Dopisi. Iz Maribora. (Hranilnica — luterani — vinogradi — sej m.) Gotovo je se malokdo nadejal sledeče novice iz našega mesta: mariborska hranilnica je te dni objavila razglas, da bo počenši s 1. aprilom za vloženi kapital dajala menje obresti j ali cinžev, kakor do sedaj, nainrec 4 fl. 50 kr. od 100 fl. t. j. 472%, pa tudi menje tirjala bo obreetij od izposojenih denarjev, namreč 5 fl. 50 kr. od 100 fl. t. j. 5V2%- V novi odbor hranilnični izvoljeni so gospodje: Henrik plem. Gasteiger predsednik, Jak. Peteinell namestnik, dr. Duhač, K. Fluber, W. Geupert, D. Hartman, dr. Reiser, Fr. Stampfl, Ant. plem. Scbmitt in A. Tombasko. Tukajanjemu gasilnemu društvu darovala je branilnica 200 fl. — V nMarburgei--Zeitung'' beremo izkaz udov luteranske verske srenje, ki ima za 7sem 200 udov v Mariboru, Ptuji, Borlu, sv. Trojici v Slov. goricab, Radgoni, Središči, Slatini, Račjem, sv. Lovrenci v puščavi, Muti, Spielfeldu, Arnauži in Lipnici. Verski poduk dobiva 24 učencev. Kršcenib bilo je lani 5 fantičev in 5 tleklet. umrlo je luteranov U, prestopilo k luteranstvu je 6 katoli6anov, (kde neki ?). Dohodkov bilo je 2666 fl. potroškov 2361 fl. Kolikor smo do sedaj zvedeli zimski mraz trsovju ni škodil nikdei^ razun v uizkih legab, tu pa posebno brajdam. Zivinski sejem 1. marca t. 1. bil je dobro obiskovan in je bilo dokaj lepe živine videti! Iz Ribnice. (Blizu škaudala.) ,,Kar se ne stori, se tudi ne zve", pravi naš uarodni pregovor; če bi se toraj ne bilo stoiilo, ne izvedelo bi se tudi to, kar sem se tudi namenil tukaj omeniti. Kratki letosnji pust bilo je pri nns le malo svatovščin ali ženitovanj; najimenitnejši ste bili še oni, ki ste se na pustni pondeljek tu obbajali. Vse popoldne bili so gostje, dasi tndi dvojnih svatov, skupej v najlepšem redu, a da bi se še dalje to godilo, to našim nemškutarjeni ni bilo 7 glavi! V ta namen so si tudi ta vcčer svoj ,,bal" ravno pri tej biši naročili, v katerej oni sobi bi naj bili potem prvi gostje, a v drugi nemškutarji; — zadnji prvim vkljub — to se ve. Najprvo kar so nemškutarji storiii, je bilo, da so svatom godce vzeli, drugi nasprotljej pa je bil, da so se na lopi, kjer so vkup prihajali, tedaj pa tedaj čnle besede: da kdor je Slovenec v sobo, ki je bila čez dan svatom za ples, ne sme! Lahko je misliti, kako velika nevolja je iz tega nastala in Bog ve, kaj bi se bilo se zgodilo, ko bi svatje nc bili to zbadljivo obnašanje mirno prenesli. S;>lob pa mora se vprašati, ali tukajsnji obč. predstojnik Tommasi in svetovalec Gasteiger, z vodjem žandarjem in učiteljima, ki so se vsi poslednjim pridružili, res nimajo toliko pojma, da bi sprevideli nevarnost, ki bi bila vsled tega lebko nastala? Mar menijo ti domišljevi gospodje, da bodo znabiti tukajšnji Slovenci zarad tiste peščice subopetnib glažutarjev in brejlonosnib njib vodjev res Nemci postali? No ce je temu tako, potem si bi naj ti gospodje tudi mislili, da bi se bili zasmebovanci labko poslužili besedi nekega nemškega kancelarja, ki tidi, da nmo6 je nad pravico", pri katerej re6i pa bi bila kocka nemčurjem gotovo na slabo korist izpadla. H koncu naj še omenim, da bo si dali nemškutarji nad vratmi napraviti napis: ,,zum Blumenkranzcbeu" in še nekaj diuga, ter so nosili ae nekšna posebna znamenja iz papirja na obleki, da so tako svatje in drugi prišleci lahko vedeli, koga smejo smatrati za svojaga nasprotnika. Svetujemo pa srboritim gospodom, ki so vkljub svojej domišljevej olikanosti vendar le pravi neotesanci, da 6e menijo na tak načiu naso narodnost zasmebovati, uaj si le zapišejo za ušesa, da bodo poprej oni preminoli, nego se bo naša narodnost omajala. Mi Slovenci smo kaj takega že stoletja prenašali, in da bi se njib namen zdaj zaiad teb nprivan- dravcev" izpolnil, to je pri sedanjih razmerah gotovo zmiraj — nemogoče. Iz Središča. (Židovstvo.) Zraven mnogih nadlog, katere tukajšnje prebivalstvo nadlegujejo, je eno najsitnejšib naše židovatvo, katero si, kakor po širokem svetu, tudi tukaj na vso mo6 prizadeva, kako bi zamoglo nad krš6anstvom nekako prvenstvo zadobiti. Ako prideš v kr6mo, na gostijo ali kako drugo samo za izborne goste prirejeno veselico, povsod najdeš nadležnega židova, ki te z raznimi vprasanji trpinči, da je joj! Kako je bilo za onega 6asa veselo, ko še se Abrahamovo potemstvo na Stajerskem ni smelo naseljevati, a sedaj, ko se v 7sakem mestu, trgu, da celo skoro že pri vsakej cerkvi ,,Jud" najde, je to baš narobe ! Vsak židov namerava namre6 sebi vse v korist obrnoti. Marsikatera gospodinja je v prejšnjih časih za niaslo, kuretino in jajca, česar je v ve6ji meri prodala, lepo svoto dobila in na takaen način gospodinjstvu koristila, a sedaj, ko ima sitnega žida pred nosom, za katercga ve, da vse kupuje, odnese, ako jej je nekaj nov6ičev potrebno, vse kar biša premore k ujemu ter proda ln za malo blago dobi mali znesek denarjev, s kterim se navadno uič ne koristi. Lehko je tudi m»go6e, da hlapci in dekle, na katere se ni vselej zanašati, doma jajca pobirajo (kdo bi jib vedno nadzoroval) in židovom prodajajo, vsaj dekle potrebujejo robce, česlje, a lilapci pa tobak, žveplenke itd., a cuisliš, da jih bo židov ovadil? Gotovone! On samo gleda v vsakem oziru na lastno korist. Da židov kristijanskemu blagostanju ni prijatelj, vidi se pri vsakej priliki. Ako sedaj, ko se sneg tali, pride 61ovek k njernu, vpraša ga koj: kakšna je setev, da li jej je buda in dolga zima rnočuo naškodila ali ne. Ako reče, da letos ne bomo ali pa slabo želi, nasmehne se židov vesel rekoč: „ Jaz sem vedel, da bo tako." Ako pa kdo rece, da setvi mraz ni naškodil, pa koj klavern pobesi glavo. Skoro ncverjetno ali vendar je živa istina, kar se je dne 14. febr. na dan sv. Valeutina pri nas pripetilo. Takiat bil je senjeni in kakor je že vaako leto navada, tako so tudi letos kupci in rokodelci izpostavili svoje blago za prodajo. Tukajšnji barvar g. V., da si ro;en piotestant, ki pa daje svoje otioke čisto po kiš6ansko katoliškem izrejevati, je občespoštovan mož. Jegovo barvano piatno (druk) slovi po vsej okolici in se močao kupuje. Naši, ptujski in čaknvski, židovje videč, da je blago gosp. V. dobro iz pod rok šlo, dogovorijo se koj in začnejo svoje platno za deset novčičev ceneje prodajati. Vsi so začeli iz celega grla kričati, da je njibovo blago bolje in za deset novčičev cenejše in da ti delujejo na svojo zgnbo. Pa se ve, da je marsikatcro ženico premotilo, ki je ala za 10 uovčičev ceaejše ali trikrat alabejše blago kupovat. Ta žalostna prigodba bodi našim okoličanoin za bodo6nost v poduk, da se ne bodo dali pri enaki priložnosti od židov prekaniti. Iz gornje Hajdine. (Slovensk župan.) Dne 11. febr. t. 1. bila je volitev srenjskih odborniko7. Možje gornje vasi ao letos vrlo skupaj držali, skoro vsi prišli so volit, in tako so dosegli, da imajo 7 odbornikov, spodnjim samo 5 prepustivai. Gornji vas6ani bili so zvoljeni: S. Kampel, S. Veranek, A. Ritonja, V. Muhi6, J. Cartl, A. Ogrizek in J. Pulko; spodnji: Fr. Pleteršek, A. Senekovič, J. Strafela, M. Horvat in M. Cebej. Ker so spodnji vaščani navajeni župana v 87oji vasi imeti, napenjali 80 vse moči, odbornike pregovarjali, da bi le enega izmed njih zopet izvolili, toda zastonj. Niso se mogli s tem spoprijazniti, da bi si morali gori k nam po živinske potne liste, domovinake liate itd. boditi. Da se je pa vendar tako zgodili, so si deloma sami krivi in pa neki brežki jeziki, ki so baje pravili, da na gornji Hajdini nimamo sposobnega moža za predstojnistvo. No in to je naše vaščane malo zjezilo, ter so sklenilo, da hočejo pokazati, da tudi oni nekaj zmorejo. Ko je tedaj 19. t. m. na Bregu, ptujskem predmesfji, v hiši g. A. Pogatscbnigg-a se vršila volitev župaua, bili so lepo složni, stali so trdno kakor skala, 6eravno se je volitev 3krat ponavljala. Izvolili so obče spostovanega našega vaa6ana, iskrenega Slovenca g. Simona Kampelna, in Vido Mubi6a pa g. A. Senekovi6a za občinska svetovalca. Malokdo pomni župana na goinji Hajdini, po dolgih letih so ga zopet sem gori potegnili, vklub jezi in škripaojn z zobnii. Ne pride nam v mi«el, da bi p ej^njega župana zaničevali, ali druge kot ne8woaobue proglašali, vsi so znani poatenjaki; pa to povemo, da popolnoma zaupamo novemu županu. On zna vendar pisati, brati in nekaj netuški, s kterimi zmožnostmi se prejšnji predstojnik ni mogel ponašati. Dalje je g. Kampel tudi skoz in skoz poatenjak, njegova beseda 7 občini veljavna in spoštovana, vrb tega je nam obljubil, da boče v slovenskem jeziku poslovati in uradovati, vse slovenski pisati in kolikor dopuščeno tudi slovenske odloke in rešitve od oblastnij tirjati. Rea takih mož potrebujemo, ker smo Slo venci. Novi župan bode tedaj storil, česar še prec njim nobeden ni storil, slovenski bo uradoval. Bog nam ga obrani muogo let! Iz Teharja. (Jud v srenjskem zastopu.) Dne 26. febr. zjutraj smo se bili zbrali k volitvi, nadjaje se, da to pot kaj k boljšemu 7krenemo. Naaa precej obširna srenja je bila z malo pešico kmetov na voliš6i zastopana, to je bilo tudi vzrok, da so potem tisti inteligentni nem6urji s |)omočjo svojih podložnib, nekega uradnika (kanzleidirektorja) iz Štorovske železniake fabrike v ob6inski odbor stiaali. Ta gospod je pa jud; tega Abrabamovega sina nam je še manjkalo. Vse svaijenje od naše strani, da juda ne voliti, ni zdalo nic; še cel6, 6ujte! dva precej glasovita narodnjaka, Slovenca, katoličana, sta glasovala za tega juda; menda jima je obljubil žakelj 6asti'( Ta iz-voljeni hebrejec prej ni hotel ni6 slovenski znati, ta dan paje naaim kmetom po slovenski znal ponujati se. Star pregovor pravi: hudič v sili muhe žre, nemčur slovenski govori. Kaj ko bi se bil priael lemberški kozel ponujat, gotovo bi bil v Teharjih izvoljen. Kmetje, imejte drugokrat več opaznosti, ne ostajajte doma za pečjo, kedar je dan volitve, vzemite si zgled od teh fabriškib gospodov, ki so vse jim mogoče porabili in s celo bando tistih posestnikov, ki ali v fabriki delajo ali kakšen dobi6ek od te prebogate mize dobivajo, prišli volit tega juda. Tudi ta volitev ni bila čisto brez nepostavnosti, volit je piišel jedeu najemnik iz Stor, ki davka ne plačuje, — drugi naš pošten kmet ni smel voliti, ker ni bil v volilnem protokolu. Iz tega vemo, kam pes taco moli. Eden kmet volilec. !z okolice Ljutomerske. (Piravo prijateljstvo.) Preteklo nedeljo 29. febr. smo se sešli na povabilo odbora gospodarskega društva v Ljutomeru, da bi se posvetovali zaradi letoJnje razstave v Gradci. Največ čudno se je meni pri tej seji zdelo, da je zmanjkalo ravno tistih L;utomerčanov, kateri so nam kmetom, kolikor se spamtim, pri eni priliki razlagali, kako se oni za naše potrebš6ine potegujejo in kako na dobro nas kmetov delajo, da bi mi krnetje le podpirali njibovo nemško kulturo in pripravljali se ž njimi vred za prusovsko pikelbaubo, za katero tako brepenijo. Res ti gospodje ao pre nnobel-', in previsoke glave da bi z nami sedeli v gospodar.skem društvu; za to smo mi kmetje jim priprosti; samo za to smo jim dobri, da od nas slovenskib kmetov izsejajo vsak krajcar, da od nas in med nami dobro živijo. Mi smo pri omenjeni seji pokazali, da nam gre za naie lastno dobro in smo se tudi ob eoem prepričali, da ljutomerski nveternjaki", ki so danes Turki, jutri protestanti, nimajo za nas slovenske kmete nobenega občutka in toraj jim ne verujemo pa ne zaupamo ničesar več.