S kakšnimi težavami sem se moral boritl. Spisal Ivan Lapajne. (Dalje ) To je držalo nekaj let, in ravnateljstvo meseanske šoie je eelo dobilo naročilo, damora vse vloge pošiljati potom krajnega šolskega sveta e. kr. okrajnemu šolskemu svetu, ki mora vselej obvešotn biti, kadar dovoljuje krsjni šolski svet ravnatelju dopust. Prišel pa je za okrajnega glavarja v Krško nemški baron Sehonberger. Ta je pa 5. junij» 1897, št. 731, ukazal v imenu okrajnega šolskega sveta, da mora ravnateij Lapajne za morebitni dopust to šolsko gosposko prositi, ker je ta ,,unmittelbar vcrgesetzt". Ves ugovor in vse razlaganje zakonov in prejšnjih ukazov ni nič pomagalo, in ko mi je 1. 1897. umrl tast, sem iel za dva dni z dopustom krajnega šolskega sveta k pogrebu v Ljubljano in se pritožil pri tej priliki osebno pri deželnem predsedniku baronu Heinu. Ta me je pa zavrnil, rekši: ,,Erziehen Sie mir keine ,,narodnjaki" !" — Zaradi tega sem dobil 1. 1898. ukor od e. kr. deželnega šolskega sveta, ker sem smatral krajni šolski svet za svojo prvo inštaneo. Pritožba na ministrstvo je bila brezusppšna, in e. kr. okrajni šolski svet je ukazal, da mora v krajni šolski svet krški, ko se je ta na novo konštituiral, vstopiti kot pravi elan z vsemi pravieami nadueitelj ljudske šole; ravnatelj mešeanske šole pa kot tak ni ud te korporacije Zoper to odredbo je ila pritožba na e. kr. deželni šolski svet, ki je z veliko zgovornostjo to pritožbo zavrnil in dokazavM1, da meščanska šola ni podložna in podrejena krajnemu iolskemu svetu, pri katerem zatorej ravnatelj mešeanske šole ne sme sodelovati. Zoper ta odlok je šla pritožba na naueno miDistrstvo, in to je ukazalo, • da mora ravnatelj mešeanske šole vstopiti v prvi vrsti kot zastopnik šole v krajni šolski svet. Ministrstvo samo ni torej dvakrat enako govorilo. Ko mi je potrdilo ukor, je s tem reklo, da nisem bil podložen krajnemu šolskemu svetu, zdaj pa narobe. Zato pa je še mesec dni po tej razsndbi imel okrajni glavar baron Šehonberger predrznost, da mi je pisal: ,,Obwohl Sie Vertreter der Sohule im Ortsschulrate sind, so folgt daraus noeh nieht, dass der Ortssehulrat die Ihnen vorgesetzte Behorde sei". In ta nemški baron je podkuril njemu priljubljenega nadučitelja, s katerim sem se sieer vedno dobro porazumel, da se je ta zoper ministrski odlok pritožil na upravno sodišee, ki pa je njegovo pritožbo 13. septembra 1899 zavrnilo. Zmagal sem torej v principijelnem vprašanju zoper glavarja in zoper deželni šolski svet pri ministrstvu in pri upravnem sodišou; toda zoper ukor se nisem mogel še pri upravnem sodišeu pritožiti, ker je bila stvar med tem že zastarela. človek se mora na svetu boritl, da pomaga dobri in pravioni stvari do zmage. Tak boj je vselej plemenit. Neplemenit pa tudi ni boj, ako _¦ človek poteza v meji zakonov za svoje koristi. V slednje vrsto bojev sodi tudi moje potezanje za kvinkvenije. (Dalje.)