Storilnost dela v industriji bombaža Tekstolna lndustnja je v naši državi ena izmed najstarejših industrijskih vej. Glede na tra-dicijo in izkušnje bi bilo pri-6akovati. da je storilnost dela v tej veji na zadovoljivi rav-nl Leta 1953 pa je znašal neto produk* od vsakega zaposlenega tekstilnega delavca 866.000 din, kai- je komaj 96.000 nad pov-prečjem cclotnega našega go-¦podarstva. Kar se tiče storilnosti dela je slasti važna industrija bomba-ia glede na pomen in obseg, ki ga ima v sklopu tekstilne pa-nage. Največ proizvajamo in trošmo bombažnih Ikania. Po nekaterih podatkih, ki so jih objavili na prvem kangresu in-ženirjev in tehnikov tekstilne industrije FLRJ, je v letu 1954 kazala storilnost dela v naših in mozemskih predilnicah ta-kole sliko: Pj|ovnih dnl Delavcev na "a 100 kg 1.000 vreten irediva Nič boJjfie ni stanje glede sto-rilnosti dela v tkalnicah bom-baža. Po podatkih omenjenega kongresa proizvajamo na de-lovno uro naslednjo količino tkanin: — v FLRJ (1954) 10.5 m — na Angleškem (1944) 18,1 m — v ZDA (1944) 63,0 m Razlike v storilnosti dela v našo škodo so očitnc. V angle- ških tkalnicah je proizvodnja na delovno uro skoraj dvakrat, v ameriških pa šestkrat večja ka-kor v jugoslovanskih. Te razli-ke so v prv: vrsti rezultat raz-ličnega ekonomskega razvoja in posebnih delovnih pogojev v tekstilni industriji in se ne mo-rejo zbrisati popolnoma niti z najTnodernejšimi sredstvi za proizvodnjo, lahko pa se znatno zmanjšajo. Zastoreli stroji niso edini problem Ne glede na to, da se tl po-datkl nanašajo na predivo pov-prečne kvalitete in Imajo samo orientacijski značaj, lahko brez kakršnih kolj omejitev trdimo, da je storilnost dela v naših predilnicah bombaža prenizka. Ameriski prejec potroši za 1000 kilogramov prediva 13,16 delov-nih ur, evropski 22.8^, jugoslo-vanski 42^71, kar je d^akrat več od angleSkega in trikrat več od ameriškega prejca. Na 1000 vreten zaposlujejo ¦meriške predilnice povprečno 2,36 delavcev, evropske 4,12, ju-goslovanske pa celo 7,20 delav- Najbolj bole6e vprašanje na-Se tekstilne tndustrije je obno-va in rekonstrukcija zastarele-ga strojnega parka. Okupator je ta park intenzivno izkori-ščal in se ni brigal za vzdrže-vanjem, medte.m ko smo morali po vojnl amortizacijska sred-stva dostikrat trošiti za gradi-tev novih tovarn. Sedaj je tudl to vprašanje priSlo na dnevni red ;n ga bomo postopoma reše-vah v skladu z naSim: možnost-m:. Postavlia pa se vprašanje, all tahko tudi s 3edanj:mi moč-mj dosežemo boljše rezultate kakor doslej. Strojn! park an-gleških tkalnic bombaža ima na primer isto starost kakor naš, avtomat:čnih statev imajo pri njih celo nekaj manj. in.v&n- dar dosegajo angleški tkalci okrog 90% veijo storilnost dela kakor pa naSi. Kaže, da naših nezgod aiso krivi samo zastarell stroju tem-vei tudi mi sami, naš odnos do dela, nezadostno razvit smisel za organizacijo dela In za od-kr vanje vseh tistih rezerv, fc so neizkoriščene v vsakem ko-lektivu. Največkrat si prizade-vamo, da bi tako] dosegli nekaj velvkega, kar pa spet ne mo-remo ostvariti brez strojev in velkih sredstev. Ce pa tega m. teda) mencamo na mestu in za-nemarjamo tist; vsakdanji drob-ni posel za pospeševanje dela, kl ga ne smemo podcenjevati, ker v množini daje velike re-zultate. NOTRANJE REZERVE Prvi pogoj tako za boljšo kva-liteto kakor za večjo storilnost je ureditev klimatičnih razmer v podjetju (vlaga in tempera-tura), dalje uvedba ustrezajoče prahu, barvanje zidov z najbol) prijetno barvo itd.). Vs) tl ukrepl po svoje prispevajo tt porastu storilnosti dela. KakS-ne rezultate bi Sele dall tako imenovani preventivni ukrepl, kakor Je na primer kontrola dela strojev, pravočasna popra-vila itd. Sedaj pa predvsem ia-kamo, da nastane na stroju kakšna okvara in ga začnemo popravljati šele tedaj, ko Je že nastal zastoj v proizvodnji. To nujno povzroča padec proizvod-nje in storilnosti dela. V Inozemskih predllnicah po vei let proizvajajo 3 do 4 vr-cte prediva. s čimer dosegajo KAJ JE NARODNI DOHODEK? ZadnjiC smo ugotovili, da *e proizvod tovarne platna sestojl Iz 100.000 metrov platna, družbe-nl proizvod vse države pa od mnoiice najrazličnejših proizvo-dov v raznih koli&nah (vedno mislimo na celoletnl proizvod, to Je na tisto, kair proizvedemo v enem letu). Ugotovili smo prav tako, da ima vsak proizvod tudi rvojo ceno, vsl skupaj pa da Imajo določeno vrednost, ki smo jo Imenovali vrednost družbene-ga proizvoda. Rekli smo tudi, da k vrednosti društvenega proizvoda, kadar ga rafunamo za vso državo, ne prl-Stevamo materiatnih stroškov. prištevamo pa amortizacijo in novo vrednost Odkod ta nava vrednost? Drugafe rečeno: tovarna plat-na je prodala svojibl 100.000 me-trov platna za 100 milijonov. V to platno Je tovarna s svoje stranl vložila: prvič elektriino energijo, barve, gorivo, predivo, kemikalije, z eno besedo, vse materialne stroške (vzemimo, da znašajo ti 40 milijonov din, ker bi tudi v praksi stvarno lahko znašali približno tcldko); druglJ, amoriizacijo strojev, poslopij in drugih osnovnih sredstev (»izra-Cunali« smo, da znaša amortiza-dja 10 mllijonov). To je vsega 5» milijonov. Sedaj pride vpra-ianje: kaj je tovarna vložila v ostalih 50 milijonov7 Vložlla Je — delo. To izrazlmo lahko tudl takoie: ko je tovarna tkala svoje platno, je »vfckala« vand, to se pravl, prenesla je vrednost potrošenih surovin ln ostalega materiala (materialni stroSki) In del vred-nosti strojev in drugih osnovnih sredstev (amorMzacija). Vse to skupaj znaša 50 milijonov. Dru-gih 50 milijonov din, ki so v vrednosti pl.-rtna, pa tovarna nl od nikoder prcnesla, nje Je ostvarila. Ta nova vredoost, kl dobro kval.teto .n visoko sto-nlnost dela. Pri nas pa nasprot-no, vsa tekstilna podjetja pro-izvajajo vse, čeprav daje druž-bena lastnina m plansko usmer-jevanje gospodarstva mnogo večje možnosti za delitev dela med kolektivl tekstilne Indu-stnje. Naše predilnice so lanl samo zarad: spremembe kvali-tete in tančine prediva fzgubile 210.540 kg prediva. K temu mo-ramo dodati Se izgubo 455.777 kg preje. ki }e nastala kot posle-dlca spremembe predprediva, s čimer so se skupne izgube za-radi spremembe jzbire povzpele na 666.317kg predva. To je samo en podatek o tako imenovanih natranjih rezervah za pove rovmo, ki ustreza potrebam proizvajalcev tekstila, tedaj bi a tem mnogo pripomogli k po-rastu storilnosti dela v lndu-str:]i. TekstMcl se neprestano pritožujejo zaradi pogostih sprememb surovin. Ne gre samo za strojnl park, kt je v tekstilni industriji slcer v resnio dotrajaL V nekaterib nažih modernib podjetjih nl storilnost dela nit večja kateor v starih. To pomeni, da ni od-visna 3arao od strojev, temve* » »eliki merl od ljudi. in nji-hovega odnosa do deJa, od nj-1-hove inic.ative in poznavanja posla, predvsem pa v organiza-ciji dela. So tore] vsl pogoji, da z istim: proizvodniml sred-stvi dosežemo znatno boljše re-zultate Tako poveianje storU-nost: dela b bflo brezdvomn« zelo ufinkovito. ker bi privedlo do zniž lastne cene in na kon-cu fconcev k izboljšanju stan-darda potrošnikov. D. Radunovič