DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL nil ^ je, že vesfe i |Jafisti, ki so bili a svo-I j at«m na mestu kakega | 4(j & dogodka in istega fo- 6 Pr() S° to sliko Potem , e l(0 ^ časopisom in revi- . |i Se je Parnik Vestris le- '' C?rezal na Atlantiku, J Hal Prestra®ene Pot" ■Ha°iprej'' r>recln0 s0 -j'l1 .,f i, rugo ladjo. Sliko je P }3fjJ, <8,000. Ko je nekdo j) . Lindberghovo leta-■ |f v e treščilo leta 1931 v W Ueko> je prodal sliko za L Ve nekdo slikal mesto 0 leta 1906 kmalu SjjJ1 Požaru, je dobil za Aparat je prive-Uffi* zmaja, ga spu- fot0V v visoko nad me" gr^firal pogorišče. ^ fija * * * rfdmJ* odPravila mnogo-|ijjtla ^e in je tako po-™ id J jzmed 15 mohame- ; ^k f' ne sme eno ženo in ne sme t0 število priležnic, !,v d0voljeval0 mohame- ^ let 1Sm° ~ koran več » „, % ^ Massachusetts je bil 1>rvi tiskarski stroj 55 W \ j. so bile potem vse , " državno cenzuro. ! % * * tlilSrv , '' 117,4° rabili v dvoboju l j>J ali 200 let po izu- : , fc em so pa izdelovali : -of Ik r Jih prodajali ze. ; -t ^ fSk't& morali biti rab" ^ 5 \ rDoi, dvoboju po dve • 6 KSa enaki. En par ] •le takrat veljal do j 1 iCi * 5 A l1'^ 0 slabo.plačajo ) W It !4Kim uslužbencem ; 1 I ildnikom in name- ] ne ^ l\iVelikih firmah- da 1 < 1 °zenjen. še celo ] ti' , litij moški dosegel sta- j 119*' J Wn Plačo, da bi se < I 'to; °ra vprašati svo- i P0 '^a za dovoljenje, j .J'- rtM^ v°jno v takih j 111 J% ftjih ož en jenih , KoJ" i izmed vsakih i * * 1 8 ifii' 1 ^ deželah imajo ) last vlade, ki ; ile P1 I predstave ] VtfS Takega vlad- ; ^ ?a nimamo v \ jotji5 IV V Je kongres spre- . J* I'1 Ustavo že pred ] P I ,1 1 ISiiJ * 1 f\ ^ imen krajev, : , |\ So indijanskega J il\°t Amerikanci v J ✓ lcCdi kakih i-700 : imen. Bese- ; I ižvJe' lla primer, in- . r.C.ravno tak0 i »K ." IV ■ lmamo za vsak i I s« pr°batnega sodil'^0 l?Vav vsej državi-" , ^ ga plača naj- jd^fS^ let°. okraji plača sam0| j ravnik umrl I ^»kem j ■ V t* ž? oj)ii oddelek po-1 I ^efc 1944 umrl v, INI Vu bivši loJ ^^jj/dr. john Mar-' zdravniškem H^I? C0,et °d Japoncev ^ v maju r šele 39 let. ! Vojaki, ki so zaplenili Hitlerjev avto, ga bodo tukaj kazali Cleveland, O. — Pet ameriški parašutarjev, ki so se spustili na tla na Hitlerjevo prestolnico v Berchtesgadenu ter zaplenili Hitlerjev osebni avto, bo ta avto danes kazalo Clevelandčanom. fjašl Avto so danes zjutraj pripeljali iz Akrona, tukaj . bo pa na razstavi pod avspico odbora za posojilo # zmage. Avto je Mercedes izdelka iil se vozi s svojim lastnim pogonom. Avto se bo lahko videlo opoldne na public square pred State glediščem. Na Euclid aveniji bo ob 2:30 pred hotelom Statier. Od 3 do 5 bo na Euclid aveniji na 6. cesti pred National City banko. Od 5:45 do 7:30 bo na public square. Na Euclid aveniji in 105. cesta bo od 8 do 9:30. Potem bo na Euclid aveniji in 214. cesti v Euclidu in zvečer pred Shore glediščem v Euclidu. V petek bo pa avto na razstavi na sledečih prostorih: od 9:45 do 10:30 na Kinsman in Lee Rd.; od 10:45 in 11:30 na Shaker square; od 2 do 3 na Detroit in Warren cestah. Na vseh teh postajališčih bodo prodajali bonde zmage. Kdor bo kupil kak bond, se bo lahko vsedel v Hitlerjev avto. Padalniki, ki so osvojili ta avto so člani 325. padalne divi-j zije in sicer: poročnik Cox, Gary, Ind., Sgt. Henderson iz Alexandria, La.; Sgt. Adams iz Fairmount, W. Va., Pfc. McCauley iz Weston, W. Va. in Pfc. Nivens iz Alvord, Texas. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Poslano iz Trsta) je kri tovarišev, kj so padali LJUBLJANA, 13. okt. 1945. mXnj' siliIa mu Je v usta- vse to - miniranju je padla v jamo bilo po 10 skupaj. Nato so tako Vdlka bukev ln ste^nila veJe z žico zvezane silili, da so mora- lJ,raV,do n-ie^a- Po te-' bukvi Je li sedati in vstajati. Ena sama z'eze ven ln se r^šiL Sam Pra~ taka vaja je bila nekaj nepo- V1; da.ga Je rešlla čudodelna pisnega, žica se je zajedala v ^vetmjica, ki jo je stiskal v žep-meso. Nato so jih odvezali, da ku srafe' blla -ie ravno Prva s0-sta ostala le še po dva skupaj in ^0ta'. ko so} metali v J'am0-tako zvezane pometali — roke Fantje 80 bih zel° vdani in on na hrbtu so bile še vedno zveza- Jc PrePncan> da so šh vsi na-ne - na kamione. Kakor je kdo ravn0st v nebesa" padel, tako je moral obležati. Pripis: Ta "nekdo," ki ga je Nekateri so se že ob tem do sgar- nato vodila skrivnostna notra-ti potolkli. Spodnji so morali n-ia sila vse do rešitve, je sedaj nositi na sebi vso težo — bili so na razpolago, da vse izpriča, če naloženi kakor polena. Tako so treba pod prisego. Je zelo resen, jih peljali proti Kočevskemu moralno visoko stoječ, duševno Rogu. Tam sredi so jih zložili s zdrav- Gre mu popolna vera. kamionov, slekli vrhnjo obleko, -o-— Japo«« ponujajo zdaj jih razvezal), da je ostal vsak Z|af0 lil SVllO, (iS Me posamezen le se z zVezanimi ro- ,,B MWHV kami na hrbtu. Nato so jih na- nAffghnj yjUAT gnali, da je moral vsak posame- zen teči skozi kordon partizanov, Tokio. — Japonci so uradno ki so na eni strani imeli velike apelirali na zaveznike za živež kole, na katerih so bili nasajeni ir. kurivo in obljubujejo v za. zaviti noži (vinjek), na drugi meno za to zlato, demante, svilo strani pa' le dolge palice. Vsak in drugo blago. Glavni stan ge-jih je dobil od obeh strani. Ne- nerala MacArthurja še ni rekel, katerim so tako kar glavo raz- kaj bodo zavezniki odgovorili. k'aii- Japonski minister za trgovi- Tako so se znašli pred veli- "V?.^1' damora Jap™ska kansko kraško jamo, ki je bila fbl ! ^ t' ^ V , , , . , Vvt deželi lakota. Za prvo silo po- globoka gotovo nad 30 m. Okrog . , . T , ; 1 - . , , trebuje Japonska 3,000,000 ton nje je bilo vse krvavo, polno ' ' . ' I« x, v, 1 živil, 1,000,000 ton soli ter razno raznesenega človeškega mesa. , , ,. , rn u _____• i j u-i drugo robo. Za eno netmo tega lam ob robu jame je vsak dobil , * , , , , . . *T . , blaga lahko plačajo Japonci do strel, in to kamorkoli, nekateri .. _ , , 1 . , I i i . at i i • -15- decembra, ostalo pa v enem ; smrten, drugi ne. Nekdo je n. jgtu 1 j pr. na robu jame odskočil in ga '. . strel ni zadel. Padel je v jamo Minister je tudi izjavil, da i popolnoma nedotaknjen in živ. uPa' da bodo Zed- države z°Pet ! Ležal je na kupu mesa. Nanj so 1)0stale najb«ljša odjemalka ja- 1 padale nove žrtve. V jami je bi- Ponsklh izdelk°v ter želi, da bi , lo.strašno vpitje: "Moj Bog, od- ai"erlški trgovci prišli in si ogle- ' pusti jim, saj ne vedo kaj dela- dah JaP°nske ^delke, dočim naj jo." Molili so kesanje, Vero, du- bl Prišla JaP°nska misija v Ame- hovniki so v zmedenosti prepe- riko 111 81 tam 0Sledala blago za vali latinske maše. Tisti živi v zamen0- "nekdo" ni vedel, ali je na tem . 0 ,1- , 7 r 1 ameriška domovina zbira ah na onem svetu. Zahvala ga prisfevke za begunce Angleži streljajo v Palestini i V OHIO BO šE j NAPREJ ŽGANJE NA ODMERKE i , ■ Columbus, O. — Državni di-^ rektor za kontrola žganja, Rob-, ert Sohngen, se j| vrnil s kon-| venci je 17 držav,: ki imajo od-j rejeno racioniranje žganja. Di-( rektor je rekel, da ob tem času 1 I še ne more reči, kako dolgo bo ; trajalo racioniranje žganja, ker se še ne ve, kdaj ga bo dovolj za "| vse zahteve (ali potrebe). ^ i -o- Sovjefi in Francija podpirata U. S«, da sodijo jKrupovega sina Nuernberg. — Francoski in sovjetski državni tožilci so zdaj spremenili svoje mnenje in podpirajo predlog ameriškega državnega tožilca Jacksona, da se postavi pred sodno komisijo zaveznikov Kruppovega sina, namesto njegovega očeta, ki je obtožen z drugimi naciji vojnih zločinov proti zaveznikom. Istočasno je vprašal Jackson, da se obravnava odloži za 12 dni. Določena je bila za 20. no- , vembra. Angleški tožilec Fyfe ! je proti temu in zahteva, naj se .starejšega municijškega magna- ' ta Kruppa toži in sodi v odsotnosti, ker je preveč bolan, da bi prisostvoval obravnavi. Je tudi proti temu, da bi se obravnavo preložilo. ' Starejši Krupp, ki je star 75 let, jejia smrtni postelji, torej lie more pred sodni stol. -o- Vlada je obtožila izdelovalce umetnih | udov konspiracije 5 Washington. — Generalni • zvezni pravdnik Clark nazna- • nja, da velika porota v Colum- 1 bia distriktu obtožila 45 korpo- 1 racij in 34 posameznikov zaro- 1 te, da obvladujejo in določujejo cene umetnim udom. Vsled tega jih ne more izdelovati in proda- s jati nihče drugi in kdor umeten < ud potrebuje, mora plačati zanj 1 ceno, kot jo določijo te korpora- i cije. j V Zed. državah je okrog 900,- < 000 oseb, ki morajo imeti ta ali < oni umetni ud in letno se proda 3 v deželi umetnih udov za kakih i $10,000,000, kar vse se razdeli med 250 izdelovalcev'. Ker je taka zarota za določanje cen protipostavna, bodo klicane te korporacije pred sodni-jo na zagovor. -o- Zed. države in Rusija se niso še sporazumele glede Japonske Washington. — Državni tajnik Byrnes pravi, da so vsi Zed. države in Rusija še prav tako daleč glede kontrole nad Japonsko, kot so si bile. Dočim Rusija zahteva ustvaritev zavezniške komisije, ki bi imela absolutno kontrolo nad upravo Japonske, pa vztrajajo Zed. države na tem, da naj bi imel v slučaju nesporazume odločilno besedo general MacArthur. Mr. JJyrnes kaže na upravo Berlina, ki je v rokah zavezni-1 ške komisije, ki bi bila lahko veliko boljša, če bi imel eden ali drugi pri tem odločilno besedo in ne vsak zaveznik enako. __ i Dve osebi sta bili ubiti in 40 ranjenih pri izgredih. Žid je so v masah revoltirali po ulicah, kamenjali policijo in zažigali poslopja. i ■1 j i Tel Aviv, Palestina, 15. nov. — Angleške padalne čete'] J so vzpostavile red ob enajstih sinoči v tem mestu potem, ko j , so se velike mase židovskega prebivalstva valile po ulicah « ; ter štiri ure razgrajale, kamenjale policijo in požigale hiše. > !Ker policija ni mogla s krepelci razgnati izgrednikov, so f bile poklicane na pomoč padalne čete 6. divizije, ki so zače- '< le streljati v množico. Pri tem sta bili ubiti dve osebi in več J^ kot 40 ranjenih. Zvečer so obdržavali Žid je ve-' , lik protestni shod proti izjavi angleškega zunanjega ministra' Bevina glede naseljevanja v Pa-1 lestini, nakar so se množice raz-' lile po ulicah. Izgredniki so na-1 padli štiri vladna poslopja in začeli metati kamenje v policijo,I, ki jih je skušala razgnati. židje zahtevajo, da se Palestina takoj odpre evropskim ži-i dom, dočim je Anglija za to, da.1 se najprej sestavi komisija, ki bi|' študirala ta problem. To, pravi- 1 jo Židje, bi celo zadevo zavleklo. ' (Predsednik Truman je vče- 1 raj izjavil v Washingtonu, da se 1 strinja s predlogom Anglije). Največji izgredi so bili na i glavnem trgu, kjer so Zid je na- 1 skočili urad lokalnega komisar- i j a in glavno postno poslopje, a Izgredniki so zažgali vladno i poslopje, toda padalne čete s p i prišle pravočasno, da so preprečile požig poštnega poslop- i j a. Toda izgredniki so pobili i na pošti vsa okna, iztrgali tele- 1 fonske žice ter poslopje polili 2 z gazolinom, da bi ga zažgali, c Ko so pospele padalne čete, i so izgredniki metali kamenje 2 na policijo. Poveljnik je posva- 1 ril množico, naj se razide, si- J cer bodo streljali. Toda ljudje I so se pognali naiprej in deževali1! kamenje na vojake in na polici-:1 jo. Ko so bili ranjeni trije vo-j jaki, je poveljnik ukazal stre-j' ljati. Ker se izgredniki še niso ustavili, je poveljnik ukazal ponovno streljati. , * * * j Jeruzalem, 14. nov. — Arab- t ska stranka v Palestini je ob- ] dolžila Angleže, da so prelomili napram njim dano besedo ter izjavila, da nimajo Zed. države nobene pravice, da bi se vtikale 1 v zadeve Palestine. Angleži so 1 obljubili za Palestino popolno ] neodvisnost, pravijo Arabci, 1 • zdaj se pa snuje nova komisija, ki naj postavi Palestino pod kontrolo zaveznikov. I -o- i Predsednik Truman je proglasil Zahvalni dan za 22. novembra Washington. — Kot ukazuje postava, mora predsednik Zed.| ; držav vsako leto proglasiti go-j jtiov dan za Zahvalni clan. Na-, vadno je to 4. četrtek v novem-: bru. Samo predsednik Roose-| velt je parkrat izbral 3. četrtek, v novembru. Predsednik Truman je proglasil dan 22. novembra za Zahvalni dan ter ukazla, da se na tisti dan zahvalimo božji Previdnosti za zmago nad Nemčijo, fašizmom in japonskim militarizmom. "To zmago smo dtosegli s pogumom in krvjo naših vojakov, mornarjev in letalcev," je rekel . predsednik. "Dosegli smo jo s znojem in delom naših delavcev, poljedelcev, inženirjev in , industrij cev, dosegli smo jo z i zvestobo naših žena in otrok.1; Kupili smo jo z bogastvom naše' zemlje, tioda dosegli smo jo predvsem zato, ker bolj ljubi- : 'mo svobodo kot bogastvo in ce-j Jo bolj kot življenje samo." -o-- j Tovarno z 80 poslopji so razstrelili Frankfurt. — Amerikanci so ' razstrelili smodnišnico JKauf-beuren. Potreba je bilo 14 raz-strelb, da je bilo razdejanih 80 poslopij te tovarne. --o-- Pet šolarjev je utonilo Pittsburgh, Pa. — Pet dečkov, v starosti 14 do 12 let, je uto-1 nilo, ko se jim je prevrnil splav. Doma so bili iz West Elizabeth, Pa._# Razne drobne novice iz j; Clevelanda in pa 3 te okolice - Jože je ,v Milwaukee— j Naš zastopnik Jože Grdina se i nahaja zdaj v Milwaukee in I West Allis, Wisconsin. Včeraj ; nam je poslal od tam kar 17 1 novih naročnikov. Zares lepo i število. Jože piše, da mu gredo pri tem zelo prijazno na roko , ondotni rojaki, zlasti pa še Rev. 'Anton Shiffrer in g. Rad'o Staut, lastnik Jug. Obzora. Od-' kar je Jože na potovanju nam jje poslal že1159 novih naročnikov, kar je gotovo zelo lepo število. 1 Za žene in dekleta-r- ^ Mary's Fashion Shoppe, 6521 St. Clair Ave., naznanja, da so dobili v zalogo jesenske in zimske ženske klobuke najnovejše mode. Imajo tudi veliko zalogo raznih ženskih oblek, j Veterani vabijo— j V petek večer prirede veterani 112. inženirskega bataljona Ples v Sachsenheim klubu na 17001 Denison Ave. Igral bo Jack Horwitz orkester. Joseph j Medved in več drugih slovenskih fantov je pri tej organizaciji. 1 Maša zadušnicci— V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi .sv. Vence.slava na Broadaw yin 37. cesta maša za pokojna Mike in Helen Mahne, za prvega je 5. obletnica, za drugo prva. Poroka— V soboto ob dtevetih se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine gdč. Ann Marie Laurie, hčerka I Mrs. Mary Laurie iz 19531 Nau-(man Ave. in Ralph Charles Da j-ner iz 29150 Emery Rd., Orange Village. Sorodniki in prijatelji .so prijazno vabljeni k poročni maši. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. Maša za sedmino— V petek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj no Josefino Vidmar ob priliki sedmine njene smrti. Vest iz domovine_ Anton Kutnar iz 6224 Carl Ave. je prejel pismo od brata Jožeta iz vasi Vrh pri Žužemberku, v katerem mu sporoča, da jim je umrla mati Ana v starosti 80 let. Od brata Jožeta sin je prišel iz Nemčije, kjer je bil v ujetništvu Štiri leta, od enega sina pa ne vedo nič. Pokojna mati zapuščajo v domovini sina Jožeta, tukaj pa sinova Antona in Franka ter brata, dobro poznanega John Marvarja na Richmond Rd., Richmond Heights, O., ki je bil eden prvih slovenskih gostilničarjev v Clevelandu. Ivan Maličič pi e— Mrs; Agnes Bencan iz Chica-ga, 111. je prejela pismo iz Ljubljane od svojega brata Ivana I Matičiča, sodobnega najboljšega slovenskega pisatelja, nekdanjega sošolca našega urednika De-bevca. Ivan piše, da so doma vsi živi. Iz Ivan.iega sela so Nemci ustrelili kot talca Bombačevega fanta, ki je imel trgovino v Kamniku na Gorenjskem. V Ivanjem selu so zelo poškodovane Cvirgl.jeva, (M a ti č iče v a) Bombaževa in druge hiše od bomb. Ivan tudi pravi,* da Amerikanci pridno vozijo živež in da si zdaj po 4 letih stradanja že lahko odrežejo kak kos kruha. -o- daj brat. »aj sestra. spomni se beguncev s kakim 1 dolarjem Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Časten odpust iz armade je dobil S/Sgt. Rudolph Krall, sin Mr. in Mrs. John Krall iz 1140 E. 168. St. Služil je 3 leta in 9 mesecev in sicer je bil več kot 2 leti na Pacifiku in sicer je bil dodeljen 7. zračni armadi. Naj-zadnje je bil na otoku Okinawi, kjer je doživel tudi strahovit tajfun, o katerem smo čitali in ki je res napravil strašno razdejanje po otoku. n m n I* armade je bil častno odpuščen Pfc. Edward R. Hočevar.! Služil je 32 mesecev in preko J morja je bil 20 mesecev. Ude-| ležil se je 5 glavnih bitk ter je prejel za svojo hrabrost več odlikovanj, med temi bronasto sve- tinjo. Sedaj živi pri svojih starših na 1441 E. 53. St. tel. HE 8346. »MM ' Henry Pollock, soprog Faye Pollock roj. Hegler, 781 E. 236. St. Euclid %poroča iz Evrope, da upa priti domov enkrat v decembru. Sedaj je z ameriško okupacijsko armado v Nemčiji. H M na Michael Klemenčič Jr. 5806 Prosser Ave. je bil častno odpuščen iz armade. Že pred odhodom k vojakom je imel več let i izkušnje v trgovini z mesom, za-! to je zdaj zopet odprl mesnico ; na 3946 St. Clair Ave. pod imenom Michael's Quality Meats. Rojakom podjetje toplo priporočamo. "AMERIŠKA DOMOVINA" A ME RICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) cil7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.60. Za Cleveland, do Eo£U. celo leto »7.60. Za Ameriko In Kanado, pol leta «.60. Za Cleveland, po DoStl, uoi let« »4.00. Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt let« 12.26 Za Cleveland In Kucllci. po raznaialcih: Celo leto MJ50, pol l«ta M .60.. Četrt leta $2-00 Posamezna Številka S cent« SUBSCRIPTION RATBS: United States and Canada. WJ0 p«r rear. Cleveland, by mail, ©7.SS t>«r rmr. V. B. and Canada. SEJO for C month«. ClcvaOamd. fey owU. W-W for < month« 0. S. and Canada, $2.00 few: S month*. Cleveland, by mall. $3.3» for $ month«. Cleveland and Buclid by CftrrfBr. M.60 per yeair; «3£0 for < month«. $2.00 for S month«. . Slnalo copies 8 cent«. __ Entered as «econd-cl«» matter January Btto. 1»0». at the Fo«t OfII« at Cleveland, Ohio, under tho Act of March 8rd. 1871- kov povedo isto. Že to obče priznano dejstvo zadošča za spoznanje, kako malo vredna je obdolžitev ljubljanskega škofa narodnega izdajstva. Kako otipljiva in očividno zlagana je ta obdolžitev. Laž je nezmotljiv znak fašističnih metod vladajoče skupine v naši domovini, ki 5% svojih pristašev razpihuje in napihuje v "široke mase in ljudske množice," ostalih 95% ogromne večine obmetava z reakcijonar-ji in fašisti. (Dalje prihodnjič.) HHW i BESEDA IZ NARODA Zanimivo pismo s Koroške No. 267 Thurs., Nov. 15, 1945 Največji Slovenec in s poznavalec Cerkve Piše dr. Kraljic Janez, stolni kanonik v Ljubljani I. Po imenu ga poznate in po videzu, po pripovedovanju in poslušanju. Zakaj še ni tako dolgo, da ste ga kot ljubega gosta vodili v vse večje slovenske naselbine. Na vaših domovih ste se z njim pobliže spoznali. Govoril vam je o stari domovini. Bodril vas je v sladki materinščini in krep-čal vas z božjo besedo. Vsi ste imeli dostop do njega. Voditelji ljudstva so-mu bili hvaležni za preudarno besedo in modre načrte kakor otroci za božji blagoslov. Ravno otroci so se ga najbolj oklenili, tofiko nam je o njih pravil v domovini. Po vaših lastnih besedah, po pisanju vaših listov, po vašem obnašanju do njega in po velikih darovih smo sklepali na iskreno medsebojno prijateljstvo! Saj še kot begunec na Koroškem in Tirolskem osvaja srca ljudi, ki go-vore drug jezik in niso njegove krvi. Koliko bolj je razumljivo, da ste ga vzljubili, ne samo zaradi plemenite osebnosti, marveč tudi zaradi sorodnosti v krvi in jeziku, pa tudi kot očeta, zaradi njegove visoke dušnopastirske službe. Veste, da imam v mislih velikega ljubljanskega škofa Dr. Gregorija Ecžmana, njega, ki ga je zgodovina naredila za prvega sedaj živečega Slovenca, in preganjanega zaradi Cerkve, še za verskega spoznavalca. Prvenstvo mu priznavamo brez razlike strank. Ne samo izraziti katoličani, tudi liberalci in socialisti v tej točki z iskrenim pristankom soglašajo. Toliko bolj ga ljubimo, kolikor bofj ga nekateri krivično sovražijo. Vsakega velikega človeka so ljudje sovražili. Prizanesli niso hudobneži niti Kristusu, Bogu in najpopolnejšemu človeku. Zato je razumljivo, da ima sovražnike tudi ljubljanski škof, ki ga ne sovražijo kot človeka, ampak kot izvrševalca škofovske službe. Komunisti ga preganjajo in sowazija iz vse duše, ker je njih zločesta dela obsojal, pred njihovimi hudobijami svaril dobre, in vernim prepovedoval delo in stik z njimi. Sovraštvo je grd madež na človeku. Če kdo sovraži, opravičuje sovraštvo z razlogi, o katerih sodi, da so tako tehtni, da svoraštvo vsaj obrazložijo, če ga ne morejo opravičiti. Sovražiti bližnjega je hudobija, sovražiti škofa je pa dvakratna. Komunisti in njih sodelavci partizani se opravičujejo z obtožbo češ, da je škof, "narodni izdajalec ali vojni zločinec," ker se je upiral osvoboditvi slovenskega naroda po partizanih. Za dokaz prinašajo njegovo sliko, kjer sta baje skupaj slikana ljubljanski škof in nemški general Roesener. Obdolžitev je huda in velika. Če je resnična, smo globoko užaloščeni nad toliko nesrečo, še bolj pa smo ogorčeni, če je izmišljena, ker prozorno odseva iz nje satanski namen: omadeževati Škofa., da operejo sebe pred ljudmi, škofu pa vzamejo ugled pri narodu in vernikih. Partizani doižijo škofa narodnega izdajstva. Ši.roke ljudske mase in narodne množice pravijo, da je treba pri vsaki tožbi ugotoviti tožbeno sposobnost in upravičenost tožitelja, da gre postopek pravo pot.- Oglejmo si široke ljudske mase in narodne množice, da bomo videli, kako so mase široke in koliko jih je! K širokim ljudskim masam ne štejejo ne klerikalcev ne liberalcev ne socialistov. Med nje prištevajo komuniste in njih somišljenike partizane. Pustimo jim besedo, naj sami povedo, koliko štejejo njih vrste! Ali jih je pol milijona? Komunisti ne trdijo, da jih je v Jugoslaviji pol milijona, In če bi jih bilo toliko, bi to ne zneslo niti za 5% od celokupnega prebivalstva. Vidimo, da v številke preračunano postanejo "široke" mase zelo zelo ozke in ljudske množice skopnijo v neznatno manjšino. Nikjer v Jugoslaviji ni komunistična stranka manj številna kakor Pnr« lir,-« irnlSL-o Knmiimcti In osumilo sirn- v Sloveniji. Prva in velika laž. Komunisti, ki giumijo široke maše in narodne množice, predstavljajo samo drobimo s&vsnskega naroda. Ali more drobtina večino dolžiti izdajstva ? Ko se je dopadlo vladajoči oblasti narodu predložiti željo, naj bi se narod odločil za neobvezno poučevanje verouka v šoli, se je narod s plebiscitno večino, to se pravi, z ogromno večino izrekel proti načrtom vladajoče komunistične skupine, kljub temu da komunistična skupina nasilno vlada, polni ječe in mori pristaše nekomunističnega prepričanja! Za jugoslovansko vlado porazno dejstvo so jugoslovanski škofje v skupnem pastirskem pismu slovesno in uradno razglasili vsemu svetu. Navedeno dejstvo priča, da je vladajoča skupina neznatna manjšina. Dokazuje tudi, da večina ne more izdati manjšino. Ljubljanski škof spada k tej večini. Večina, to je narod,, smatra ljubljanskega škofa za največjega moža, za svojega vodnika in dobrotnika. Se vam zdi neverjetno, da kje na svetu vlada manjšina nad večino? Možne so tudi take oblike vladanja. Dandanes še prav posebno. Fašistična manjšina je vladala nad večino. Tudi nacistična manjšina je vladala nad večino. Seveda je taka vlada vladala s posebnimi metodami: s taborišči, ječami, strahovanjem in morjenjem drugače mislečih. Saj komunisti nehote sami priznavajo lastno manjšino v narodu, ker svoj način vladanja imenujejo diktaturo proleta-rijata. Seveda vladajo tudi s fašističnimi metodami, kar za sedanjo Jugoslavijo uradno potrjuje skupni pastirski list. Pa tudi izjave zavezniških armadnih' predstavnikov za tržaške razmere. Tudi izjave ameriških in angleških državni- Naslednje pismo je prejel dr. Anthony škur od svojega nečaka Rev. Jos. Simic, s katerim sta več let pohajala v gimnazijo in ki sedaj župniku-je v Žabnicah na Koroškem. Pismo se glasi: Žabnice, 25. sept. 45. Dragi ujc, teta, in cela družina! Sedmega decembra bo pet let odkar sem župnik v Žabnicah in to bo menda prvo pismo, ki ga dobite od mene Izpod Svetih Višarji; znana božja pot je namreč v moji fari ter precejšnji del mojih skrbi. Sem vam že pisal, po ameriških in angleških vojakih, a se ne morem zanesti, da vam je kaj prišlo v roke, ko dosedaj Še nisem dobil nobenega odgovora. Vendar se nadejam, da mi boste kaj sporočili ter se nadejam, da ste tudi vi vsi živi in zdravi. Tu pri meni je Klara, ter moj brat Evgen poročen s Cilijo Budulič - Pjerničovo. Prestali smo bombardiranje krasnega in velikega župnišča (20. 3. 45.) pa ostali nepoškodovani na zdravju, škoda je za pohištvo in knjige, ki sem skoraj vse zgubil. Kar ni bilo v župnišču je tudi šlo . . . ker je bila bombardirana tudi dru-ra hiša, v katero -sem bil odložil nekaj mobilije! . . . No, sedaj bo kmalu izučen mizar Klarin brat in mi bo napravil nekaj bolj modernega pohištva ; saj se tudi spodobi, ko sem blizu srebrne maše in petdesetega leta. Doma v Prosnidu so tudi vsi »stali razen mlajšega Tonina Sokovega in Tonina Miškoriče-vega, od katerih ne vemo ničesar po hudi zimi 1942-43, ko ;ta bila vojaka v Rusiji. Gospod pre Genio je še živ, a njegov brat, prof. dr. Miha je nenadoma umrl 20. 7. 1943, ko se .je pripravljal, da dopolni deseto leto kot voditelj višar-.skega svetišča. Za časa nemškega zasede-nja je bila vas Prosnid srečna; v Platiščah so jim sežgali mlekarno in šolo; Subid je bil kar dvakrat požgan, cerkev minirana in je vsa v razvalinah; ravno tako Ahten, Fojda in Neme so pogorišča. Bilo je dosti gorja! Tudi kobaridski kot je marsikaj prestal. Stangvišča .so tudi pogorele in dosti žrtev je bilo radi Nemcev, Lahov in udi Titovih partizanov. Vojska je končala, a ni še pravega nfiru. 'Na Višarjah smo imeli letos svetišče odprto samo za kanalsko dolino, ker ni še rednega prometa z vlaki do nas. Najbližja postaja je Moggio, ki je oddaljen 40 kilometrov! Odprto pa je bilo od 12. do 19. avgusta in potem ob nedeljah do 9. septembra. Tudi na visokem hribu je opaziti precej škode, ker nemški SSi so iskali partizane najraje tam, kjer jih ni bilo. Med drugim imamo tudi skoraj vsa okna razbita in radi tega bi bilo neprevidno vabiti ljudi nabožjo pot, ko je pa vse tako v povojnem neredu. Ravno danes sem naročil nove vetrate za prezbiteri^ na Višarjah; bodo stale približno 20 tisoč lir, to je samo 200 ameriških dolarjev, za katere se vam priporočam, da bomo tako enkrat imeli tudi kakšen Svetih Višarjih. Odkar je bilo porušeno žup-nišče, sem že petkrat menjal stanovanje; zdaj sem v cerkveni hiši pri čč. šolskih sestrah, a upam, da se mi bo v novembru že mogoče preseliti na svoje, v ekonomičnem poslopju pri župnišču (to je, štala), kjer je bila med vojno vojaška perilnica; štala je namreč precej velika, meri nekako 30x 9 metrov in je že prej imela •stanovanje za hlapca. Zidanje novega župnišča .je spet en problem, ki zahteva precej časa in denarja in še več truda za župnika.1 Dosedaj sem dal odstraniti razvaline, pospraviti, kar je še rabnega materiala in napraviti nov načrt nekemu arhitektu v naši fari. Nič ni še gotovo, kam bomo spadali po novi uredbi; za enkrat smo še vedno dodeljeni Videmski provinciji, ker tukaj od Pontebe do Trbiža so vasi z mešanim prebivalstvom: Lahi, Slovenci in Nemci. V moji fari so samo Slovenci in Lahi v državnih službah, kot na železnici itd. A Slovenci so v pretežni večini optirali za Nemčijo leta 1939 in se vedno držali za Nemce; zdaj pa, ko so bili tako prevarani, bi nekateri hoteli biti za Jugoslavijo, drugi za Avstrijo in zopet drugi pa ne marajo nič več ostati pod Italijo. Iz tega torej lahko razvidite, da ni tako lahko in prijetno bivati v tem tužnem Korotanu. Kaj pa Tonček. Izpod razvalin župnišča je prišla na dan vesela zgodbica od takrat, ko je letel s svojim triciklom po mestu in je znal povedati samo, da . . . je Tonček in da je lačen. Zdaj je gotovo že cel fant in mi bo znal kaj pisati, ali bo prišel čez morje is kat planinke na naše gore? Danes smo imeli že sneg v do.lini; pozimi je kaj lepo tukaj za smučanje. Pri nas imajo tudi mednarodne tekme v programu z višarskega vrha. Tu je razvodje med Jadranskim in črnim morjem. Naša vas je 810 metrov nad morjem, na Višarjih pa 1792 metrov nad morjem. Za enkraht končam in voščim vs.e najboljše za god tete in Terezije ter vas vse iskreno pozdravljam v imenu naših sorodnikov v Prosnidu. Vaš nečak, Jožef Simic. --o- vzel in bo na razpolago svojim' rojakom v slučaju bolezni. Njegov novi urad je na 3454 E. 93 St., to je vogal St. Catherine Ave. in 93. 'ceste v poslopju dr. McCarty-ja. Dr. Folin je poročen in ima tri otroke. Njegova soproga je zelo aktivna v fari sv. Lovrenca, je predsednica Parent Teacher Association. Slovenske matere so ji zelo hvaležne za ves njen trud v tem uradu. Mislimo si, da ni večjega in plemenitejšega dela na svetu, kakor je vzgajati in skrbeti za našo mladino. Parent Teacher Association pa pod spretnim vodstvom Mrs. Folin vrši jako hvalevredno delo. Hvala Vam! Vam, gospod doktor, pa želim mnogo uspeha v težavnem zdravniškem poklicu, saj ni večjega in bolj vzvišenega poklica med človeštvom, kakor je zdravniški. Kaj nam pomaga vse bogastvo, če pa ni zdravja. Vi, g. doktor, pa ste vse svoje življenje darovali, da nam nudite sedaj največje bogastvo — v času bolezni zopet zdravje. Hvaležni smo Vam. Kakor je že omenjeno, urad je na 3454 A. 93 St. Telefon MI 8012; stanovanje pa je na 3364 E. 93 St., telefon MI 4331. Rojakom prav toplo priporočam, da si njegovo telefonsko številko zapišete, da jo boste imeli v slučaju nujne potrebe hitro pri rokah. Tako je sedaj slavna 93. cesta zopet za eno stopnjo povišana. Prav je tako! Zdravi vsi, da g. doktor ne bo imel preveč dela z nami. J. Resnik. -o- BI RADI VEČ MILA ZA PRANJE! Vaša rabljena mast je potrebna za milo . . . kakor tudi za razno blago, nylons in tisoče drugih stvari, ki bi jih radi. ODDAJTE RABLJENO MAST! Nov zdravniški urad v Newburghu Vojna se je srečno končala — srečno aa tiste, ki so se zdravi vrnili domov. Med temi srečnimi \je tudi poznani in čislani dr. John Folin, ki je bil kot stotnik častno odpuščen iz armade. Dr. Folin je bil v službi Strica Sama kot vojaški zdravnik štiri leta. Dve leti je zdravil bolne vojake po bolnišnicah v Ameriki in dve leti pa v Evropi. Bil je v Franciji, Belgiji in Nemčiji in je s svojo zdravniško vedo marsikateremu vojaku pomagal k hitrejšemu okrevanju, da se je zopet lahko vrnil na fronto in pomagal premagati sovražnika. V tem delu si je naš doktor mnogo pridobil v zdravniški praksi. Dr. Folin je zaveden Slovenec, kakor so vsi Ferfolievi in ko .je videl, koliko ljudje trpi- spomin iz Amerike tukaj na jo radi raznih bolezni, se je za- Iz urada tajnika L. K. S. V naglici samo nekoliko misli, da se ponovno zahvalim dobrotnikom in seveda tudi zopet — poprosim. Potrebe1 naših rojakov brezdomcev se namreč niso še nič zmanjšale in morda bo mogoče v doglednem času tudi z domovino najti zveze, za kar je bila naša Liga v prvi vrsti ustanovljena. Spet se prav lepo zahvalim vsem, ki lepo darujete v Ligino blagajno. Ne odnehajte v svoji gorečnosti in dobrosrčnosti. Prihodnjič bom zopet navedel nadaljnjo vrsto imen in prispevkov. Bog plačaj vsem! To že veste, da je Liga poslala pred kratikim prvih $5,000 na odbor v' Rim z naročilom, da naj store za najbolj potrebne, kar pač morejo. Med tem je tudi mnogo intervenirala za pomoč pri raznih dobrodelnih ustanovah in prejela primerhe obljube. Upamo, do bo mogla svoje uspehe na tem polju kmalu tudi v svojih objavah ugotoviti. Na naš poziv za zbiranje obleke so se doslej lepo odzvale nekatere župnije in številni posamezniki. Posebno gre naša zahvala župnijam sv. Vida, sv. Lovrenca in Matere božje v Cle-velandu. Dalje sta precej nabrali župnija sv. Jožefa v Jo-lietlu in župnija sv. Družine v Lindsay, Nebraska. Ta zadnja ni slovenska, pa se je-zavzel za to delo naš vrli rojak, Monsig-nor Zaplotnik, in je šlo. Drugod so še na delu, oziroma se pripravljajo na tako delo, ko bodo druge nujne zadeve v župnijah s pota. Vsem iskren Bog plačaj! Zdaj želim poudariti tole: Videti je, da je pot sedaj odprta za pošiljanje blaga, obleke in hrane, NARAVNOST na-šin ljudem, vsaj v Italijo. Počasi bo ta možnost vedno večja. Kdor torej ve za naslov kakega svojca v laških taboriščih, naj se informira na domači pošti, kaj in koliko in kako mu lahko pošlje. Glede taborišč v Avstriji je treba še počakati. Kjer zbirate obleko organizirano po župnijah, nadaljujte. Preden boste odposlali, vprašajte sem v moj urad, kam po-\ slati. Če se namreč med tem odpre boljša pot, kot je bila dosedanja, se bomo poslužili tiste in vam na vaše vprašanje z veseljem dali, navodila. Radi tega, ker se razmere spremni.) a-jo, smo dbjavili poziv da se obračajte za vsak slučaj posebej na tajnika za navodila. Kdor pa živi v takem kraju, kjer niste ničesar organizirali za zbiranje obleke (moške, ženske, otroške, obuvala . . .), pa ima kaj na roki in lahko pogreši, naj bo tako d:oiber, da pošlje čedno zapokano v primerne škatlje na spodaj označeni naslov. Naj takoj pripomnim, da vsaka malenkost prav pride, posebno pa bi želeli oblek in perila za fante-dijake od kakega 13. do 18. leta. Tudi če ima kdo samo kakšen posamezen kos, naj pošlje na naslov: Liga Katoliških Slovencev c o Rev. M. J. Butala 416 No. Chicago Street Joliet, 111. Naj pripomnim, da imamo veliko prošnjio za tako obleko od dijakške organizacije na Primorskem, ki so ondotni domačini in bi radi študirali na slovenskih šolah. Tem mladim rojakom, ki so toliko prestali pod tujim režimom, pa bi se zdaj radi izobraževali za bodoče slovenske inteligente na tistem mučenem ozemlju, res ne moremo odreči pomoči. Dobili smo zelo varno pot za pošiljanje, samo blaga nam je treba. Prepričani smo, da se boste prijatelji in prijateljice LIGE radi odzvali na ta poziv, posebno če nimate svojcev ali doma ali kje v tujini, katerim bi želeli poslati. Liga se dobro zaveda, da je dobro delo v vsakem slučaju, kjerkoli more kdo doseči kakega svojega rojaka, da mu pomaga. Pomoč dijakom na Primorskem naj pa bo na tem me-sut posebej poudarjena. Kdor more, naj kaj pošlje na gornji naslov. Samo toliko za danes. Saj bo še prilika, da se javimo. Pozdrav in Bog plačaj vsem! Rev. Alojzij Medic OFM, Box 608 Lemont, 111. Tajnik. -o- Nasi begunci Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Iz LJUBLJANE so sledeči: (Nadaljevanje) Stare Franc, 1927 Starešine Alojzij, 1927 Starič Jože, 1906 Strancar Ignacij, 1907 Slapšak Nada, 1931 Stariha Jože, 1920 Seljak Lea, 1926 ISeljak Franc, 1928 Sedej Janko, 1905 Selan Margareta, 1907 Senčar Ivan, 1918 Smerdu Josipina, 1888 Smerdu Franc, 1879 Smrekar Jlada, 1920 Sevšek Roza, 1930 Sevšek Julka, 1920 Sešek Milica, 1926 Steska Branimir, 1915 Smersu Rudolf, 1905 Smersu Mihael, 1931 Seliškar Anton, 1930 Sfiligoj Franc, 1895 Sfiligoj Tomaž, 1930 Senica Drago, 1917 Simčič^Jože, 1910 (Dalje prihodnjič) Če bo še kaj ostal°l,f Menišije, kadar bo e"' A rambaša Tituš dodelal misijo, ukazano 'iz ' jS me bodo, o tem sem P imenovali na prvi obc,j.eri za častnega meščana, s postavil to slavno P. j "na mapo" v tejle ko ^ se ve, morda mi b°d° govorili kak kot za s» ^ preužitkom kake ogw. , ke njive, da bom l!1 ^ ^ par repov, obenem P ljal visoko spoštovanj ^ no službo poljskega ^ ^ ga varha, kakor j° J. tv0 ^ ljal v splošno zadoV° > 5i Herblen, s katerim s® ^ nekaj časa opravil' N nji koloni. eP Torej stara leta ;V « nič ne skrbijo, pa * {j gi daleč, bi rekel. & it včasih potipal štinP'^ k bi imel težke sap«' bi» * y VlO V ij obuvam čevlje, ce 0v< nje jeseni bela sl'a11 bi I* <'t la moje glave p ^ ^ rekel, da sem še k» Jj(5 j % si mi moj prijate1^ it naprej in naprej P ■ ^ ^ že dolgo na svet«- ^ h dobe ljudje, to ver»-o ^ s* no prepričani v ^ ^ srca, da celo vei' .^ k ' sitnarim po tem ^ ti ^ ' v neznansko spo^,/ > ki so šli zadnje ča>e rdečo marelo. < t^ h Pa naj bo temu ^I t . tako, prijatelj Jo1" [ in v izkušnjah I,, ska grča ,mi je . ljfc I sva pila likof ?m spremenil s svoj« '^lem, ' moj jard v mehko ^jL nato blazino, P° ^ ij,, i drugo spomlad, c® te]r L , ljal svoje nadlog ^ .z . ^ i kadar se bo moJ^^u' ^ ; ne bo pomagalo ^ > janje življenske „e rjti prav sem tiskal'. r,' ; no, da bi izteče^ 9 ^ . gel v .urednisp jt> ^ tiskati novo. $ ^ - da pri tem ne P«> J ^ i niti žlajf Pr>taJ je • in teče, kakor ^ # y j Gospodar in ko j ^i) ^ pravi—štrbunk je ' vijo . . škoda ejj> prav je bil ^ % pa je bil le d°be da se reče. % Tako sem ^ čer, ko sem z [k. peljal našega Aj S na Menisijo. b y . . čer me je P^; n'%, J:ka . naganjal, naj x^n k 3 razodel konec t ^ V J ker da ne X ko bo Herblen ^ ^ 3 ki. Pa me ,K. ' potem bi izflDkol^ M ji veljavi 1,1 i A bravca. Tone % tudi gotovo e1 ge Jf , ko je čital, d* " p Ji>j6 srečno * Ij j zboli, ima sa \ A *<\ rcnij: mojo kolono; §A čejo pokonci, " § j, tlači nazaj ^J. K <1A • Naši Men^ tud'J v, tej kontri, so | da so doma ' ^ Menišije. " vSe 4>i treba pri^^ so vsi fajn.^hKO. ,fH, Smo pa tudi 1® Ki je AJ^ našo Menis'J0' ^ « vas naKran ^i^|1? mo še LjubU'" ven. . bo^iflO« Kadar v glavo o w bo^^mp naših gr^ah- . fi| lti0 ljeval . o^o JAN prenehal ^ fcS začel po cud . |u0j svoje pečla 1 Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI nestrpno čakal, da i toda Keren je pokazal sodniku °ren že k sodišču. Na vsa mesta, na katerih je bila Valjev dan je nepre- pobita. Sodnik je poslal vsled ^.spominjal na tlo, toda tega po zdravnika in ker je Ko-|e k molčal. Vsa stvar ren pravil, kako je bila deklica ^ zdela še vedno nekoli- večkrat tepena, jo je zdravnik i. pa, če mi pri so- preiskal tudi po životu. Črne t da se nimam bri- lise po njenih rokah in po hrb-k Je stvari?" Ta misel tu so pričale d'ovolj jasno o ne-^•tila. "p0 uradih ima- usmiljenosti ženske, kateri je jj °Pravila in čim manj bilo dekletce izročeno na mi-tem ljubše jim lost in nemilost. "Malo čudni ljudje ste na i^ni mogel naposled kmetih!" je dejal sodnik proti . rašal je Korena narav- Korenu, ko je bil zdravnik po- k sodišču. Ali vedal svoje mnenje. ; "i dobil. Koren seje Koren je pogledal malo deti stran in se sto" be10- ker ni vedel, kako naj bi i lin v1 ne bil slišal. In tu- si tie besede razlagal, sodnik pa i5jSeni nič rekel, ko ga je dostavil: j |p°dbujala, rekoč: "Ali se vam dekletce ni nič 1 ' |0j'endar šel!" Ismililo? Kako ste mogli gleda- t nJe se je zasukal j ti vse to? Zakaj niste precej j prišli, ko ..." lij^0 Sv- treh kraljih jej "Ce pa nisem vedel!" se je ! |a n°g0 Preu«"" i!ieKSiV0j0 °sebo t0Žit' bi bil vede1' šel bi bil že d'avno!" ,rC\ v tem bloj čud- Bil je jako zadovoljen in vsa-^ ' ker ni vedel alij]ccmU) kdor ga je hotel p,osluša-^ O kar Je namera- ti, je ponovil, kako je bilo pri i it ^ e- Srce mu je re- sodišču in kako je/ opravil, je V ? ne sme več pu-1 Imel pa je tudi zavest, da je I*'i \ v mažehi. a skrbe-1 storil dobro delo, ko se je za-if6 . i sodnik vse stva-, vzei za dekletce in za pravično V« i^°chl in imel, ne-'stvar. je11' j11' I Bolj še kot Korena samega 111 * Pri dobri voljiiPa je veselila cela stvar Jerneji % j''1™'1 večkrat po;ja. Ko je fiul> da bo pomagano ^ stopil naposled |staremu Mlakarju in Anici, pa . iD mu je skOro jda misli SOdišče tudi z Mlakari- fv°cmi' M°ral Si co obračunitli, se mu je srce kar ( kh, 0 oddahniti. [smejalo. Vedno zopet mu je V?'1 kratek moral gospodar pripovedovati, / Sli fnjalzno se 111 I kaj je rekel sodnik, in njegov bl«" , 10 vprašanje, a (Vedri obraz je pričal> kako je "edh ■ Sfcv! j m°ram zadovoljen. Naposled ga ni str- iJc Nt-\Vpi*ašan!" In pelo več doma. Moral je dati J ' Caj se godl Pn svojemu veselju duška tudi še \ b Pocne Mlakan- drugje. Šel je v gostilno, česar < }% ■ tastom m sicer ob delavnikih nikdar ni Ni«" kHk0 zapraV- storil. Ljudem, ki so ga sreča- •ef'i ; t>ok V m0Ževi nena" vali in vpraševali, kam gre, je i'Ha . je tudi pi" odgovarjal: iH'1, bl1 pisal Mla" "Z menoj pojdi, boš nekaj le- ^ jCr mu je mal° pega zvedel!" K" f Nk, a p0tem je (Dalje prihodnjič) , it' tako da je mo- _0__ \So*lTitan ° T Premoženje Švice pnpovedo- V Švici je depresija nezna- e 1111 i ea Pa je P°" na' ker ljudstvo živi na eko- o je prip°vV?" nomski zadružni način. Ko je nIJg0dku Božlč" v prosperiteti leta 1928 v naši it«1J | kQ''^OVOriI •ie' ko deželi (USA) pripadlo povpre- n. nCa1' Anico t8r čno na vsako osebo $2,098 goto- ,se ona P°ve- vine, je tak znesek v Švici zna- : 1 Č z u šal $3,126.00. K* ^iif . °Ječim glasom -o- oK° , |,i;tltiij'e Vedela, vendar — Ameriške tovarne so v le-4» J i\, ni mogel zašle- tu 1942 producirale 3,900,000,-o /j ;VCnem. dejanju o- 000 funtov mila. MALI OGLA ŠT bi bilo mačehi -77-;-:- \ ^zniia alf bila Drva za kurjavo ^Sbi,; ' all+b^la V zvežnjih ali na truke. Tudi 'P6 " NlStna Im ' za furaeze- Pokličite EX- _^ uM ,',-ii iV,to- Dve hiši naprodaj l(»tl J .k y -ie rešila Mla- Naprodaj sta dve prijazni hi-'^li'i^W doletela kazen, ši na enem lotu v Lakewood v j)i,|!' slovenski okolici. Cena je zelo ^ se je kaj znižana in je sedaj $10,500. Za ^ mačeha pahni- pojasnila pokličite BOulevard j dajala z glavo, 7178. (267) Pobiranje doneskov za begunce v fari sv. Vida (Nadaljevanje) i Nabiralka Mrs. FRANCES . BARAGA, 6220 Carl Ave. Nabrala $46.00. Darovali so slede-. či: Po $10.00.: Miss Mary Gornik, Miss Christine Malovic; Peru-: sek družina $6. Po $5.00: Mrs. Jennie Malovic, društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ. Po $3.00: Miss Jean Malovic, Mrs. K. Centa, Barbara Eržen; Matt Dubic en dolar. » * » Nabiralki FRANCES KOVA-ClC, 1018. E. 71 St. in MARY STANONIK, 6209 Bonna Ave. Nabrali $98.50. Darovali so sledeči : Po $25.00: Mr. in Mrs. Mihael Kol ar. Po $10.00: Mr. in Mrs. Louis Lautizar. Po $5.00: Mr. in Mrs. Joseph Piks, Miss Millavec, Frank Mi-klaučič. Po $3.00: Mrs. Mary Dobra- i vec, Leo Mišmaš. Po $2.00: Theresa Prince, Ju, lia Vidmar, John Snyder, Joseph Zgonc^ Mrs. Jennie Am-brosic, Mary Gregorač, Rose in Mary Kolar, Mrs. Mary Sustar-sic, F. Znidarsič, Mary Piks, Mrs. Babnik, Mrs. Sadar. PO' $1.00: Mrs. Ted Laurich, Mrs. Backly, Mrs. Gogola, Neimenovana, Mrs. Albina Zgarn, j Mrs. Frank Zgonc, Mrs. Frances Petric, Mrs. Hreh, Mrs. M. Skoda, Mr. in Mrs. Volk, Mrs. Okorn, Pauline Debevec, Neimenovana, Mrs. Spik, Jennie Hegler, Rose Koporc, Anna Skuly. Po 50 centov: Mrs. Udovic, Mrs. Gasper; Mrs. Agnes Haff- . ner in Mrs. Frances Rant vsaka po 25 centov. ♦ * » My. in Mrts. Jos. Nemanich $10.00, Mr. in Mrs. Kasunič $5.00. » » * Nabiralka Mrs. MAVER, — 5617 Carry Ave. Nabrala $50.-00. Darovali so sledeči: Po $10.00: Matt Flajnik, Jennie Vel ikon j e. Po $2.00: Joseph Mavec, Mrs. Marion Brodnick, John Stefe, John Stiftar, Mrs. Anna Gr-■ danc, Antton Cizel, Mrs. Rudolf Volcensek, Andrew Bajt, Mrs. Josephine Krečič, Mary Ket-takisih, Anna Jezerinac, Mr. in Mrs. Anton Maver. Po $1.00: Jennie Komar, Jennie Gorišek, Frances Priscak, Mrs. Anna Gerbec, Mary Zelko, Catherine Budic. >|f ^c s{t ! Nalbiralka Mrs. FRANCES i BARAGA, 6220 Carl Ave. Na- 1 brala $47.50. Darovali so sle-k deči: ! Mr. in Mns. Felix Surtz $10.-1 00. Po $5.00: Hlabše družina, ; Frances Krebel. Po $3.00: Mr. in Mrs. Andrew Berg, Mary Jakuš. Po $2.00: Mary Jereb, Mrs. . Mary Nose, Frances Ponikvar, Apolonija Lončar. Po $1.50: Mrs. Jennie Krec, Mrs. Kostanšek. Po $1.00: Emma Wolf, Wol-kov Jewelry, Mary Plut, Mary Rozman, Mrs. Klančar; Kristine Strah 50 centov. * * * Nabiralka Mrls. JOSEPHINE KOLENC, 1117 E. 63rd St. Na- » brala $46.50. Darovali so sledeči: Po $5.00: Andrej Slogar, Josephine Polz, Ivana Štefančič. Po $3.00: Mrs. Louis Klop-čič, Mrs. Mary Kranjc. Po $2.00: Christine Verbič, Mr. in Mrs. Anton Kolenc, Helena Mally, Mary Simončič, Anna Pa j k. ; Po $1.00: Tom Kraich, Mrs. Mary Champa, Frances Cham- ; pa, Mrs. A. Slogar Jr., Mrs. i Frank Suhadolnik, Frank Ska- 1 bar, Josephine Zurga, Joseph S ray, Ernest O'Block', Joseph Dolenc, Mary Habjan, Jos. in i Anne Salomon, Mr. Fr. Mer- ' har; Jean Slogar, Mrs. Erbež- i nik in Mrls. Jos. Slogar vsaka > po 50 centov. V župnišču so darovali: Bra-nisei - Wenzel družine $50.00; : Mr. in Mrs. Julius Bokar $10. 1 * » * c Nabiralki Mrs. D. ORAZEM E. 74 St., in MARY FERKUL, i E. 74 St. Nabrali sta $23.50. i Darovali so sledeči: I Vo $5.00: Mr. in Mrs. Okie- i 4-POINT FAT HELPS ,________i . -rs a | Used fat helps make hospital disln- I ifecfants. Also, lubricants, protective fabrics, soap, fertilizer and | many other essentials. One pound now brings 4 red points, f ki, Rose Ujčič. Po $2.00: Mr. in Mrs. J. Zni-daršič, Neimenovan, Mary Bol-ko. Po $1.00: Mr. in Mrs. John Ludvik, Mr. in Mrs. Laurič, Mrs. Mary Mencinger, Mr. in Mrs. Vidmar, Mrs. D. Oražem, Mrs. Frances Judnich, Steve Locšin;- Mr. in Mrs. Berkopec ,50 centov. ♦ * » Nabiralka Mrs. J. YARTZ, 7009 Hecker Ave. Nabrala $29.-45. Darovali so sledeči: Mrs. Milharčič $5.00; John Ra-kovec $4.00; Mrs. Drčar $3.00. Po $2.00: Joseph Yartz, Mrs. Postotnik, Joseph Svall, Po $1.00: Mr. in Mrs. R. Scheed, J. Oberstar, Miss Mary Yartz, Mrs. Helen Ogrin, Florence Zalokar, Frank Drobnič, Mary Fabjančič, Mrs. Ed. Ko-vačič. Po 50 centov: Mrs. Caroline Udovič, Mrs. Mary Zupane, Mrs. Caroline Turk, Ermin Mel-le, Mrs. Bizil, Anton Krnc; Frances Bernetich 25 in Mrs. Strukel 20 centov. * * * Nabiralka Mrs. MARY OTO-NIČAR, 1110 E. 66th St. Nabrala $47.00. Darovali so sledeči : Po $5.00: Mary Otoničar, Mrs. F. Medves, Mrs. Anna Primožič, Mrs. Agnes Bavec, Mrs. Uršula Zobec, John Adamič, podružnica št. 25 SŽZ. Po $2.00: Mrs. Mary Levstek, Mrs. Mary Dolenc, Mrs. Margaret Perne; Mrs. Josephine Starin darovala $3.00. Po 1.00: Mark© Merhar, Mrs. Marg. Ahlin, Mrs. J. Repar. * * * Nabiralki Mrs. LUŽAR, 1035 E. 69 St., in Mrs. MARY KLE-MENC, 1029 E. 69 St. Nabrali sta $68.50. -Darovali so sledeči: Mary in Frances Russ $20.-00; Neimenovan $18.00, Neimenovan $12.50. ' Po $5.00: Mr. Rakar, Mrs. Franko, Mrs. Bonyko; Mrs. Ta- Pozor, žene in dekleta! PREJELI SMO VELIKO IZBIBRO NAJNOVEJŠE MODE JESENSKIH ŽENSKIH KLOBUKOV IN ZIMSKIH BELIH Ravno tako različne obleke za praznike kot tudi žametaste-. iStpodnja oblačila tudi v večjih merah. Bluze, štrika-ne jopice. Se toplo priporočamo Tllaiv 's "fashion £ltoj?j>e 6521 ST. CLAIR AVE. Trgovina doprta od 19! novembra naprej vsak dan od 10 zj utraj do 9 zvečer, v sredo od 10 zjutraj do 1 popoldne. iker je darovala $3.00. * * * V žuipnišču izročil Robert Mlač $2.00. ^ * * * ■> Nabiralka (dodatno) Mrs. i MARY STANONIK, 6209 Bon-. aa Ave. Nabrala je $14.00. Da- - rovaliso: - Po; $5.00: Mr. in Mrs. Anton Strniša, Neimenovan. Po $2.00 Mrs. M. Jsko. Po $1.00: John Slaper Sr., Mrs. Lawrence Eržen. * * * . Nabiralka Mrs. A. KOPRI-VEC, 1007 E. 76 St. Darovali io: Antbn Koprivec $5.00; po $2.00: James Komin, John Ko- nin, Joseph Mlakar. ♦ * » Nabiralka (dodatno) Mrs. FRANCES BARAGA, 6220 Carl Ave. Nabrala $15.00. Darovali so': Po $5.00: Branisel Družina, Christine Verbič. Mrs. Mary Lokar $3.00; Mrs. Frank Kra-sovec $2.00. * * * Nabiralka Mrs. MARY MILA VEC, 1243 E. 61 St. Nabrala $9.00. Darovali so: Mary Naglic $5.00; po $1.50: Katherine Česen, Mary Mila- = vec; Anton Tomšič en dolar. ^ * * * ~ Nabiralki Mrs. MARY HRA-3TAR in Mrs. FRANCES -BRANCELJ. Nabrali sta $73.-00. Darovali so: Po $5.00: Klemenčič družina, Gcbec družina, Brodnik družina, Mrs. Podnar, Oi'ehek družina, Mr. in Mrs. Baznik, Mar-tinčič družina, Dejak (E. 55th) družina. Maver družina $3.00. Po $2.00: Vrhovnik družina, -Miss. Svetanovič, Furlan družina, Mahne družina, Jesenovec družina, Valenčič družina, Ma- r ček družina, Mrs. Hudokiin, fi Brancel družina, Miss Koren, j Po $1.00: Švigaj družina, Ce- r . rar družina, Arko družina, Mrs. g Marn, Mr. in Mrs. Oster, F. & Pavlovič, T. Pavlovič, Fink -družina, Hraistar družina, Ne-• imenovana. * * * Nabiralki Mrs. M. ZAKRAJ- ( SEK, E. 99 St. in APOLONIJA < DOLENC, 758 E. 95 St. Nabra- 1 li $37.00. Darovali so: Po $5.00: Martin Frank, Mrs. [ Kodric, Mrs. Svetina, Neimenovana, Mrs. Turk. Po $2.00: Rose Vovk, Neimenovana, Jane Penosa, Anton Kod rich. Po $1.00: Mary Branisel, Anna iSpehek, Mrs. Znidarsič, Ann Kod rich. V župnišču: Baraga Glee Club $10.00. MALI OGLASI Sobo išče Samsko dekle želi dobiti sobo v okolici od 55. do 79. ceste. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega lista. (268) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 10 sob za 2 družini na E. 92. St. blizu Su-™ perior Ave. Se poceni proda. Za " nadaljna pojasnila pokličite IV 1514._ x (268) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro._ Gospodinjo se išče Na mali župniji z 2 duhovnikoma, se išče samostojno gospodinjo; dobra plača in stalno delo. Naslov pove urad tega lista. ._(267) Posestvo naprodaj .Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6128 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530. ' (x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave, ENdieoU 9350' 6% pivo. vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 3 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. ZglaBite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do S pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-jar zanima, naj se zglasi na 360 E. 185. St. (x) MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje »5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 ___(x) Pekarija naprodaj Naprodaj je pekarija, ki se nahaja med' 62. in 79. cesto na St. Clair Ave. V 3 letih je napravila prometa $25,000. Se mora prodati radi bolezni. Zgla-site se na 6704 St.' Clair Ave. ali pokličite KE 4963. (266) Apartment naprodaj Naprodaj je 24 sob apartment, 18 sob s pohištvom. Mesečno donaša $360. Cena je $12,000; od $5,000 do $6,000 takoj, ostalo na prvo vknjižbo. Lepa prilika za bolj priletnega človeka, ki nima več dela v tovarni. Za nadaljna pojasnila se zglasite ali pišite na Custodian, 1557 E. 65. St. Cleveland 3, O. Telefon HE 4837. (Nov. 1, 8, 15, 22, 29) Luč za zdravljenje revmatizma g'i'e na vsak regularni saket.' $3.65 MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RP._ RE-NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. rOZNIK - M. ŽELODEC GLenville 3830. _ 983 East 152nd St._ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA 1ZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zado-1 voljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobi-' le itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. ' Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. I (Thur. -—X) K; ' «*•*=• ■ ::. . mz&sm ; - v... - »>-:,.<: ««« .-.■•.. «...•.•,.•..........—— Japonski, vojaki se vrača jo domov. — G ornja slika nam predstavlja prvo skupino japonskih vojakov, ki jifo 'je bilo dovoljeno vrniti se domov iz vojaške hlužbe. Obloženi s svojo prtljago, v kateri je največ obleka in druge potrebščine vstopajo na vlak na Ito postaji, to milj od Tokia. KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Gotovo ga je dobro poznal. Odpasal si je meč in ga ponudil Valdemaru. Toda kralj ga ni sprejel. "Svoboden si, bodi kdor hočeš, po imenu te ne maram vprašati . . ." Tuji vitez seje pred kraljem vlj-udno priklonil in se nato zagledal na njegovo levico, kjer so sedeli na konjih trije bratje —trije Černini ... Ti se vendar za tujega viteza niso zmenili. Ko je ta nekaj časa stal, kakor da o nečem premišljuje, se je naenkrat stresnil in po bilkso-vo izginil kraljevski družini izpred očij. "Drugič sem tvoj ujetnik, kralj . . ." Stric škof si je tudi odpasal meč in ga ponudil Valdemaru. "Zaslužil sem ostro kazen milosti me /prosim ... to pripro-sto ljudstvo me je osramotilo v dno duše . . . Kaznuj me." "Stric, kaznovala te bode kraljica!" "Ta mi zopet odpusti, in jaz nisem vreden." Škof Valdemar si ni upal niti dvigniti očij. Še vedno se je tresel po celem telesu. Že se je vračala na belem konju zmagovalka današnjega dne. Ribiči so se v nepreglednih množicah valili okoli nje in za njo . . . Kralj Valdemar jo je objel, j'Oi trikrat poljubil na zardela lica in jo pritisnil na srce kar najgorkejše je mogel. "Tebe je poslalo danski deželi samo nebo.'' Kralj ni mogel dalje govorili, besede so mu ostajale na jeziku, in glas se mu je krčil v grlu. Gospod Albert Eskelsen za-kliče v imenu vitežtva z najmogočnejšim glasom: "Ti si slava danske dežele, ti si radviit Dancev, ti si čast češke dc.lele in celega našega naroda." i i i tisoč vitezov, je klicalo kakor i/, enega grla: "Ti si" slava dan.-!a (it .ele, ti si radost Dancev, ti si čast češke dežele in celega našega naroda." In vitezom so se pridružili glasovi priproste^a ljudstva, ki je pred nekaj trenotki še stiskalo v rokah težka vesla,, da bi z njimi poskusilo, kaj vzdr-že proti njihovemu orožju čelade .oklepi in ščiti gospode. "Bila si vzrok te moje danat. nje radosti, duša moja, zmagovalka si, o kakoršni ni govora nikjer v letopisih naše domovine, zato bedi tudi sodnica. Strica izročam tvoji sodbi!" "Sodi ostro — brez obzira — brez tebe bi bila danes tekla kri, da bi bilo moralo zardeti nebo. Solnce je že itak vzhajalo krvavo. Vreden nisem niti iskrice usmiljenja." "Stric, moja sodba je odpuščanje." "Odlpuščanje tvoja sodba. Torej me niti nočejo kaznovati." Škof Valdemar je vrgel čelado na tla; ruval si z glave pe-pelnatie lase, in na ustnice mu je stopila bela pena. . . . Vsi so se ga prestrašili. "Niti nočejo me kaznovati, in jaz sem hotel biti danski kralj. Ali čujete, vi francoski umetniki? Stari mož je obstal z očmi na Černinith; takoj jih je spoznal in se grozno zasmejal . . . Blazne! je. Kralj Valdemar je namignil nekaterim vitezom, da bi odvedli ubožca proč. "Ne more biti sreče brez nesreče . . . Samo da ni hujšega!" se je oglasil učeni gospdo Eslcel- sen. "Tudi vam bo moja gospa sodnica." Kralj Valdemar je spregovoril proti vtihlim množicam in pokazal z levico na Draguško. "Ali morem soditi, soprog moj, kakor se mi zdi najbolj-• še?" "Tvoja beseda je moja bese-: da." "Torej ste prosti vseh davkov . . . Samo ohranite našemu rodu zvestobo, katero ste rav-1 no obljubili — od vnukov na vnuke." In zopet je težko popisati vriskanje, cd katerega se je treslo ozračje gotovo do Ringstedta. Brodniki se niso niti mogli pomiriti. Za četirt ure so se valile proti severu množice ljudstva, kakor bi bilo morje prestopilo bregove. Ribiči in brodniki so spremili lepo dobrotljivo kraljico popolnoma do Ringstedta. In niti drugi dan se jim ni ljubilo domov na svoja obrežja v lesene, z glino ometane koče. Draguški je prišel na misel tuji vitez šele tedaj, ko je bila sama v svoji sobi. Toda danes je bila preveč — preveč trudna, in za ned'oJgo so se ji zaprle oči v lepe sanje .'. . Samo sem ter tja je vstalo pred njenimi očmi Stfbehrdovo obličje, takoj pa jej izginilo in na ušesa so ji neprestano donele besede: "Ti si j slava danske dežele, ti si radost j Dancev, ti si čast češke dežele in celega našega naroda." Trem bratom Cerninom je tudi nehote prišla v glavio misel na najmlajšega brata, in sicer baš tedaj, ko je neznani vitez podajal kralju Valdemaru svoj I meč. Toda nikomur ni prišlo na misel, da bi mogel to biti On. Kako in zakaj bi tudi prišel sem! . . . Bili bi sicer zelo radi ostali več časa na kraljevskem dvoru; toda tukaj jim ni bilo obstanka ... O očetu jim je seveda vse povedala kraljica, vedeli so, da je živ in zdrav, toda zakaj bi mu še naprej delali skrbi. Kdo ve, če jih že ne ibjokuje! Več kot poldrugo leto ni dobil o njih najmanjšega poročila. Kraljica bi tudi rada videla, da bi še ostali tukaj. Toda ni jim branila in ni jih pregovarjala. In še ta teden so se poslovili od dvora in se vrnili v domovino z najgorkejši-mi pozdravi od kraljevskih po-ročencev in z dolgim — predolgim pismom od Draguške, katero je spravil najstarejši na gole prsi. XII. Po Danskem je zavladal mir — srečen, blažen mir. Od pam-tiveka pravijo: naj mirnejše kraljestvo je ono, o katerem je najmanj slišati. — Žvenketanje orožja molči, dorastli otroci sede z roditelji okoli ognjišča, materi ni treba plakati za sinom, oče ni oropan opore na stara leta, snubcem ni treba odlašati, da bo po vojski, bratje se ne poslavljajo od sestra, nedorasli otroci ne postajajo sirote, na rtSORfcy, DE/VR, BUT I'll BE A LITTLE LATE. I H AVE t TO STOPAT THE BUTCHER WITH MY USED FAT. IT'S WORTH FOUR RED POINTS Jj A POUND NOW!" M ■ ' v "*%!(S * Za res Zahvalni dan 22. ncoemola Zglasite se pri lastnem cvetličarju obrazih je povsodi smehljajev dušah povsodi mir, v glavah por koj . . . Polje rodi zlato, plug je naj navadne j še orožje . . . Gospodarstvo cvete, obrt se dviga, bede ni nikjer, gladu ne trpe niti najrevnejši ljudje . . . In nad tako srečno deželo razprostira sv[0,je tajne peroti bitje s toplim, oblažujočim dihom, v obličju z najvabljivejšim smehljajem in na ustnicah z besedami, pri katerih starec in starka pozabljata na svoje vra- ?ke, na svoje svie lase, na svoj podvečer . . . Ime tega bitij a pa je: vsestranska ljubezen. In na Danskem je bilo na las tiako; morebiti še lepše. Pero niti ne more popisati, kakor bi hotela duša. O škofu — stricu ni bilo slišati ničesar . . . Brezdvomno se je skril v samoto . . . Kralj mu je ponudil katerikoli kraj, da bi živel v njem svobodno po svoji volji . . . Vendar je škof odporno zmajal z glavo . . . The Right Spirit fciack rafcier ALL "ms črkam, SS iiowjAttD, wje CAki "STILL S2L fiBV V-Gk'.C; CN7HE Ej®' MlUi ^ "SURE WE 4WD UMCLt SAfA { } IS PAY.Mq GOOD \ MO>JŽ ? raz THE. J S 1/5E- OP 7H.! njegovi stražnj službi. "Ce očeš, stric, ti ustanovim , samostan in pokličem redovnike, ki so ti najljubši . . ." "Tudi po tem ne hrepenim. Biti hočem sam — sam — sam. ijfglj t Samo eno prošnjo —14 ^ Ne zasleduj me, ne P po mojem skrivali-^11, bi bil moten." .;LH (Dalje prihodnjič), ----^rfjP ^XIIXXtXXXITrrTTTgTTXTTTTTX^gTTTTTTT«^"^^ SKEBE & ULLE \ PLUMBING and HEATING CO. ,, j 15601 Waterlog< Rd.__J^I^StS^ i Denar v M BHHMnHBBBBHMHI j stari kraj! j W ' ■ icrtiieIfl f Po dolgem času so se zveze s našim starim * ^ W zopet obnovile in se sedaj že lahko pošlje denar v m slavijo, Trst, Gorico in Italijo. m " 'c 's Božič ni več daleč, potreba in pomanjkanje ^ W danes v starem kraju večje kot kdaj poprej. . t>-i in koristno delo boste storili, ako pomagate sedaj 1 ^ f koj, ko so vaše pomoči najbolj potrebni. ji Denarna naročila se sprejemajo v dolarjih, f" U jo pa se v Jugoslaviji v dinarjih, v Trstu, Gorici i'1 ^ w liji v lirah. Naročila se lahko pošljejo po naV3, ; P m zračni pošti ali po kabelnu. Potom kabelna Je.s ^ ji je pomoč zelo nujna in navadna pošta še precej P° . f najbolj priporočljivo pošiljati. Vsaka pošiljatev j« {6 tm čena. Poslati se more denar le osebam, za katere 1 da so živi in katerih naslovi so vam znani. Ker ima Kollander mnogoletne izkušnje pri !'°'jftj- " m nju denarja kakor tudi v vseh drugih zadevah, 5« I če j o starega kraja, boste pač pravilno storili. a V vedno obrnete na: AUGUST KOLLANDER i v Slov. Narodnem Domu, 6419 St. c^ j j i Avenue, Cleveland 3, Ohio i Kollander tudi sprejema naročila za pakete v i 1 domovino, vam preskrbi zaboje za take pošiljatve f maga pri oddaji zavitkov na tukajšnji pošti. M 1 Kakor hitro se bo odprlo potovanje v staro ^ 1 no, bo Kollander med prvimi, ki bo prodajal Pal'°(,0r^ i listke, tudi bo potoval v staro domovino, kadar b°or0(l!'i « 1 mere dopustile ter tamkaj obiskal mnogo vaših s 1 kov, kot je tio delal pred vojno. j ' 1 in ^ "" Postrežba pri Kollanderju je vedno točna 111 I ljiVa- 1 Obrnite se torej nanj v vseh zadevah tikaj01 \ i starega kraja. E V BLAG SPOMIN * 1908 # ŠESTE OBLETNICE, ODKAR JE iZ^gpAf LJUBLJENI SOPROG, SIN, OCE lN ^ FRANK BAMB1C, n<>ve i ki je za vedno izatisnil svoje oči dne 1 ^ let 1939 v najlepši moški dobi, star šele Mesec november je zopet v deželi, pozne jeseni razsiplje se kras, mi pa ne moremo biti veseli, ker je najtužnejši mesec za nas^ Dolgih šest let te zemlja že krije, na božji njivi ti truplo trohni, luč naj nebeška tam v raju ti sije. dokler se skupaj ne snidemo vsi. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI, MATI in SESTRA: Cleveland, O 15. novembra 1945.