avtonomnosti in zadovoljstvo pozitivno vplivajo 
na namero obiska muzeja.
Kot končno hipotezo zapišemo: 
H9: Modalnost medija pozitivno vpliva na namero 
obiska muzeja.
292
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
KONTEKST RAZISKOVANJA: 
POSAVSKI MUZEJ BREŽICE
Posavski muzej Brežice (PMB) je bil usta-
novljen leta 1949 v prostorih gradu Brežice. 
Danes muzej upravlja z gradom Brežice, stavbo 
z neposredno okolico, od leta 2022 pa tudi z ob-
novljenim Vodovodnim stolpom ter od leta 2023 
še s Centrom za obiskovalce Vodovodni stolp, ki 
vključuje kavarno, TIC, blagajno in specialno mu-
zejsko trgovino. Poslanstvo muzeja sledi definiciji 
muzeja in zakonskim določbam (ZVKD-1), kar je 
prepleteno z zbirkami, prostorskimi, kadrovskimi 
in finančnimi zmožnostmi. Poslanstvo muzeja kot 
javnega zavoda se oblikuje na podlagi Odloka 
o ustanovitvi (Odlok o ustanovitvi PMB, 2020; 
Odlok o ustanovitvi skupnega organa, 2014) ter 
se dopolnjuje in »prilagaja« vsakih 5 let pri obli-
kovanju Strateškega načrta. 
Del Strateškega načrta (Černelič Krošelj, 2020) so 
tudi cilji na področju digitalizacije promocije in in-
terpretacije kulturne dediščine. Obdobje pandemije 
je tudi Posavski muzej Brežice spodbudilo k prvim 
korakom na področju zagotavljanja 360° virtualnih 
ogledov. Leta 2020 so vzpostavili dva projekta 360° 
virtualnih ogledov muzeja: »Virtualni sprehod po Vi-
teški dvorani z različnimi vsebinami na spletni strani 
muzeja« (PMB, 2020a) in »Sledi posvetne dediščine 
Posavja od 17. do 19. stoletja v 360° pogledu« 
(PMB, 2020b), leta 2021 pa digitalno-fizični projekt 
»21 najsvetlejših muzejskih zvezd za 21. stoletje« 
(PMB, 2021), kjer so 360° virtualni ogledi postali del 
ogleda razstave. 
V nadaljevanju je PMB sodeloval pri projektu »e-
-gradovi Posavja« (RRA Posavje, 2021), ki gradi na 
mreži Gradovi Posavja. Upravljavci gradov so sodelo-
vali pri pripravi digitalnih vsebin (hologram, 3D video, 
video, aplikacija); sodelovali so z izvajalcem (Arctur) 
in naročnikom (Regionalna razvojna agencija Posavje) 
z zagotavljanjem vsebin, strokovnih podatkov, besedil, 
informacij ter slikovnega in video gradiva. Oblikovane 
vsebine v Posavskem muzeju živijo v okviru stalne 
razstave »Harmonija 4 elementov« (PMB, 2023) s 3D 
modelom brežiškega gradu. 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Modalnost 
medijev 
Namera 
obiska 
Ocena 
zadovoljstva 
Ocena 
avtonomnost
i pri uporabi 
Občutek 
prisotnosti 
Ocena užitka 
Slika 1: Teoretski model odnosa med namero obiska muzeja in neodvisnimi spremenljivkami (lastno oblikovanje, 
deloma v skladu z Rahimizhian et al., 2020).
293
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Čeprav je največ obiskovalcev muzeja iz Slovenije, 
imajo med obiskovalci PMB pomembno mesto tudi 
tuji turisti. Podatki o obisku (Tabela 1) kažejo, da je bil 
največji delež tujcev leta 2019 (43 %) in najnižji leta 
2021 (12,7 %), kar je bil odsev pandemije.
Med tujci gre večinoma za obiskovalce bližnjih 
Term Čatež; med njimi so tudi državljani Republike 
Srbije, čeprav v majhnem obsegu. Glede na dejstvo, 
da je muzej geografsko umeščen ob mejo z Republiko 
Hrvaško ter ima skupno zgodovino, je za določen del 
gostov iz Srbije olajšana tudi komunikacija, saj je še 
vedno »živo« znanje srbsko-hrvaškega jezika, ki je 
povezoval območje v obdobju SFRJ (Socialistične fede-
rativne republike Jugoslavije) (PMB, 2024).
METODA RAZISKOVANJA
Vzorčenje
Osredotočili smo se na državljane Srbije kot 
ciljne skupine z namenom doseganja ljudi, ki še niso 
imeli priložnosti obiskati PMB in ki še najverjetneje 
niso nikoli slišali nobenih informacij o tem muzeju. 
Na ta način smo lahko izolirali vpliv promocijskih 
gradiv od ostalih oblik predznanja oziroma preteklih 
izkušenj. Anketni vprašalnik je bil pripravljen v srb-
skem jeziku, da se zagotovi optimalno razumevanje 
in sodelovanje ciljne skupine. 
Vzorčenje je potekalo po principu snežne kepe: 
ena izmed avtoric je po rodu iz Srbije in je razposlala 
elektronsko vabilo k izpolnjevanju po svoji mreži 
znancev (elektronsko sporočilo ter družbena omrežja 
Facebook in Instagram). 
Za veljavne odgovore smo izbrali le osebe, ki še 
niso obiskale PMB (t. i. »filter« vprašanje pred izpol-
njevanjem), tako da smo lahko s čim večjo veljavnostjo 
trdili, da so razlike med skupinami posledica eksperi-
mentalne intervencije in ne prejšnjih izkušenj.
Potek eksperimenta
Udeležence smo naključno razdelili v 3 skupine 
in vsako skupino izpostavili različnim načinom pred-
stavitve. Uporabljeno je bilo orodje 1ka za spletno 
anketiranje; naključno razporejanje udeležencev v 
Slika 2: Fotografski prikaz virtualnega 360° ogleda Posavskega muzeja Brežice.
*Obdobje pandemije.
Leto Tujci/domači – odstotek
Srbija/% 
vseh tujcev
Največji delež 
(%)/država
2019 43/57 3,53 28,55/Italija 
2020* 17/83 7,64 21,14/ Italija
2021* 12,7/87,3 1,94 18/Italija
2022 27/73 3,14 28,46/Italija
2023 33,8/72,2 3,86 35,22/Hrvaška
Tabela 1: Podatki o izvoru države obiskovalcev 
Posavskega muzeja Brežice (PMB, 2024).
294
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
eno izmed treh skupin je bilo doseženo s pomočjo 
spletnega orodja Nible. Podatki so bili zbrani v okvi-
ru oblikovanja zaključenega dela Oštrbenk (2023). 
Zagotovili smo, da je vsebina, ki so ji bile izpo-
stavljene tri različne skupine, enaka: v vseh primerih 
smo uporabili enake temeljne fotografije istih elemen-
tov PMB: vhod v grad, recepcija, stopnice, Kapela 
sv. Križa in Viteška dvorana. Razlika je bila zgolj v 
modalnosti predstavitve teh vsebin (Slika 2).
Merski instrument
Namen raziskave je bil analizirati vpliv virtualnih 
ogledov v primerjavi z drugimi medijskimi formati pri 
spodbujanju namere obiska PMB. V vprašanjih smo 
namesto besedne zveze »Posavski muzej Brežice« 
uporabili kar »grad Brežice« – poimenovanje, ki se 
pogosteje uporablja v pogovornem jeziku. 
Merski instrument, tj. indikatorje spremenljivk, 
smo prevzeli po Rahimizhian et al. (2020): ocena 
užitka, občutek prisotnosti, ocena avtonomnosti, 
zadovoljstvo in namera obiska, da se zagotovita 
doslednost in zanesljivost merjenja spremenljivk. V 
vseh primerih je šlo za lestvice Likertovega tipa na 
5-stopenjski lestvici. 
Analize
Za deskriptivno analizo smo analizirali povprečja, 
standardne odklone in mere asimetrije za indikatorje 
in indekse (slednji so v vseh primerih izračunani kot 
povprečja na indikatorjih). Normalno porazdelitev 
smo preverili s Shapiro-Wilksovim testom. Ker po-
razdelitve niso bile normalne (p je v vseh primerih 
< 0,001), smo uporabili neparametrične teste za 
preverjanje hipotez: Kruskal-Wallis H test za analize 
statistične značilnosti razlik med tremi skupinami, 
Spearmanov koeficient korelacije za povezanost med 
indeksom namere obiska in indeksi ocen doživljanja 
izbranega medija (vse intervalne spremenljivke, a z 
nenormalno porazdelitvijo) ter za povezave z izo-
brazbo in starostjo (obe ordinalni spremenljivki).
Slika 3: Fotografija poslikav na stropu Viteške dvorane gradu Brežice oziroma Posavskega muzeja Brežice.
295
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Omejitve
V analizo ni vključen dejanski obisk, temveč zgolj 
namera obiska. Slednja je sicer teoretsko povezana s 
samim obiskom, kot npr. to zagovarja teorija načrtovane-
ga vedenja (Ajzen & Fishbein, 1973), vendar je namera 
obiska šele prvi korak k dejanskemu obisku. Slednji je 
v veliki meri odvisen tudi od kontekstualnih okoliščin 
in preostalih stališč, npr. stališča o mnenjih drugih ljudi 
glede tega vedenja ter stališča o svojih finančnih in dru-
gih zmožnostih obiska, kot je to izpostavljeno v teoriji 
načrtovanega vedenja. 
Povezana omejitev je osredotočenost samo na krat-
koročne učinke: namero smo izmerili takoj po ogledu 
intervencije, tj. vsebin treh medijev. Dolgoročni učinek, 
vključno z dejanskim obiskom, pa ni bil del raziskovalne-
ga eksperimenta. 
Čeprav ima eksperiment pomembne prednosti zaradi 
možnosti primerjanja učinkov različnih tipov modalnosti 
in jasne časovne razmejitve med odvisnimi in neodvi-
snimi spremenljivkami, pa je eksperimentalna narava 
metode omejitev v smislu umetno ustvarjenih pogojev (Ki 
et al., 2023) – nagovarjanja vzorca, ki morda sam ne bi 
naletel na promocijo PMB, in testiranja namere s pomo-
čjo vprašalnika, ne pa z dejanskim nakupom vstopnice. 
Pomembni omejitvi sta tudi nereprezentativnost 
vzorca in nenormalna porazdelitev večine spremenljivk: 
udeleženci so v povprečju zelo visoko ocenjevali vse tri 
oblike medija in namero obiska. Nenormalna porazdeli-
tev omogoča zgolj testiranje korelacij z neparametričnimi 
testi, ne pa npr. regresije, ki bi omogočale analizo medse-
bojnih vplivov neodvisnih spremenljivk. 
REZULTATI
Vzorec in vpliv starosti
Anketo je izpolnilo 165 udeležencev, skoraj enako 
razporejenih v tri naključne skupine. Kruskal-Wallis H test 
ni pokazal statistično razlik med tremi skupinami glede 
na njihove demografske značilnosti, kar ustvarja osnovne 
pogoje za eksperimentalno primerjavo (skupine so med 
seboj statistično značilno podobne glede na demografijo 
in torej lahko razlike pripišemo zgolj eksperimentalni 
intervenciji).
Vzorec je odseval začetne točke metode vzorčenja po 
metodi snežne kepe: v primerjavi s splošno populacijo 
je več žensk, več mlajših in večina s srednjo ali višjo 
oziroma visoko izobrazbo (Tabela 2). Pomembna ome-
jitev vzorca je torej njegova nereprezentativnost splošne 
populacije. S T-testom smo preverili vpliv demografskih 
spremenljivk na osrednje spremenljivke (indeksi vseh 
stališčnih spremenljivk in namere obiska); ta ni pokazal 
razlik glede na spol. Podobno Spearmanov koeficient ni 
pokazal razlik glede na izobrazbo. 
Nasprotno pa je starost imela statistično značilno 
pomemben pozitiven vpliv na dve spremenljivki: občutek 
prisotnosti (χ2 = 0,213, p = 0,013) in namero obiska (χ2 = 
0,218, p = 0,012). V obeh primerih so starejši ljudje bolje 
ocenjevali vse tri tipe medija glede občutka prisotnosti 
(ne pa ostalih dimenzij ocene medija) in v večji meri 
izražali namero po obisku. 
H1−H4: Vpliv modalnosti na doživljanje promocijskega 
gradiva
Deskriptivna analiza porazdelitve indikatorjev spre-
menljivke »ocena užitka« (Tabela 3) je pokazala visoka 
povprečja za vse tri oblike medija na vseh indikatorjih. 
Vendar pa je primerjava med tipi medija (Kruskal-Wallis 
H test) pokazala, da kljub splošni visoki oceni na vseh 
treh tipih medija obstajajo statistično značilne razlike 
med udeleženci glede na izpostavljenost mediju: (χ2(2) 
= 27,579, p < ,001, Tabela 7). Video je imel statistično 
značilne višje ocene vseh treh indikatorjev kot fotografije, 
360° virtualni ogled pa statistično značilne višje ocene 
kot video.
Podobne rezultate so pokazale primerjave razlik pri 
vseh ostalih treh spremenljivkah: »občutek prisotnosti« 
(Tabela 4), »ocena avtonomnosti« (Tabela 5) in »zado-
voljstvo« (Tabela 6). Tudi v teh primerih je Kruskal-Wallis 
H test pokazal statistično značilne razlike med tremi sku-
pinami glede na modalnost medija (Tabela 7). Sklenemo 
lahko, da so rezultati v skladu s hipotezami H1−H4.
Tabela 2: Deskriptivna analiza porazdelitve spremenljivk spol, starost in izobrazba (n=165).
Spol 
Ženske Moški
64 % 36 %
Starost 
15−25 let 26−35 36−45 46−55 56−70 71 ali več
24 % 17 % 30 % 19 % 9 % 2 %
Izobrazba
osnovna šola Srednja višja ali visoka magisterij ali doktorat
2 % 47 % 46 % 5 %
296
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
H5−8: Vpliv doživljanja promocijskega gradiva na 
namero obiska
V nadaljevanju smo preverili povezanost med sta-
liščnimi spremenljivkami doživljanja medija in izraženo 
namero obiska. Spearmanov koeficient korelacije (Tabela 
8) pokaže zelo visoke statistično značilne korelacije v 
vseh štirih primerih. Rezultati so torej ponovno v skladu s 
hipotezami, tokrat H5−H8. 
Zelo visoke korelacije kažejo na povezavo med 
doživljanjem promocije gradu Brežice in namero obiska 
gradu Brežice, kjer lahko razberemo, da je namera obiska 
konativna oblika stališč o gradu Brežice. Medtem ko do-
življanje promocije oblikuje stališča o gradu, pa težnja h 
kognitivni konsonanci stališč (Festinger, 1957) pripomore 
k usklajenosti teh stališč z izraženo namero obiska, kjer je 
slednja zgolj na ravni kognitivne pripravljenosti. 
H9: Vpliv modalnosti na namero obiska
Na zadnje smo preverili še vpliv modalnosti medija 
na namero obiska. Tabela 9 pokaže, da so udeleženci 
izkazali visoke stopnje pri treh indikatorjih namere 
obiska in da se ponovno povečujejo glede na tip medi-
ja. Najvišji so pri virtualnem 360° ogledu, sledi video 
in najnižji pri fotografijah. 
Kruskall-Wallis H test (Tabela 10) pokaže, da gre 
za statistično značilne razlike med skupinami, kar je 
v skladu s H9, ki govori o pozitivnem odnosu med 
modalnostjo medija in namero obiska.
RAZPRAVA
Pričujoča raziskava ima pomembne omejitve, 
vezane na reprezentativnost vzorca, kratkoročni 
učinek in osredotočenost zgolj na namero obiska, ne 
pa na dejanski obisk. Prihodnje raziskave bi lahko v 
okviru večjih finančnih zmožnosti testirale hipoteze 
na večjem vzorcu in vključile dejanski obisk glede na 
resnično kampanjo, pri čemer bi bilo treba za razisko-
valne namene slediti pravilom A-B ali A-B-C eksperi-
menta. Omejitev je bila tudi nenormalna porazdelitev 
vseh spremenljivk, tj. visoke ocene, ki so jih dajali 
udeleženci. Slednje je onemogočilo izvedbo parame-
tričnih analiz, npr. regresijske analize, ki bi omogočila 
izoliranje vplivov posamezne spremenljivke. Uporabili 
smo že uveljavljen vprašalnik, tj. merski instrument za 
izbrane spremenljivke. V prihodnje bi bilo smiselno te-
stirati na manj zaželenem primeru (npr. nekem drugem 
muzeju na neki drugi lokaciji) ali pa zaostriti trditve.
Kljub omejitvam lahko na tem specifičnem primeru 
sklenemo, da so rezultati v večini v skladu s teoretičnimi 
pričakovanji o vplivu modalnosti medija (cf. Martinoli, 
2016; Sussmann & Vanhegan, 2000; Pestek & Sarvan, 
2021), saj so pokazali statistično značilno razliko med 
spremenljivkami glede na modalnost medija – 360° 
Tabela 3: Deskriptivna analiza porazdelitve indikatorjev spremenljivke »ocena užitka«.
Tip medija Med ogledovanjem 
fotografij, video posnetka 
in VR ogleda brežiškega 
gradu mi ni bilo dolgčas.
Z veseljem sem gledal 
fotografije, video posnetek in 
VR ogled gradu Brežice.
Ob ogledovanju fotografij, video 
posnetka in VR ogleda gradu 
Brežice sem na zabaven način 
pridobival informacije.
Foto Povprečje 3,64
3,74 3,64
n 48
47 48
Std. odklon 1,10
1,05 1,08
Video Povprečje 3,95
4,04 3,91
n 45
45 46
Std. odklon 1,02
0,85 0,86
360° Povprečje 4,58
4,63 4,55
n 36
36 38
Std. odklon 0,55
0,48 0,79
Skupaj Povprečje 4,01
4,10 4,00
n 129
128 132
Std. odklon 1,01 0,92 0,99
     *ANOVA test je pokazal statistično značilne razlike med tremi skupinami za vse tri indikatorje (Sig. < 0,001).
297
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Tabela 4: Deskriptivna analiza porazdelitve indikatorjev spremenljivke »občutek prisotnosti« (n=165).
Tip medija Ogled brežiškega gradu s pomočjo 
fotografij, video posnetka in VR 
ogleda je ustvaril poglobljeno 
okolje, v katerem sem se počutil, kot 
da sem se dejansko znašel znotraj 
obzidja gradu.
Ko sem gledal fotografije, 
video posnetek in VR ogled, 
sem imel občutek, da sem 
na gradu Brežice.
Interaktivnost fotografij, 
video posnetka in VR 
ogleda mi je dala občutek, 
da sem na gradu Brežice.
Foto Povprečje 3,15 3,26 3,17
n 45 45 45
Std. odklon 1,42 1,40 1,36
Video Povprečje 3,76 3,80 3,69
n 46 46 46
Std. odklon 1,21 1,16 1,17
360° Povprečje 4,45 4,48 4,45
n 37 37 37
Std. odklon 0,69 0,73 0,76
Skupaj Povprečje 3,75 3,81 3,73
n 128 128 128
Std. odklon 1,27 1,24 1,25
*ANOVA test je pokazal statistično značilne razlike med tremi skupinami za vse tri indikatorje (Sig. < 0,001).
Tabela 5: Deskriptivna analiza porazdelitve indikatorjev spremenljivke »ocena avtonomnosti«.
Tip medija Pri ogledu fotografij, video 
posnetka in VR ogleda gradu 
Brežice sem lahko svobodno 
izbiral, kaj želim storiti (lahko 
sem se vrnil k temu, kar me je 
zanimalo, in pogledal še enkrat).
Zdelo se mi je, da 
imam velik nadzor nad 
ogledom fotografij, video 
posnetka in VR ogleda 
gradu Brežice.
Ko sem gledal fotografije, 
video posnetek in VR 
ogled gradu Brežice, so 
moja dejanja vplivala na 
to, kakšno izkušnjo bom 
doživel.
Foto Povprečje 3,82 3,56 3,46
n 46 46 45
Std. odklon 1,08 1,34 1,23
Video Povprečje 4,31 3,93 3,78
n 45 46 46
Std. odklon 0,70 0,90 0,94
360° Povprečje 4,64 4,48 4,40
n 37 37 37
Std. odklon 0,48 0,60 0,68
Skupaj Povprečje 4,23 3,96 3,85
n 128 129 128
Std. odklon 0,87 1,07 1,05
298
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
virtualni ogled je imel višja povprečja pri vseh analizi-
ranih spremenljivkah, video pa od fotografij. Hipotez 
o vplivu modalnosti medija v nobenem primeru 
nismo mogli zavreči (H1−H5 in H9). To je še posebej 
pomembno v kontekstu trženja muzejev kot doživetij, 
kjer je lahko vzbujanje močnega občutka prisotnosti 
ključnega pomena pri nameri o obisku muzeja. 
Tudi glede H5−H8 so rezultati v skladu s preteklimi 
raziskavami glede doživljanja promocijskega gradiva in 
namere obiska doživetja, muzeja ali turistične destinacije 
(cf. Lombard & Ditton, 1997; Neys et al., 2010; Keumala 
et al., 2022; Rahimizhian et al., 2020). Končni sklep je, 
da je v tem eksperimentu modalnost medija pozitivno 
vplivala na doživljanje medija; slednje pa je posledično 
vplivalo na namero obiska promovirane dediščine. 
Te ugotovitve spodbujajo optimizem o vlogi vse bolj 
potopitvenih in multimodalnih tehnologij v promociji in 
oblikovanju doživetij (cf. Griffin et al., 2022).
V nasprotju s pričakovanji pa so bili rezultati glede 
vpliva demografskih spremenljivk. Medtem ko spol in 
Tabela 6: Deskriptivna analiza porazdelitve indikatorjev spremenljivke »zadovoljstvo«.
Tip medija Ob ogledu fotografij, video 
posnetka in VR ogleda 
brežiškega gradu sem bil 
zadovoljen s kakovostjo 
podanih informacij.
Z izvedbo fotografij, 
video posnetka in VR 
ogleda gradu Brežice, ki 
sem si jih ogledal, sem 
zadovoljen.
Z grafiko fotografij, 
video posnetka in VR 
ogleda gradu Brežice 
sem zadovoljen.
V celoti sem s 
fotografijami, video 
posnetkom in VR 
ogledom gradu 
Brežice zadovoljen.
Foto Povprečje 3,45 3,48 3,87 3,84
n 48 47 47 45
Std. odklon 1,25 1,23 1,03 1,04
Video Povprečje 4,02 4,08 3,91 4,15
n 46 46 46 46
Std. odklon 0,90 0,81 0,93 0,89
360° Povprečje 4,54 4,48 4,64 4,67
n 37 37 37 37
Std. odklon 0,50 0,55 0,48 0,47
Skupaj Povprečje 3,96 3,98 4,10 4,19
n 131 130 130 128
Std. odklon 1,05 1,01 0,93 0,91
Tabela 7: Kruskal-Wallis H test statistično značilnih razlik med tremi skupinami glede na tip medija (n=128).
  Ocena užitka Občutek prisotnosti Ocena avtonomnosti Zadovoljstvo
Kruskal-Wallis H 27,579 21,745 17,916 19,687
Df 2 2 2 2
Asymp. Sig. < ,001 < ,001 < ,001 < ,001
Tabela 8: Spearmanov koeficient korelacije med indeksom spremenljivke »namera obiska« in indeksi spremenljivk 
»ocena užitka«, »občutek prisotnosti«, »ocena avtonomnosti« in »zadovoljstvo«.
    Spremenljivka razporejanja v skupine: tip medija. 
Ocena užitka Občutek prisotnosti Ocena avtonomnosti Zadovoljstvo
Namera 
obiska
Spearmanov koeficient korelacije 0,718** 0,800** 0,810** 0,810**
Sig. (2-tailed) < ,001 < ,001 < ,001 < ,001
n 129 132 131 132
      ** Korelacija je signifikantna z manj kot 1 % tveganjem. 
299
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
izobrazba pričakovano nimata vpliva na doživljanje pro-
mocijskega medija, pa je starost imela vpliv na občutek 
prisotnosti (vendar ne na ostale spremenljivke doživljanja 
medija) in namero obiska gradu Brežice. Pričakovali bi, 
da bodo starejši imeli večje težave z upravljanjem tehno-
logije in bodo posledično dodelili nižjo oceno občutka 
prisotnosti, vendar je bilo obratno. 
To odstopanje poskušamo obrazložiti z več možnimi 
faktorji glede na pretekle raziskave. Kot prvo je morda 
to bolj pozitivno reakcijo starejših možno pripisati neiz-
kušenosti s tovrstnimi tehnologijami, ki so po eni strani 
dovolj enostavne za uporabo, da ne izzovejo negativnih 
frustracij, po drugi strani pa za starejše toliko nove, da 
spodbudijo večje navdušenje kot pri mlajših, ki bolj 
verjetno te tehnologije že poznajo.
Kot drugo na namen obiska kraja vpliva kombinacija 
zanimanja potrošnika in priložnosti za obisk. Prejšnje 
raziskave so pokazale, da stališča in preference pomemb-
no oblikujejo to namero (Beerli et al., 2004; Chen et al., 
2014). Bian in Forsythe (2012) sta na primer ugotovila, 
da osebne lastnosti, kot sta potreba po edinstvenosti in 
samokontroli, neposredno vplivajo na vedenjske namere. 
Predhodne raziskave kažejo, da imajo starejši turisti 
izrazit namen obiskovati območja kulturne dediščine, 
pri čemer nanje vplivajo tako dejavniki »push« kot tudi 
dejavniki »pull«. »Pull« dejavniki vključujejo značilnosti 
destinacije, kot so novost, počitek, čustva in socializacija, 
medtem ko so »push« dejavniki osebne ali družbene 
motivacije, kot so podnebje, gostoljubje in kulturne izku-
šnje (Patuelli & Nijkamp, 2016). Ti dejavniki poudarjajo 
prizadevanje starejših za intelektualno obogatitev, izpo-
stavljenost novim kulturam in sprostitev. Dva od ključnih 
motivov za kulturni turizem med starejšimi sta kulturno 
udejstvovanje in priložnost za učenje. Posebej priljublje-
na so izobraževalna in kulturna turistična doživetja, ki 
ponujajo smiselno sodelovanje in izkoriščanje zanimanja 
za zgodovino in nostalgijo. Vseživljenjsko učenje starejši 
popotniki zelo cenijo, saj jim bogati življenje (Sie et al., 
2016). Starejši posamezniki pogosto izkazujejo močno 
namero obiskati muzeje, saj jih privlačijo zaznane vre-
dnosti in koristi (Traboulsi et al., 2018).
Kot tretjo možno razlago za bolj pozitivne rezultate 
pri starejših kot pri mlajših pa vidimo v možnostih za 
vključevanje in socialno interakcijo – starejšim odraslim 
morda tega primanjkuje v vsakdanjem življenju – kar jim 
omogoča sodelovanje v dejavnostih, ki bi lahko bile v 
resnici fizično zahtevne. Poleg tega starejši pogosto ka-
žejo večjo pripravljenost prenašati nelagodje, povezano s 
tehnologijo VR, zaradi želje po družbenem povezovanju 
(Healy et al., 2022). 
V prihodnosti bi bilo smiselno nadaljevati razi-
skovanje tudi z novejšimi tehnologijami, ki bi lahko 
dosegale še višje mere multimodalnosti in s tem občutka 
prisotnosti, avtonomije in zadovoljstva. Po Iyer (2023) 
je pandemija zaradi globalnih potovalnih omejitev 
pospešila uporabo digitalnih vsebin v turizmu, vključno 
s 360-stopinjskimi videoposnetki. Vendar pa njihova 
študija kaže, da uporabniki 360-stopinjske videopo-
snetke dojemajo kot bolj pasivne in manj »potopitvene« 
(imerzivne) kot popolnoma interaktivna okolja VR, ki 
omogočajo večji občutek nadzora in vključenosti (Iyer, 
2023). Do podobnih zaključkov so prišli tudi Debarba et 
al. (2024), ki so primerjali tri formate vsebin v VR in ugo-
tovili, da mešanje 3D-okolij z video vsebinami povzroči 
Tabela 9: Deskriptivna analiza porazdelitve indikatorjev spremenljivke »namera obiska«.
Tip medija Ob pogledu fotografij, video 
posnetka in VR ogleda sem si 
zaželel/-a obiskati grad Brežice.
V prihodnjem obdobju 
nameravam obiskati grad 
Brežice.
Želim si obiskati grad 
Brežice.
Fotografija Povprečje 3,60 3,71 3,95
n 45 45 45
Std. Odklon 1,07 0,94 0,87
Video Povprečje 4,17 3,79 4,06
n 46 44 45
Std. Odklon 0,70 0,90 0,88
360° Povprečje 4,56 4,35 4,43
n 37 37 37
Std. Odklon 0,55 0,85 0,76
Skupaj Povprečje 4,08 3,92 4,13
n 128 126 127
Std. Odklon 0,90 0,93 0,86
300
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
najbolj zadovoljivo uporabniško izkušnjo, medtem ko 
statični 360-stopinjski videoposnetki zaradi fiksnega 
zornega kota ponujajo omejeno interaktivnost. Poleg 
tega Jia et al. (2024) navajajo, da je bil 360-stopinjski 
panoramski video med pandemijo uporaben za nizko 
imerzivne scenarije medtem ko sodobne računalniško 
generirane simulacije VR tehnologije ponujajo veliko 
boljšo veljavnost in interaktivnost. Te ugotovitve kažejo, 
da čeprav je 360-stopinjski video med pandemijo imel 
pomembno vlogo in se zaradi svoje enostavnosti še 
vedno pogosto uporablja, so bolj dinamične, interak-
tivne in prilagodljive rešitve z VR tehnologijo vse bolj 
priljubljene pri oblikovanju vsebin po pandemiji in so 
po Rodríguez et al. (2025) v porastu.
SKLEPI
Naša raziskava je pokazala, da je tudi v specifič-
nem primeru, ko so bili upravljavci kulturne dediščine 
stroškovno omejeni, možno promocijo nadgrajevati s 
360° virtualnimi ogledi, ki omogočajo večjo stopnjo 
modalnosti kot cenovno primerljivi možnosti fotografij 
in videoposnetkov. Na 360° virtualne oglede je treba 
tako v prvi vrsti gledati kot na cenovno dostopnejše 
oblike vključevanja interaktivnosti in s tem potencialno 
doseganja pozitivnih reakcij ciljanih občinstev.
Z večjimi sredstvi pa digitalizacija promocije kultur-
ne dediščine omogoča še boljše rešitve. Kot opozarja 
soavtorica – direktorica muzeja PMB – je uporaba raz-
ličnih digitalnih rešitev standard v delovanju muzejev, 
vendar je vprašanje obsega, kakovosti, inovativnosti 
in uspešnosti prepleteno predvsem s kadrovskimi in 
finančnimi zmožnostmi. Ovira so omejena finančna 
sredstva, saj so določene rešitve finančno dostopne, 
nove in nenehno razvijajoče se digitalne inovacije pa 
večinoma presegajo finančne zmožnosti muzejev, kot je 
PMB. Poleg finančnih sredstev je ključno zagotavljanje 
ustrezne in konstantne kadrovske zasedbe, ki bi uspešno 
povezovala znanja o dediščini ter znala le-to preobliko-
vati za digitalno družbo oziroma ciljne skupine, ki bi 
se ob virtualnem ogledu odločile tudi za »fizičnega«. 
Ob večjih finančnih sredstvih bi tudi v PMB različne 
oblike digitalnih rešitev uporabljali na vseh področjih 
delovanja, kar bi zagotovo vplivalo tudi na obisk ter 
posledično prihodke iz delovanja.
Pretekle izkušnje PMB kažejo, da je pri oblikovanju 
360° virtualnih ogledov, VR in AR »doživetij«, različnih 
aplikacij, elementov igrifikacije, vključno z orodji, 
oblikovanimi za to raziskavo, za potrebe muzeja tako 
v muzeju (stalne in občasne razstave ter programi in 
projekti) kot v spletnih – digitalnih okoljih pomembno, 
da je vzpostavljeno odlično sodelovanje med avtorji 
vsebin in digitalnih rešitev. Na podlagi izkušenj PMB se 
je kot največja težava dosedanjih projektov pokazalo 
usklajevanje razumevanja želja in možnosti na strani 
muzeja, naročnika in izvajalca ter pričakovanj glede 
učinkov končnega izdelka. Kljub velikim vložkom dela 
in finančnih sredstev rezultat večkrat »ne deluje«, učinki 
pa so težko merljivi v realnem okolju.
Eksperimenti, kot je bil izveden za primer te raziska-
ve, pripomorejo k strateškemu premisleku o prihodnosti 
nadaljnje uporabe 360° virtualnih ogledov pri promociji 
kulturne dediščine po nenadnem pandemskem porastu. 
V tistem obdobju so se pokazali kot razmeroma preprost 
in cenovno ugoden način doseganja obiskovalcev, ko 
ogled muzejev ni bil mogoč. Rezultati raziskave ka-
žejo, da bi 360° virtualni ogled potencialno lahko bili 
pomembno orodje pri promociji kulturne dediščine, in 
sicer pri starejši populaciji še bolj kot pri mlajši.
Za konec velja poudariti, da digitalne vsebine in 
dostopnost muzejske ponudbe v različnih IKT oblikah 
predstavljajo pomemben del delovanja muzejev, ki se 
bo razvijal tudi v prihodnje. Nadaljnja uporaba 360° 
virtualnih ogledov pri promociji kulturne dediščine bo 
predvsem odvisna od stališč upravljavcev glede njihovih 
učinkov, pripravljenosti na sodelovanje med upravljavci 
in tehničnimi izvajalci ter od finančnih in kadrovskih 
zmožnosti. Za uspešno digitalizacijo promocije dedišči-
ne pa bo potrebnega tudi več strokovnega usposabljanja 
in ustreznih resursov.
Dolgoročno je sicer verjetno, da bodo 360° virtualne 
oglede nadomestili njihovi »sorodniki« v obliki AR in VR 
tehnologije, ki omogočajo še večje stopnje modalnosti 
medija in s tem potopitve. Je pa ta razvoj v prvi vrsti 
odvisen predvsem od finančnih zmožnosti in od hitrosti 
razvoja tehnologije, da bo postala finančno dostopnejša 
in del vsakodnevne uporabe tako potencialnih obisko-
valcev muzejev kot upravljavcev kulturne dediščine. 
Smiselna usmeritev prihodnjih raziskav je zato prouče-
vanje razmerja med upravljanjem kulturne dediščine, 
razpoložljivimi finančnimi sredstvi ter izbiro med 
različnimi tehnologijami glede na njihovo učinkovitost 
in stroškovno dostopnost.
Tabela 10: Kruskal-Wallis H test statistično značilnih 
razlik spremenljivke »namera obiska« glede na tip 
medija (n=126).
  Namera obiska
Kruskal-Wallis H 15,172
Df 2
Asymp. Sig. < ,001
      Spremenljivka razporejanja v skupine: »tip medija«. 
301
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
VIRTUAL 360° TOURS AS A TOOL FOR PROMOTING CULTURAL HERITAGE: 
RESULTS FROM AN EXPERIMENT AT THE POSAVJE MUSEUM BREŽICE
Katarina OŠTRBENK
University of Maribor, Faculty of Tourism, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenia
e-mail: katarina.ostrbenk@gmail.com
Tjaša ALEGRO 
University of Maribor, Faculty of Tourism, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenia
e-mail: tjasa.alegro1@um.si
Alenka ČERNELIČ KROŠELJ
Posavje Museum Brežice, Cesta prvih borcev 1, 8250 Brežice, Slovenia
University of Maribor, Faculty of Tourism, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenia
e-mail: alenka.cernelic.kroselj@pmb.si; alenka.cernelic@guest.um.si
Maja TURNŠEK
University of Maribor, Faculty of Tourism, Cesta prvih borcev 36, 8250 Brežice, Slovenia
e-mail: maja.turnsek@um.si
SUMMARY
Virtual 360° tours, digital replicas of real locations accessible anywhere with an internet connection, include 
360° panoramic photos and interactive elements such as videos, audio narration, and textual descriptions. Their 
significance increased during the COVID-19 pandemic, when museums had to temporarily close their doors to 
visitors. After the pandemic ended, their use as a substitute for visits declined, but the question of their impact 
on the intention to visit the museum, i.e., for promotional purposes, remains. The paper presents the results of 
an experimental study conducted in 2023 with 165 residents of the Republic of Serbia regarding their responses 
to the promotion of the Posavje Museum Brežice. The participants were randomly divided into three groups 
based on the increasing modality of the medium they were exposed to: photos, a video, and a 360° virtual 
tour of the Posavje Museum Brežice. The results showed statistically significant differences between all three 
groups. The 360° virtual tours were rated higher than videos, and videos were rated higher than photos on the 
media experience variables: enjoyment, sense of presence, autonomy, and satisfaction. The intention to visit 
was significantly higher with the 360° virtual tour and was statistically significantly associated with the media 
experience variables. We discuss the results and the future use of virtual 360° tours in heritage promotion.
Keywords: virtual 360° tours, modality, Posavje Museum Brežice, digitisation of cultural heritage, promotion of 
cultural heritage
302
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
VIRI IN LITERATURA
Abu Hashim, Anis Hasliza, Abdul Aziz, Maslina & 
Mazliana Hasnan (2008): The Awareness and Interest 
of UiTM Pahang Population Towards the Virtual Tour. 
Proceedings STSS 2008, 87–90.
Ajzen, Icek & Martin Fishbein (1973): Attitudinal 
and Normative Variables as Predictors of Specific Be-
havior. Journal of Personality and Social Psychology, 
27, 1, 41.
Alegro, Tjaša, Turnšek, Maja, Špindler, Tomi & 
Vita Petek (2023): Introducing Amazon Explore: a 
Digital Giant’s Exploration of the Virtual Tourism 
Experiences. Journal of Tourism Futures, 1–20. https://
www.emerald.com/jtf/article-pdf/doi/10.1108/JTF-02-
2022-0072/9774711/jtf-02-2022-0072.pdf (zadnji 
dostop: 2025-10-16). 
Beerli, Asunciòn, Martin, Josefa D. & Agustín 
Quintana (2004): A model of customer loyalty in the 
retail banking market.  European journal of marke-
ting, 38, 1-2, 253–275.
Bian, Qin & Sandra Forsythe (2012): Purchase In-
tention for Luxury Brands: A Cross Cultural Compari-
son. Journal of Business Research, 65, 10, 1443–1451.
Brehm, Jack W. (1966): A Theory of Psychological 
Reactance. Cambridge, Academic Press.
Bruhn, Jørgen & Beate Schirrmacher (2022): In-
termedial Studies: An Introduction to Meaning Across 
Media. London, Routledge.
Burlingame, Katherine (2022): High Tech or High 
Touch? Heritage Encounters and the Power of Pre-
sence. International Journal of Heritage Studies, 28, 
11-12, 1228–1241. 
Cai, Zhenrao, Fang, Chunhui, Zhang, Qingqing & 
Fulong Chen (2021): Joint Development of Cultural 
Heritage Protection and Tourism: the Case of Mount 
Lushan Cultural Landscape Heritage Site. Heritage 
Science, 9, 86. https://doi.org/10.1186/s40494-021-
00558-5 (zadnji dostop: 2025-10-16).
Chang, Hsuan Hsuan & Chin Chung Chiang 
(2022): Is Virtual Reality Technology an Effective Tool 
for Tourism Destination Marketing? A Flow Perspecti-
ve. Journal of Hospitality and Tourism Technology, 13, 
3, 427–440.
Chen, Hung-Bin, Yeh, Shih-Shuo & Tzung-Cheng 
Huan (2014): Nostalgic Emotion, Experiential Value, 
Brand Image, and Consumption Intentions of Custo-
mers of Nostalgic-Themed Restaurants. Journal of 
Business Research, 67, 3, 354–360.
Cheng, Yang, Wang, Yuan & Wen Zhao (2022): 
Shared Virtual Reality Experiences during the 
COVID-19 Pandemic: Exploring the Gratificati-
ons and Effects of Engagement with Immersive 
Videos.  International Journal of Environmental 
Research and Public Health,  19, 9, 5056. https://
doi.org/10.3390/ijerph19095056 (zadnji dostop: 
2025-10-16).
Černelič Krošelj, Alenka (2020): Strateški načrt 
Posavskega muzeja Brežice. Obdobje 2020–2024. 
https://www.pmb.si/images/mojeSlike/files/Strate-
ski_nacrt_Posavski_muzej_Brezice_2020_2025.pdf 
(zadnji dostop: 2025-10-16).
Debarba, Henrique Galvan, Montagud, Mario, 
Chagué, Sylvain, Lajara, Javier, Lacosta, Ignacio, Fer-
nandez Langa, Sergi & Caecilia Charbonnier (2024): 
Content Format and Quality of Experience in Virtual 
Reality. Multimedia Tools and Applications, 83, 15, 
46481–46506.
Dieb, Rida, Alsalloum, Ataa & Nicholas Webb 
(2024): Interactive 360° Media for the Dissemination 
of Endangered World Heritage Sites: the Ancient City 
of Palmyra in Syria. Built Heritage, 8, 18. https://doi.
org/10.1186/s43238-024-00126-3 (zadnji dostop: 
2025-10-16).
Festinger, Leon (1957): A Theory of Cognitive 
Dissonance. Stanford, Stanford University Press.
Griffin, Tom, Guttentag, Daniel, Hwan Lee, Seung, 
Giberson, Jessica & Frederic Dimanche (2022): Is VR 
Always Better for Destination Marketing? Comparing 
Different Media and Styles. Journal of Vacation Mar-
keting, 29, 1, 119–140.
Guttentag, Daniel A. (2010): Virtual Reality: 
Applications and Implications for Tourism. Tourism 
management, 31, 5, 637–651.
Healy, David, Flynn, Aileen, Conlan, Owen, 
McSharry, Jenny & Jane Walsh (2022): Older Adults’ 
Experiences and Perceptions of Immersive Virtual 
Reality: Systematic Review and Thematic Synthesis. 
JMIR Serious Games, 10, 4, e35802. https://games.
jmir.org/2022/4/e35802 (zadnji dostop: 2025-10-16).
Ives, Blake & Margrethe H. Olson (1984): User 
Involvement and MIS Success: A Review of Research. 
Management Science, 30, 5, 586–603.
Iyer, Shravan Regret (2023): Understanding How 
News Content Utilizes Experiential Media (AR, VR, 
and 360° Video) in COVID-19 Storytelling. Athens 
Journal of Mass Media & Communications, 9, 2, 
85–112.
Jazbinšek, Jure & Gorazd Hren (2021): Methodo-
logy of Immersive Video Application: the Case Study 
of a Virtual Tour. Journal of Energy Technology, 14, 4, 
59–67.
Jia, Yaxiang, Zhou, Xuan, Yang, Jing & Quan 
Fu (2024): Animated VR and 360-degree VR to 
Assess and Train Team Sports Decision-making: 
a Scoping Review. Frontiers in Psychology, 15, 
10.3389/fpsyg.2024.1410132. https://www.fronti-
ersin.org/journals/psychology/articles/10.3389/fp-
syg.2024.1410132/full (zadnji dostop: 2025-10-16).
Jung, Yoonhyuk (2011): Understanding the Role 
of Sense of Presence and Perceived Autonomy in 
Users‘ Continued Use of Social Virtual Worlds. Jo-
urnal of Computer-Mediated Communication, 16, 4, 
492–510.
303
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Keumala,   Shaula, Darmawan, Haryadi & 
Tatang Sopian (2022): The Influence of Virtual 
Tour on Visit Intention in National Museum of 
Indonesia. International Journal of Sustainable 
Competitiveness on Tourism, 1, 1, 12–22.
Ki, Suhyun, Kim, Jiyeon, Ryu, Jeeheon & 
Sanghoon Park (2023): The Effect of Teaching 
Modalities of 360 Virtual Reality Videos on Per-
ception of Usability. V:  Society for Information 
Technology & Teacher Education International 
Conference. New Orleans, Association for the 
Advancement of Computing in Education (AACE), 
1180–1185.
Kim, Lim Chen, Tan Lam, Kian & 
Abdullah Zawawi Talib (2011): Acoustical Herita-
ge for Virtual Tourism on Mobile Platform. Paper 
presented at the Proceeding of the International 
Conference on e-Education, Entertainment and e-
-Management. Bali, IEEE, 273–276. 
Lee, Junghyo, Kim, Junghun & Jae Young Choi 
(2019): The Adoption of Virtual Reality Devices: 
The Technology Acceptance Model Integrating 
Enjoyment, Social Interaction, and Strength of 
the Social Ties. Telematics and Informatics, 39, 
37–48.
Lombard, Matthew & Theresa Ditton (1997): 
At the Heart of It All: The Concept of Presence. 
Journal of Computer-mediated Communication, 
3, 2. https://doi.org/10.1111/j.1083-6101.1997.
tb00072.x (zadnji dostop: 2025-10-16).
Lu, Junyu & Zixuan Xu (2021): Can Virtual To-
urism Aid in the Recovery of Tourism Industry in 
the COVID-19 Pandemic? 2021 TTRA Internatio-
nal Conference. https://scholarworks.umass.edu/
entities/publication/22ebc4ee-a816-42c1-bb8d-
a4867601ce8f (zadnji dostop: 2025-10-16).
Mah, Osten Bang Ping, Yan, Yingwei, Yi Tan, Jo-
nathan Song, Tan, Yi-Xuan,  Ying Tay, Geralyn Qi, 
Chiam, Da Jian,  Wang, Yi-Chen,  Dean, Kenneth 
& Chen-Chieh  Feng (2019): Generating a Virtu-
al Tour for the Preservation of the (In)tangible 
Cultural Heritage of Tampines Chinese Temple 
in Singapore. Journal of Cultural Heritage, 39, 
202–211.
Martínez, Víctor Cerdán, García García, Alberto 
Luis & Ignacio José Martín Moraleda (2022): 360 
Video Trend on YouTube before and during the 
COVID-19 Pandemic.  Journal of Creative Commu-
nications, 17, 1, 22–34.
Martinoli, Ana (2016): Digitalna medijska publi-
ka – nova očekivanja, nove navike. Medias Res, 5, 
8, 1269–1284.
Mohanty, Priyakrushna, Hassan, Azizul & Erdo-
gan Ekis (2020): Augmented Reality for Relaunching 
Tourism post-COVID-19: Socially Distant, Virtually 
Connected. Worldwide Hospitality and Tourism 
Themes, 12, 6, 753–760.
Neys, Joyce L., Jansz, Jeroen & Eduard S. H. 
Tan (2010): To Persevere is to Save the World: 
Exploring Expertise in Gaming. Proceedings of the 
3rd International Conference on Fun and Games. 
New York, Association for Computing Machinery, 
116–125. 
Njerekai, Cleopas (2020): An Application of the 
Virtual Reality 360 Concept to the Great Zimba-
bwe Monument. Journal of Heritage Tourism, 15, 
5, 567–579. 
Ocón, David (2021): Digitalising Endange-
red Cultural Heritage in Southeast Asian Cities: 
Preserving or Replacing? International Journal of 
Heritage Studies, 27, 10, 975–990. 
Ocón, David (2023): Low-cost Digital Tools to 
Preserve Cultural Heritage ‘Blind Spots’: the Case 
of Kubor Kassim in Singapore. International Jour-
nal of Heritage Studies, 29, 9, 961–987.
Odlok o ustanovitvi PMB (2020): Odlok o 
ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice 
(Uradni list RS št. 93/20 z dne 3. 7. 2020).
Odlok o ustanovitvi skupnega organa (2014): 
Odlok o ustanovitvi skupnega organa Občine Bre-
žice, Občine Kostanjevica na Krki, Občine Krško 
in Občine Sevnica za izvrševanje ustanoviteljskih 
pravic v javnem zavodu Posavski muzej Brežice 
(Uradni list RS št. 43/2014 z dne 13. 6. 2014).
Oštrbenk, Katarina (2023): Virtualni ogledi 
360° v turizmu. Diplomsko delo. Brežice, Fakulte-
ta za turizem Univerze v Mariboru. 
Patuelli, Roberto & Peter Nijkamp (2016): Tra-
vel Motivations of Seniors: A Review and a Meta-
-analytical Assessment. Tourism Economics, 22, 4, 
847–862.
Pestek, Almir & Maida Sarvan (2021): Virtual 
Reality and Modern Tourism. Journal of Tourism 
Futures, 7, 2, 245–250. 
PMB (2020a): Virtualni sprehod po Viteški dvo-
rani. https://www.pmb.si/virtualni-sprehod (zadnji 
dostop: 2024-8-17).
PMB (2020b): Sledi posvetne dediščine Posavja 
od 17. do 19. stoletja v 360° pogledu. https://
kuula.co/share/78F33/collection/7PDVt?fs=1&vr=
1&sd=1&initload=0&autorotate=0.3&thumbs=1&i
nfo=0&logo=-1 (zadnji dostop: 2024-8-17).
PMB (2021): 21 najsvetlejših muzejskih zvezd 
za 21. stoletje. https://www.pmb.si/21-muzejskih-
-zvezd (zadnji dostop: 2024-8-17).
PMB (2023): Harmonija 4 elementov. https://
www.pmb.si/harmonija-4-elementov (zadnji do-
stop: 2024-8-17).
PMB (2024): Izvor države obiskovalcev. Interno 
gradivo. Brežice, Posavski muzej Brežice. 
Rahaman, Hafizur, Champion, Erik & David 
McMeekin (2023): Outside Inn: Exploring the He-
ritage of a Historic Hotel through 360-Panoramas. 
Heritage, 6, 5, 4380–4410. 
304
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Katarina OŠTRBENK et al.: VIRTUALNI 360° OGLEDI KOT ORODJE PROMOCIJE KULTURNE DEDIŠČINE: REZULTATI EKSPERIMENTA PROMOCIJE ..., 289–304
Rahimizhian, Sima, Ozturen, Ali & Mustafa Ilkan 
(2020): Emerging Realm of 360-degree Technology to 
Promote Tourism Destination. Technology in Society, 63, 
101411. https://www.sciencedirect.com/science/article/
abs/pii/S0160791X1930747X?via%3Dihub (zadnji do-
stop: 2024-8-17).
Rodríguez Julio, Lamas, María Isabel & Laura Castro-
-Santos (2025): Scientific Advances and Applications of 
360 Tours in the XXI Century. Societies, 15, 4, 74.
Roman, Michał, Kosiński, Robert, Bhatta, Kumar, 
Niedziółka, Arkadiusz & Andrzej Krasnodębski 
(2022): Virtual and Space Tourism as New Trends in 
Travelling at the Time of the COVID-19 Pandemic. 
Sustainability, 14, 2, 628.
RRA Posavje (2021): E-gradovi Posavja. https://www.
rra-posavje.si/projekti/e-gradovi-posavja (zadnji dostop: 
2024-8-17).
Ryan, Richard M., Rigby, Scott C. & Andrew Pr-
zybylski (2006): The Motivational Pull of Video Games: 
A Self-determination Theory Approach. Motivation and 
Emotion, 30, 344–360.
Sie, Lintje, Patterson, Ian & Shane Pegg (2016): To-
wards an Understanding of Older Adult Educational Tou-
rism through the Development of a Three-phase Integrated 
Framework. Current Issues in Tourism, 19, 2, 100–136.
Sussmann, Silvia & Hugo Vanhegan (2000): Virtual Re-
ality and the Tourism Product Substitution or Complement? 
ECIS 2000 Proceedings. European Conference on Informa-
tion System. https://aisel.aisnet.org/ecis2000/117/?utm_
source=aisel.aisnet.org%2Fecis2000%2F117&utm_
medium=PDF&utm_campaign=PDFCoverPages (zadnji 
dostop: 2024-8-17).
Traboulsi, Christelle, Frau, Moreno & Fran-
cesca Cabiddu (2018): Active Seniors Perceived 
Value within Digital Museum Transformation. The 
TQM Journal, 30, 5, 530–553.
Tussyadiah, Iis P., Wang, Dan, Jung, Timothy 
H.  & M. Claudia Tom Dieck (2018): Virtual Re-
ality, Presence, and Attitude Change: Empirical 
Evidence from Tourism. Tourism management, 66, 
140–154.
Wyman, Oliver (2020): To Recovery & Bey-
ond: The Future of Travel & Tourism in the Wake 
of COVID-19. https://www.oliverwyman.com/
our-expertise/insights/2020/sep/to-recovery-and-
-beyond.html (zadnji dostop: 2025-10-16).
ZVKD-1 – Zakon o varstvu kulturne dediščine, 
Uradni list RS št. 16/08, 123/08, 8/11 – OR-
ZVKD39, 90/12 in 111/13 s spremembami.
Živković, Tamara & Miodrag Živković (2019): 
Pregled primena virtuelnih okruženja u obrazova-
nju. V:   Stanišić, Milovan (ur.): Sinteza 2019-In-
ternational Scientific Conference on Information 
Technology and Data Related Research. Beograd, 
Singidunum University, 99–106.