PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M,	dnevni!
!> —;	O
O č C 5	559
o v-i rn	!lie'
:o r o s m x z
Z c £
o o Z 2>	,	m
t, r c.
m c > 5	s
X'	o	x	^
r	m
rn	h:	>
Z
X 3?-
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 233 (12.865)
Trst, sobota, 3. oktobra 191
—
O —
Iz finančnega zakona črtane postavke za slovensko manjšino
Naš rimski dopisnik nam je sporočil, da v novem finančnem zakonu ni več postavke, ki je predvidevala sredstva za potrebe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kasneje pa nam je to slabo vest uradno potrdil slovenski komunistični senator Stojan Spetič.
Iz finančnega zakona je torej izginila postavka, ki je v treh letih predvidevala 32 milijard lir za potrebe slovenske in italijanske skupnosti v Italiji, oziroma v Jugoslaviji.
Postavka je bila prvič vnesena v finančni zakon pred dvema letoma na zahtevo slovenske komunistične senatorke Jelke Gerbec, s katero je takrat odločno sodeloval socialist Franco Castiglione in katerega je podprl takratni predsednik vlade Bettino Cra-xi. Takrat je postavka znašala 35 milijard lir v treh letih in se je nanašala izključno na slovensko manjšino, lani v jeseni so jo ponovno vključili v
finančni zakon, toda že okrnjeno na 32 milijard lir in namenjeno nam in italijanski skupnosti v Jugoslaviji.
Finančno kritje je bilo načelno namenjeno za globalni zaščitni zakon in je bilo torej vidna in otipljiva obveza vlade. Bila pa je tudi konkretna možnost, ki jo je na primer Slovensko stalno gledališče skušalo izkoristiti za rešitev svojega izredno kritičnega stanja in za kar je bil v prejšnji poslovni dobi vložen specifični finančni zakon.
Črtanje postavke je izrazito negativen akt sedanje vlade, saj govori o poslabšani politični volji, bolje nevolji za sprejemanje globalnega zaščitnega zakona, istočasno pa tudi otežkoča konkretne nujne rešitve za nekatere slovenske kulturne ustanove, ki so v kritičnem položaju in med katerimi je prav gotovo najbolj ogroženo Slovensko stalno gledališče.
:V
Zaostrovanje strankarskih polemik zoraa	%
Craxi v bran konkordata KPI kritizira Gallonija
Goria se bo sestal prihodnji teden s Casarolijem Za KPI je resolucija večine o verouku protislovna
RIM — Bettino Craxi se je z vsem zagonom vključil v polemiko o šolskem verouku: dvignil se je v bran »svojega« konkordata in škofovskih zahtev. »Poučevanje veronauka se mora odvijati med rednimi učnimi urami,« je izjavil včeraj, »ne gre ga ne diskriminirati ne izrinjati na rob, zato da se kdo umetno ogradi od tega vprašanja, ravno tako pa je treba zajamčiti svobodo, da se kdo ne uči verouka, in v ta namen sprejeti primerne ukrepe.« To je po Craxijevem mnenju tisti okvir, »v katerem gre poiskati sporazum, ki ga je mogoče doseči, da se le sprejmejo v njihovem pravem duhu vidiki novega konkordatnega dogovora«. Slednji ne potiska laičnosti in vernosti druge proti drugi, ampak ima za Craxija cilj »uresničiti največjo solidarnost v prizadevanjih za povzdig človeka in za blagor Italije«. Socialistični vodja dodaja, da »ozkoglednost in zaostrovanje polemike ne koristita civilni in duhovni rasti naše družbe«.
Z njegovimi stališči povsem soglašajo demokristjani. Paolo Cabras piše v današnjem II Popolo, da je treba ceniti
stališča PSI, ki da jih navdihuje čut za uravnovešenost, realizem in doslednost z izbirami parlamenta v pretekli zakonodajni dobi. Pisec izraža upanje, da bi sledile vzoru socialistov tudi druge laične stranke, ki so pristale na »novo konkordatno rešitev«. S tem namiguje na republikance in socialdemokrate, po vsej verjetnosti pa še posebno na komuniste. KPI je v včerajšnjem tiskovnem sporočilu označila resolucijo večine o verouku, ki jo je predložil minister Galloni, kot »zmedeno in protislovno«. Po eni strani — zatrjujejo komunisti — resolucija ne prispeva k odstranitvi zmešnjave, ki je nastala na šolah, po drugi strani pa je izzvala reakcijo škofov: »Zaskrbljujoče je, da niso imele večinske sile z laiki in socialisti vred vpričo takšnih protestov dovolj dostojanstva in poguma za zagovor o pravici in dolžnosti parlamenta, da se izreče o zadevi, ki mu je bila predložena v pretres.« KPI ne mara povratka k »starim pregradam« in poziva h korektnemu izvajanju konkordata, to pa pomeni, da je treba
v vsem zajamčiti pogoje za resnično enakovrednost med izbiro verouka in izbiro nadomestnega učnega predmeta.
»Gallonijevo besedilo« pa, nasprotno, branijo tako republikanci kot liberalci. Podtajnik PLI Sterpa: »Liberalci pričakujejo od vlade, da potrdi temeljne smernice konkordatnega sklepa.« Novi tajnik PRI Giorgio La Malfa pa podobno pritiska, naj bi celovito vprašanje o verouku obravnavali izključno na podlagi Gallonijeve resolucije.
Medtem se je oglasil iz Pariza predsednik ministrskega sveta Goria in zanikal govorice, po katerih naj bi bilo pri vsej zadevi marsikaj nejasnega ali tajno dogovorjenega. Prav tako je demantiral novico, češ da je prejel iz Vatikana protestno noto in da jo je zavrnil, nato pa še eno, ki je prišla v javnost. Goria je dodal, da nikakor ne gre spreminjati sporazuma in da se bo prihodnji teden sestal s Casarolijem: »Na vsak način je prav, da pred začetkom pogajanj parlament usmeri vlado.«
G. R.
Predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani spet grozil ZDA
Plovba po Zalivu vedno bolj nevarna V nedeljo prvi italijanski konvoj
DUBAJ — Zaskrbljujoč položaj v Zalivu se je včeraj še poslabšal. Medtem, ko je predsednik iranskega parlamenta Rafsandžani brez dlak na jeziku izjavil, da se Iran pripravlja na odkrit spopad z ZDA, so iraško letalstvo in izredno učinkoviti iranski patruljni čolni gospodovali po Zalivu z rezultati, ki jih že dolgo časa poznamo.
Rafsandžani je ostro napadel tiste države, ki so poslale svoje vojne ladje v Perzijski zaliv in jim je zagrozil: »Ne morem si predstavljati nič bolj sladkega, nič bolj zaželenega in bolj muslimanskega od svete vojne proti ZDA in njenim zaveznikom.« V nadaljevanju ni bil Rafsandžani nič bolj mil. »Reaganova administracija nam je z napadom na ladjo Iran Ajr dejansko napovedala vojno, mi se sedaj vneto pripravljamo in bomo odgovorili čimprej,« s temi besedami je namreč predsednik iranskega parlamenta zaključil včerajšnjo tradicionalno islamsko petkovo molitev. Rafsandžani je ob tem pozval najmlajše rakrute, naj bodo vedno pripravljeni, saj je odhod na bojišče blizu.
Kljub sedemletnem krvavem spopadu sta irnela Irak in Iran vselej normalne diplomatske odnose, včeraj pa sta se državi odločili,
da bosta odpravili še ta »anahronizem« in sta istočasno zaprli veleposlaništvi v Bagdadu in Teheranu. Do izmenjave diplomatskega osebja bo prišlo v Istanbulu, Turčija pa bo, kot so včeraj sporočili iz turškega zunanjega ministrstva, zastopala iranske interese v Iraku in iraške interese v Iranu.
Po zadnjem napadu na japonski tanker se je združenje japonskih brodarjev odločilo, da v Zalivu ne bodo plule japonske ladje vse dokler jim ne bo zajamčena varna plovba. Japonska vladna delegacija na visokem nivoju je včeraj odpotovala v Teheran, od tam pa bo šla v Bagdad, da bi od tamkajšnjih političnih veljakov dobila zagotovila za varno plovbo svojih ladij.
Iraški lovci so včeraj z raketo exocet hudo poškodovali iranski tanker. To je včeraj sporočila iraška tiskovna agencija Ina. Patruljni čolni iranskih varuhov revolucije so včeraj napadli indijski tanker Špic Emerald, ki se je vnel, ni pa znano, ča je bila v napadu tudi kaka smrtna žrtev.
Prvi italijanski ladijski konvoj bo zelo verjetno priplul v Zaliv v nedeljo. Italijanske vojaške ladje bodo spremljale ladjo Jolly
Turchese in kontejnersko ladjo last brodarske družbe Ignazio Messina. Konvoj bo odplul iz Omana proti Dubaju, od tam v veliko saudsko pristanišče Daman in v Kuvajt.
Francoski minolovec Garigliano je včeraj odkril morsko mino pred pristaniščem Hor al Fakan (Združeni Arabski Emirati). Sporočili so, da je mina vrste M08 sovjetske izdelave in je bila pritrjena samo 12 metrov pod vodo in je zato predstavljala zelo resno nevarnost za tiste ladje, ki bi morale pristati v pristanišču.
Italija je s prvim v mesecu prevzela predsedstvo Varnostnega sveta OZN, vendar pa perspektive za pomiritev na iraško-iranski fronti niso prav nič rožnate. Tudi zaradi tega so si verjetno italijanski diplomati zastavili kar skromen cilj, iz Farnesine so namreč sporočili, da bodo v tem mesecu skušali izboljšati pogoje dela generalnega tajnika OZN Pereza De Cuellarja. Ameriški državni tajnik George Shultz je v četrtek izjavil, da obstajajo resne možnosti sprejetja embarga orožja proti Iranu. Z njegovim optimizem se sicer zaenkrat ne strinjajo Sovjeti, ki so v stekleni palači v New Yorku Shultzovo izjavo lakonično-komentirali: »Čas še ni dozorel...«
Tudi DP vložila zakon o zaščiti
Komunisti zahtevajo obravnavo zakona
vv, •	»v
o zaščiti manjšine
RIM - Predsednik komunistične skupine Pecchioli je pred pričetkom včerajšnje senatne seje zahteval od predsednika skupščine Spadolinija, naj predsedstvo senata čimprej dodeli pristojni komisiji obravnavo zakonskega osnutka za zaščito naše manjšine, ki ga je izdelala in predložila KPI. Prvi podpisnik zakonskega besedila, ki je bilo predloženo prve dni avgusta, je slovenski senator Spetič, podpisali pa so ga še goriški senator Batello, predsednik skupine Pecchioli, podpredsednica Giglia Tedesco ter podpredsednik senata, bivši generalni tajnik CGIL Luciano Lama.
Isto zahtevo so komunisti postavili tudi v senatni komisiji za ustavna vprašanja, ki se je v pretekli mandatni dobi obširno ukvarjala z našo manjšinsko problematiko. Predsednik komisije, demokristjan Leopolde Elia, ki je bil dolgo let predsednik ustavnega sodišča, je vzel na znanje to komunistično zahtevo ter se obvezal, da bo glede tega posegel pri predsedniku Spadoli-niju. Naj omenimo, da je v teh dneh predložila v parlamentu zakonski osnutek za globalno zaščito naše skupnosti tudi proletarska demokracija. Besedilo je ta stranka že predložila v poslanski zbornici, prvi podpisnik pa je načelnik skupine Russo. V kratkem pa bo ta osnutek DP predložila tudi v senatu, (st)
Na škofovski sinodi v Vatikanu obravnavali zanemarjanje spovedi (tudi med duhovniki)
TV serija Manjšine bogastvo Evrope
VATIKAN — Udeleženci škofovske sinode so vzeli včeraj v pretres vprašanje spovedi in pokore. Po poročilu posebnega tajnika prejšnje sinode Saraive Mar-tinsa o sprejemu in širjenju papeževe listine Reconciliatio et paenitentia je poseglo v razpravo 21 sinodalnih očetov: iz njihovih posegov izhaja, da marsikje v svetu verniki vse manj zahajajo v spovednico, česar naj bi bili krivi »hedonizem, upadanje zavesti o tem, kaj je greh, in sploh globoka kriza moralnih vrednot v sodobni družbi«. Vedno več je takih, ki jnislijo, da se jim ni treba spovedovati, češ da jim bo grehe odpustil neposredno sam Bog. Miinchenski nadškof Friede-rick VVetter in bombejski škof Simon Pi-jnenta sta k temu pripomnila, da se pojav o zanemarjanju spovedi postopoma širi celo med duhovniki.
Na sliki (AP) pogled v dvorano med sinodalnim zasedanjem v papeževi navzočnosti.
LJUBLJANA — V TV centru v Ljubljani so včeraj predstavili mednarodno televizijsko serijo »Manjšine bogastvo Evrope«, ki vsebuje deset oddaj o raznih manjšinskih skupnostih. V uvodnem govoru je v imenu slovenske TV Boris Bregant povedal, da zamisel o TV oddajah o evropskih manjšinah izhaja iz 1981. leta, ko so izdelali pet oddaj, sedaj pa so jih že deset in enajsto posvečeno zanimivi skupni predstavitvi. Vse oddaje so izdelane po načelu, da neka domača televizijska hiša prispeva tehnične in druge pogoje, oddajo pa pripravljajo ustvarjalci televizijske hiše neke neprizadete manjšine. Tokrat so tako na primer izdelali zelo zanimivo oddajo o Italijanih v Jugoslaviji s pomočjo tehnične opreme ljubljanske TV, zamisel in izvedba pa je ustvarjalcev - Baskov. Za oddaje je že veliko zanimanje, saj z odličnim televizijskim jezikom poglobljeno obravnavajo zanimivo evropsko problematiko.
V Trstu posvetovanje o vlogi naše dežele v zunanji trgovini
NA 4. STRANI
Razveljavljena izvolitev župana in odbora v Miljah
NA 5. STRANI
Problem bo obravnavala tudi poslanska zbornica
Stavka strojevodij močno zavrla železniški promet
RIM Tokratna stavka strojevodij je spravila železniški promet še v hujšo zagato kot prejšnja: v nekaterih .okrožjih je prekrižalo roke celo več kot 90 odstotkov članov samozvanih »osnovnih odborov« COBAS (comitati di base), ki se protivijo okvirnemu sporazumu o novi delovni pogodbi za železničarje med ravnateljstvom državnih železnic na eni strani in zveznimi sindikati FILT-CGIL, FIT-CISL in UILT ter avtonomnim sindikatom FISAFS na drugfi strani. Tudi zato, ker so ostali to pot križem rok tudi strojevodje iz vrst sindikatov CISNAL in CISAS (slednji je celo najavil še eno celodnevno stavko vsega potujočega osebja, ki se bo začela danes ob 14. uri).
Protest se je začel v severnih in otoških železniških okrožjih včeraj ob dveh popoldne, v vseh drugih pa tri ure pozneje, kar pomeni, da se bo
končal danes ob 14. oziroma 17. uri. Železniška uprava je zagotovila menda le kakšnih 30 voženj na dolgih potniških progah in še v teh primerih so vozili vlaki s precejšnjo zamudo; drugače si je pomagala z avtobusi, kar pa je komaj vidno ublažilo težave potnikov.
Zvezni sindikati označujejo stavko kot neupravičeno, češ da ji botrujejo problemi, o katerih se morajo s kolegi v FISAFS itak še posvetovati, preden dokončno podpišejo delovno pogodbo — sestanek bo 20. oktobra, sledil pa mu bo še referendum med železničarji od 3. do 6. novembra. Ne samo, v torek bo poslanska komisija za prevoze obravnavala problem reforme železnic in na pritisk KPI in PSI gotovo razpravljala tudi o strojevodjih, ki zahtevajo med drugim 700.000 lir več v plačni kuverti.
Zaradi zločinske malomarnosti množična kontaminacija s cezijem
SAO PAULO Zločinska malomarnost odgovornih je botrovala množični zastrupitvi z radioaktivnim cezijem 137 v Gioanii, glavnem mestu brazilske zvezne države Goias. Krajevni onkološki inštitut je pred časom prenehal z žarčno terapijo, naprave pa so končale na dvorišču bolnišnice za tropske bolezni. V staro železo je tako končal tudi tulec z radioaktivnim cezijem 137, ki ga je nič hudega sluteči cunjar razpolovil, valčke svetlečega cezija pa daroval, ženi, sinu m znancem.
Posledice bi bile bržkone manjše, če ne bi prve znake ra-
dioaktivne zastrupitve zdravniki zamenjali za opekline. Tako je minilo tri dni, preden so sprožili alarm. Medtem je prišlo v neposredni stik s cezijem kakih 60 oseb, od teh je kakih 40 okužilo radioaktivno sevanje. Šest oseb, med katerimi je tudi cunjarjev otrok, so že premestili v poseben zadravstveni center v Rio de Janeiro. Njihovo zdravstveno stanje je kritično. Poleg bruhanja in driske so jim začeli odpadati lasje, zdravniki pa so ugotovili znižanje števila rdečih telesc v krvi, da so si znanstveniki pridržali prognozo.
Medtem so oblasti v Gioanii evakuirali borne hiše ob prostoru za odpadni material in staro železo. Nogometno igrišče so spremenili v šotorišče za evakuirance. Tu nudijo zdravstvene ekipe prizadetim de-kontaminacijska sredstva. V glavnem pa se omejujejo na izdatne prhe. Oblasti so že sprožile preiskavo, da bi ugotovile krivce za to zločinsko neodgovorno ravnanje. Po vsem sodeč je to najhujša nesreča pri izkoriščanju jedrske energije v zdravstvene namene.
BOJAN BREZIGAR: Pred referendumi (5)
Brez jedrske energije?
Trije predlogi v zvezi z odpravo jedrskih elektrarn so se porodili na valu černobilske tragedije, potem ko je bila vsa Italija nekaj tednov pod psihozo jedrskega žarčenja, s prepovedjo uživanja zelenjave in mleka ter s številnimi omejitvami, še zlasti kar zadeva otroke. V tem okviru zbiranje podpisov ni bilo težko in predlagatelji referendumov so v kratkem času zbrali kar 2 milijona podpisov, to je štirikrat več od potrebnega pol milijona. Poglejmo, kateri so ti trije predlogi.
LOKALIZACIJA ELEKTRARN
Glasovnica sive barve Prvi referendum zadeva predlog ukinitve določila, po katerem lahko država, oziroma točneje medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, določi kraj za gradnjo jedrske elektrarne tudi proti volji krajevnih dejavnikov, to je prizadetih občin in pokrajin. S tem bi imele občine in pokrajine nekakšno pravico veta. To bi seveda pomenilo, da bi postala gradnja novih elektrarn skoraj nemogoča, saj je le malo verjetno, da bi katera občina prostovoljno sprejela jedrsko elektrarno na svoje ozemlje, to tembolj če bi bile ukinjene tudi podpore občinam, kar bi se lahko zgodilo z drugim referendumom.
Formulacija tega vprašanja bo razumljiva za vsakogar, saj bo navedeno celotno besedilo 13. odstavka zakona o elektrarnah iz leta 1983, ki je zelo opisno.
PODPORE OBČINAM
Glasovnica rumene barve Drugi predlog zadeva ukinitev podpor občinam, v katerih so nameščene jedrske elektrarne. Kot znano, namreč družba ENEL zagotavlja vsakoletno izredno podporo občinam, v katerih so zgrajene elektrarne. To ne velja samo za jedrske elektrarne, ampak tudi za ostale. Gre za nekakšno obliko odškodnine za škodo, ki jo utrpi prebivalstvo
zaradi elektrarne. Z ukinitvijo teh prispevkov bi verjetno v vsej Italiji ne našli ene same občine, ki bi bila pripravljena sprejeti na svoje ozemlje jedrsko elektrarno, saj bi odpadla še zadnja spodbuda, ki danes katero občini v finančni stiski lahko še pripravi do tega, da sprejme na svoje ozemlje elektrarno.
V razliko od prejšnjega je formulacija tega referenduma nadvse zapletena. Vprašanje je namreč kompleksno in zadeva odpravo dvanajstih odstavkov zakona o elektrarnah iz leta 1983, je torej zelo dolgo, ker so odstavki v celoti izpisani in torej dokaj nerazumljivo. Volivci se bodo pač morali odločati kar na osnovi barve glasovnice.
MEDNARODNA DEJAVNOST ENEL
Glasovnica oranžne barve
Tretji predlog zadeva prepoved družbi ENEL, da bi sodelovala pri mednarodnih družbah za gradnjo jedrskih elektrarn. S tem bi se operativnost italijanske državne družbe bistveno zmanjšala. Gre dejansko za izstop družbe ENEL iz francoskega projekta za gradnjo jedrskih elektrarn Superphenix. Ta projekt so številni znanstveniki v zadnjih letih odločno kritizirali, češ da je zastaran.
Vprašanje, ki bo zastavljeno volivcem, bo sicer kratko, vendar pa se nikakor ne bo odlikovalo po jasnosti. Odgovarjati bo namreč treba na vprašanje o odpravi stavka »realizacija in upravljanje jedrskih elektrarn« iz zakona štev.856 iz leta 1973, s katerim je bil spremenjen ustanovni zakon družbe ENEL.
Jasno je, da ti referendumi iz strogo pravnega vidika ne ukinjajo jedrskih elektrarn v Italiji, so pa pomemben pokazatelj volje italijanskih volivcev o tem vprašanju, mimo katerega ne bo mogla ne vlada ne parlament.
Modra odločitev zvezne skupščine
BEOGRAD — Parlament se je še z glasovanjem odločil, da na dnevi red ne postavi zahteve republike Srbije za sprejetje zakona o uradni rabi jezikov narodnosti v SFRJ. O srbski zahtevi bo parlament razpravljal na naslednjem zasedanju.
O tem vprašanju je spregovoril tudi “koprski delegat Šilvano Sau, predsednik Italijanske unije za Istro in Reko. Sau je v svojem posegu dejal, da se po ustavi z zveznim zakonom lahko urejuje samo raba jezika narodnosti v federaciji, ni pa mogoče predpisovati splošnih načel in pogojev za službeno rabo jezika narodnosti v republikah in v pokrajinah, kot zahteva Srbija.
Srbski parlament je od jugoslovanskega zahteval, naj nahitro uredi uradno rabo jezikov na teritoriju SFRJ. Grozilo je, da bo tak zakon spravil jezike narodnosti v podrejen, drugorazreden položaj.
Jugoslovanski parlament je vendarle sklenil, da zaenkrat še ne razpravlja o srbski zahtevi po zveznem zakonu, s katerim bi se naj Uredila službena raba jezikov narodnosti v SFRJ. Gre za modro odločitev, s katero se prekinja naglica, ki je grozila, da bo državotvorno modrost zamenjala psihoza izrednega stanja, sprejemanja hitrih in slabo premišljenih odločitev, ki bi naj po svojem osnovnem namenu reševala odnose med Srbi in Albanci na Kosovu, po svojih posledicah pa zadela vse narodnosti v SFRJ, tudi italijansko in madžarsko v Sloveniji.
Z okna kakšnega uradnika v Beogradu, je vprašanje skupnega življenja narodov in narodnosti v Jugoslaviji predvsem vprašanje odnosa med Srbi kot narodom in Albanci kot narodnostjo, je torej predvsem vprašanje Kosova. Tam pa, kot je videti, zadnje čase vse bolj prevladujejo strasti.
A ker Albanci niso edina narodnost v Jugoslaviji in še posebej ker življenje na Kosovu ni primerljivo z' življenjem med narodi in narodnostmi drugod po Jugoslaviji, bi bila velika napaka odmerjati pravice narodnosti v Jugoslaviji s kosovskim metrom. Dosti boljše bi bilo Kosovo ohladiti strasti in ga urediti po jugoslovanski meri.
Ze avgusta, ko je jugoslovansko ustavno sodišče razveljavilo nekatera določila pravilnika enega izmed podjetij na Kosovu in odločilo, da je protiustavno od kogarkoli v Jugoslaviji zahtevati znanje dveh jezikov za opravljanje določene službe, se je marsikdo zamislil. Mar to pomeni, da naj vsakdo zna le svoj jezik, pripadnik naroda, večine, le svojega, in pripadnik narodnosti, manjšine, le svojega? Mar to pomeni, da se bodo po novem na narodno mešanem območju pogovarjali s pomočjo prevajalcev? In — ali ni to prefinjena zahteva, v kateri je skrita zahteva po asimilaciji manjšine po večini?
In septembra, takoj po avgustovski odločitvi ustavnega sodišča, so v republiki Srbiji postavili zahtevo po enotno jugoslovanski ureditvi uradne rabe jezikov narodnosti v SFRJ. Nekaj, kar bi Srbi radi uredili na Kosovu, naj dobi jugoslovanski pečat in prizadene, kogar bo pač prizadelo. Tudi italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji. Kljub temu da nikomur ni znano, da bi kogarkoli v Beogradu prosili, naj jima meri pravice tam. Še posebej ne po razsodbi jugoslovanskega ustavnega sodišča, ki je napadla dvojezičnost, steber sobivanja na narodno mešanem območju. In tudi zato, ker gre za stvari, v katerih naglica lahko le škodi.
DEJAN VERČIČ
Jugoslovanska skupščina obravnavala pekoč problem osebnih dohodkov
BEOGRAD V zveznem zboru skupščine SFRJ so delegati nadaljevali razpravo, ki so jo začeli včeraj. Na dnevnem redu so bila vprašanja uresničevanja politike osebnih dohodkov, pokojnin in življenjskega standarda, v razpravi pa so omenjali tudi nekatera druga vprašanja, vezana na tekoče dogodke.
Predsednik zveznega komiteja za delo in zdravje dr. Janko Obočki je tako ugotovil, da del prebivalstva vse težje zagotavlja sredstva za osnovne življenjske potrebe in bo zato nujno, da v Jugoslaviji sprejmejo ukrepe za socialno zaščito delavcev, ki so jih prizadeli novi predpisi obračunskega zakona in zakona o sanaciji. Situacija ni enaka v vseh delih Jugoslavije in to je bil verjetno tudi razlog, da so nekateri delegati menili, da ne bi smeli dopustiti tolišknih razlik za enako delo, čeprav ob tem niso omenjali, da gre za enako uspešno delo.
Delegati zveznega zbora se tudi niso zedinili o predlogu jugoslovanske
mladine, po katerem naj bi do leta 2000 prepovedali gradnjo jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Zaradi tega bodo predlog znova posredovali zakonodajnopravni komisiji skupščine, ki naj bi ugotovila, če za takšno zahtevo lahko sprejmejo zakon. Nekateri dele-ati so namreč omenjali možnost, da i si s takšnim zakonom zaprli vrata za raziskave na področju jedrske znanosti.
Silvano Sau, delegat iz Kopra je sprožil vprašanje zapletov, do katerih je prišlo na mejnih prehodih po najnovejši odločitvi italijanskih organov za plačevanje takse za prevoz blaga s tovornjaki. Zanimalo ga je, če so ustrezni organi v Beogradu storili vse, da bi sprejetje tega ukrepa preprečili. Odgovor, ki so ga posredovali delegatom ni bil pretirano prepričljiv, saj je očitno, da je do stikov med vladami prišlo že pred dvema letoma, vse pa se je zaustavilo na pismu, ki so ga poslali iz zveznega komiteja za promet in zveze januarja letos, vendar pa do stikov med ustreznimi organi ni prišlo, (dd)
TVOJA ZEMLJA BO BOLJE OBRODILA
Dober pridelek ne zadošča. Nujno je tudi izbrati banko, ki ti bo znala svetovati, pri kateri bo tvoj denar več vreden in ki ti bo nudila ugodnejša posojila.
Kmečka hranilnica od nekdaj pomaga kmetijstvu in kmetovalcem. Zato so pri njej tvoji prihranki več vredni, daje pa tudi finančne prispevke in posojila pod ugodnimi pogoji: za nakup novih kmetijskih površin, za melioracijo zemljišč, za gradnjo in obnovo kmečkih hiš. Te ugodnosti nudi tudi za postavitev namakalnih
naprav, za nakup živine, strojev in opreme. Pri hranilnici ti nudijo lea-sing v skladu z zahtevami modernega kmetijstva; strokovne in brezplačne nasvete tako glede najemanja posojil kot glede najprimernejšega nalaganja prihrankov. Pri kmečkih in obrtnih hranilnicah boš vedno
naletel na prisrčnost, na enostavno, učinkovito in prvovrstno poslovanje. V kmečki in obrtni hranilnici si v moderni banki in med prijatelji.
KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE
v Furlaniji-Julijski krajini

1

Glede dvojezičnega pouka na Koroškem
Prve posledice gonje!
CELOVEC — Čeprav je dvojezično šolstvo na južnem Koroškem do danes vztrajalo pritisku nemškonacionalnih in protislovensko usmerjenih sil, gonja ni ostala brez posledic. O številu letos k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok še ni podatkov, vendar je bilo že sedaj slišati za nekatere zaskrbljujoče pojave na posameznih ljudskih šolah. Nobena šolska odredba sicer še ne predvideva ločenega pouka; pedagogi še slej ko prej poudarjajo prednosti skupnega pouka, in vendar se v šolskem vsakdanu pojavlja miselnost ločevanja.
Nekateri starši se ne strinjajo s tem, da njihovi prvošolčki sedijo v istem razredu z otroki, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Naj še tako poudarjamo vse pozitivne komponente skupnega pouka, kljub temu je vpliv druga-cemiselnih dostikrat iz nerazumljivih razlogov le odločilen.
Drugi primer se je pripetil v četrtem razredu neke ljudske
šolo, ko so se neprijavljeni učenci branili ostati v istem razredu s prijavljenimi. Medtem ko so v prvem primeru odločilni starši, so učenci četrtega razreda že sami zavohali »nevarnost«.
Omenjena primera nikakor nista edina, potrjujeta pa prav tiste pomisleke, ki so jih pedagogi izrazili že na začetku diskusije o ločevanju. Če odgovorni ne bodo pravočasno ukrepali, bo vzdušje še bolj strupeno. Večletno hujskanje je očitno ustrahovalo tudi nekatere slovensko govoreče starše, saj so se že ponekod pojavljali strah in pomisleki pred prijavo k dvojezičnemu pouku.
Istočasno pa je število nemško govorečih otrok, prijavljenih k dvojezičnemu pouku, sorazmerno visoko, saj so se le mnogi starši že sami prepričali, da je dva več kot ena. Kdaj pa bodo temu prepričanju dale več podpore tudi odgovorne šolske oblasti?
Po »Slovenskem vestniku«
Boišoj teater na Tolminskem
TOLMIN — Za kulturno sezono, ki se tudi na Tolminskem pravkar začenja, je Zveza kulturnih organizacij Tolmin pripravila obsežen in pester program kulturnih prireditev, tako gledaliških predstav kot glasbenih prireditev. Te dni je s tem v zvezi razpisala in razposlala abonmajsko ponudbo za sezono 1987/88 po vseh delovnih kolektivih in drugih okoljih, kot so šole, krajevne skupnosti in kulturna društva.
V	gledališkem delu abonmaja bodo predstave MGS Ljubljana, kot so dela OTROK, DRUŽINA, DRUŽBA. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo nastopalo z delom TURISTIČNA VODIČKA in VOJVODINJA MALFIJSKA in Srečanje gledališč ALPE-JADRAN.
V	glasbenem delu ponudbe pa bodo priredili štiri glasbene večere. Med njimi bo vsekakor prvenec Komorni ansambel BOLŠOJ TEATER iz Moskve.
Vse predstave bodo v glavnem prirejali ob torkih, le izjemoma druge dneve, odvisno pač od možnosti gledaliških skupin in glasbenih ansamblov.
Zveza kulturnih organizacij v Tolminu začne z vpisovanjem v abonmaje 8. t. m. Pričakujejo veliko zanimanje.
—o—
Odkritje obnovljenega spomenika v Rovtu pri Skopi Loki
Tržiška sekcija goriške federacije VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 11. t. m., spominski izlet v Rovt v Selški dolini pri Škofji Loki.
Spominska svečanost v Rovtu se nanaša na krvave dogodke v marcu 1945, ko je okoli 15.000 Nemcev, domobrancev in drugih kolaboracionistov obkolilo pri Blegošu enote Škofjeloškega odreda, drugih enot IX. korpusa NOV ter italijanske brigade »Antonio Gramsci« iz garibaldinske divizije in Tržaške brigade. Bojev za preboj iz obroča se je poleg slovenskih enot udeležila posebno brigada »Gramsci«. Preboj se je začel v noči med 23. in 24. marcem. V teh bojih je med drugimi padel politkomisar brigade »Gramsci« Manfredi Mazzocca - Tordo, odlikovan po smrti z zlato medaljo za hrabrost. Skupaj z njim je padlo še 29 drugih garibaldincev.
V Rovtu je bil po vojni zgrajen spomenik padlim, ki pa so ga sedaj obnovili ter dodali tudi napis v italijanščini.
Slovesnost se bo začela ob 9. uri v Škofji Loki pred hotelom Transtu-rist, kjer bo predsednik škofjeloške občine pozdravil navzoče ob kratkem nagovoru predstavnika VZPI-ANPI. Po tej slovesnosti se bodo udeleženci odpeljali v Rovt.
Tudi tržaška VZPI-ANPI prireja spominski izlet z avtobusom, ki se bo odpeljal iz Trsta ob 6.30 s Trga Ulpiano 11. oktobra 1987. Cena izleta je 17.000 (prevoz in kosilo).
Pravniki društva JUS na strokovnem seminarju
TRST — Novoustanovljeno slovensko pravniško društvo JUS je v prejšnjih dneh organiziralo, s sodelovanjem ljubljanske Pravne fakultete, strokovni seminar za mlajše pravnike in študente prava. Dvodnevnega delovnega srečanja, ki se je odvijalo v Izobraževalnem centru ZSMS v Bohinju, se je udeležilo veliko število pravnikov in študentov prava s Tržaškega, Goriškega, iz avstrijske Koroške in Slovenije.
Društvo JUS je s to prvo pobudo širšega značaja hotelo dati možnost svojim članom, da se pobliže spoznajo s slovenskim oz. jugoslovanskim pravnim sistemom ter s slovensko pravno terminologijo. Seminarja so se tokrat udeležili tudi študentje ljubljanske Pravne fakultete, kar predstavlja novost in željo, da se sodelovanje razširi tudi na študente raznih pravnih fakultet.
Po uradni otvoritvi seminarja, na kateri sta udeležence pozdravila dekan ljubljanske Pravne fakultete prof. Karel Zupančič in predsednik društva JUS Rado Race, je prodekan ljubljanske Pravne fakultete prof. Anton Pe-renčič predaval o pravni terminologiji. Prof. Perenčič se je zaustavil predvsem pri terminoloških razlikah, ki izhajajo iz različnosti pravnih sistemov in o težavah, do katerih lahko pride, če se podlage teh pravnih sistemov ne pozna. V tem smislu je jugoslovanski - samoupravni sistem klasičen primer takih ureditev, v katerih je poznavanje njene podlage tudi predpogoj za njeno razumevanje.
Nato je o pravni ureditvi dedovanja v Jugoslaviji obširno predaval prof. Karel Zupančič in prikazal nekatere posebnosti slovenskega dednega prava. Udeležence so predvsem zanimale tiste dednopravne določbe, ki predvidevajo, da ima izvenzakonski partner, pri zakonskem dedovanju po drugem partnerju, enak pravni položaj kot zakonec. Sledila sta zanimiva prispevka doc. Ade Plajner o Kolizijskem pravu ter univ. asistenta Mihe Ju-karta o dedovanju kmetij. Ta posebna dednopravna ure-
ditev je v jugoslovanskem prostoru predvidena le v slovenski zakonodaji in namen te je, da se omeji drobitev kmetij ter da kmetijska zemljišča prehajajo v last tistih, ki jih obdelujejo. Po kratkem prikazu značilnosti italijanske dednopravne ureditve s strani organizatorjev je sledila diskusija o raznih problemih, predvsem davčnega značaja, povezanih z dedovanjem.
Na drugi dan seminarja sta udeležence obiskala predsednik Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije Franci Gerbec in organizacijski tajnik Zveze Joško Žiberna. Zveza društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije, ki med drugim prireja vsakoletno srečanje in seminar za zamejske pravnike, vsestranko podpira tovrstne pobude in ima velike zasluge, da se je sodelovanje med pravniškimi organizacijami v zadnjih letih tako razvilo in poglobilo.
Sledilo je predavanje docenta Marka Ilešiča o organizaciji in položaju gospodarskih subjektov v Jugoslaviji ter o odgovornosti Organizaciji združenega dela za premoženjske obveznosti. Izvajanje docenta Ilešiča je poleg prikaza raznih oblik organizacij združenega dela, njihovega pravnega statusa in odgovornosti obsegalo pravne aspekte afere Agrokomerca. Govor je bilo tudi o vlogi službe družbenega knjigovodstva in bank v tem škandalu. Pred živahno debato sta podala svoja prispevka absolvent ljubljanske Pravne fakultete Senjko Pličanič o zastopanju v OZD ter predstavnik društva JUS o italijanskem gospodarskem pravu.
Seminar v Bohinju je bila prva večja izobraževalna pobuda pravniškega društva JUS, ki si je ob ustanovitvi zadala kot primarno nalogo prav študijsko delo. Glavna zasluga za uspešnost seminarja pa gre dekanu in vsem docentom ljubljanske Pravne fakultete zaradi kakovosti predavanj in njihove pripravljenosti do sodelovanja z zamejskimi pravniškimi društvi.
X v rr'	• v • v
Jože Toporišič novi predsednik Slavističnega društva Slovenije
BOHINJSKA BISTRICA — Včerajšnji dan strokovnega zborovanja slovenskih slavistov v Bohinjski Bistrici je potekal v znamenju vrste predavanj z originalnim pristopom in izvirno tematiko. Prav taka so bila tudi vsa tri poročila prisotnih zamejskih predavateljev. Lojza Bratuž je obravnavala slovenske pridige prvega goričkega nadškofa Attemsa. Podajanje je bilo zelo poučno, tematika za prisotne pa v glavnem neznana, tako da je bilo vsekakor hvalevredno, da je Bratuževa odkrila slovenskim slavistom važen delček goriške stvarnosti.
Marija Pirjevec je podala predavanje na temo »Italijanska romantika v korespondenci Sabbio—Čop. Čopova romantična razgledanost v Italijo ima globoke korenine, ena od teh pa temelji prav na korespondenci s svojim bivšim licejskim tovarišem Goričanom Sabbiom. Pirjevčeva je podala suveren in celovit prikaz neke neznane plati Čopove literarne rasti, ki se je porajala tudi s korespondencami.
Dušan Jelinčič pa je govoril o dilemah planinskega pisanja. Zagovarjal je tezo, da mora planinsko in alpinistično pisanje nujno izvirati iz človekove notranjosti ter se nato nasloniti na zunanjo podobo estetske lepote le kot okvir in ogrodje, ki to duševno in-trospekcijo vsebuje. Bistvo je torej, kot. pač mora biti v literaturi, človek, ne pa gora.
Poleg omenjenih so včeraj nastopili Boris Paternu, Jože Koruza, Matjaž Kmecl, Franc Zadravec, Olga Kunt-tnamuš, Aleksander Skaza in še mnogi drugi. Če analiziramo včerajšnja predavanja lahko torej poudarimo, da je tak sistem podajanja snovi, kjer se je v dopoldanskih urah zvrstilo osem, v popoldanskih urah pa tudi približno toliko predavateljev, primeren za slaviste, saj je taka paleta argumentov zelo obširna in večstranska. Pretirano je le podati več referatov ob enem samem partikularističnem argumentu, kot na primer o Prešernovem Krstu pri Savici, ali o preveč lokalnem ali ozkem argumentu. Vsekakor je končna ocena tega seminarja, ki se sicer zaključi danes v dopoldanskih urah z zadnjimi referati zelo pozitivna, predvsem pa je hvalevredna množična prisotnost zamejcev Slavističnega društva Trst. Pet slavistov je namreč podalo svoje poročilo, poleg teh pa je bilo še kakih 20 zamejskih slušateljev.
Kot rečeno se strokovno zborovanje slavistov v Bohinjski Bistrici danes konča še z dvema zamejskima predavateljema.
Na koncu bi še omenil občni zbor Slavističnega društva Slovenije. Slednjega je v imenu Slavističnega društva Trst pozdravil predsednik Janez Povše. Slovenski slavisti so nato za svojega predsednika izvolili Jožeta Toporišiča, ki tako naslednje Aleksandra Skazo, za tajnika pa Velemira Durina.
D. J.
Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani razvija
svojo dejavnost
TRST — V soboto, 17. t. m., bodo javnosti na ogled nekatera poslopja Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani. Ta dan si bo lahko obiskovalec ogledal poslopje inštituta v središču Ljubljane na Jamovi ulici ter atomski reaktor v Podgorici, nekaj kilometrov izven mesta.
Inštitut se je razvil iz nekdanjega Fizikalnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1949. Od leta 1955 je inštitut deloval v sklopu Zvezne komisije za jedrsko energijo, leta 1962 pa je postal samostojna raziskovalna organizacija, ki deluje v okviru Univerze E. Kardelja v Ljubljani.
Dejavnost inštituta obsega raziskave na področju naravoslovnih, tehničnih in sorodnih ved, to je fizike, kemije, biokemije, elektronike, splošne in industrijske energetike, jedrske energetike, uporabne matematike, varstva okolja in zaščite pred ionizirajočimi sevanji. Raziskave na področjih teh ved pa se prepletajo na nekaterih interdisciplinarnih področjih. Raziskovalci si prizadevajo, da bi povezali raziskovalna področja in posamezne raziskave z industrijskim, gospodarskim in zdravstvenim sektorjem, torej s praktično uporabo. Tako si inštitut zagotovi dobršnen del finančne podpore.
Laboratoriji inštituta so znanstvena in raziskovalna šola, v kateri se povezujeta študij in delo. Inštitut tesno sodeluje tudi z univerzo, saj veliko študentov opravlja tu diplomske naloge.
S svojimi dosežki se uvršča med priznane raziskovalne ustanove v svetu; raziskave so namreč podvržene mednarodnim merilom. Zelo tesno pa je sodelovanje s tujimi raziskovalnimi ustanovami, saj je vsako leto približno 50 sodelavcev na strokovnem delu v tujini.
Center inštituta v Podgorici razpolaga z atomskim reaktorjem, ki je raziskovalnega značaja. Vsak atomski reaktor deluje na osnovi verižne reakcije, cepitve atomov urana. Uran je namreč gorivo v jedru reaktorja in je nameščen v nepredušnih ceveh. Pri tej reakciji se jedro atoma razdeli na dva približno enaka, a nestabilna dela, kar povzroča še nadaljnje verižne reakcije. Pri tem se sprošča velika količina energije. Reakcijo pa kontroliramo, tako da jedro reaktorja obdamo z moderatorji (vodo, težko vodo ali grafitom). V notranjosti jedra pa so nameščene kontrolne palice iz materiala, ki požira nevtrone in preprečuje tako nadaljnje verižne reakcije. S pregibanjem teh palic lahko spreminjamo kvantiteto verižnih reakcij v jedru reaktorja oziroma nadzorujemo količino sproščene energije. Pri morebitnih okvarah v reaktorju pa te palice avtomatično padejo v jedro reaktorja, kjer se vsaka reakcija izniči. Ta sistem daje reaktorju veliko zanesljivost.
Raziskovalci inštituta pridobivajo s tem reaktorjem radioaktivne snovi za farmacevtsko in znanstveno uporabo.
(IvV)
podjetje Alojz Daneu
Prodaja
OPČINE	• gradbenega materiala
• LESA
Proseska ulica 13	• izolacijskega materiala
Tel. 211-044	• ŽELEZNINE IN DRUGEGA
DANIELLE STEEL
'iremfrenc-Frelih
»Pusti mu, naj se nocoj zabava. Saj je vseeno, kako je oblečen.«
»Upam, da si enakega mnenja glede Val.« Toda ne reči Val ničesar je bila huda preizkušnja za oba. Oblečena je bila v tesno ^prijeto belo usnjeno mini obleko z resami na krilu in enakimi škornji, ki si jih je očitno sposodila od prijateljice.
Ward se je nagnil k Faye in ji medtem, ko ji je pri baru nalival pijačo, zašepetal; »Na katerem vogalu pa dela njena prijateljica? Ti je morda povedala?« Faye se je zasmejala in odkimala. Toliko časa je že bila obkrožena z najstniki, da je ni skoraj nič več Presenetilo. Nasprotno, to je bila dobra priprava za delo z igralci Pri MGM-ju. Noben igralec ne bi mogel biti bolj nemogoč, bolj težaven, bolj nepredvidljiv in bolj kot katerikoli odraščajoči najstnik, čeprav jih je dosti poskušalo.
»Mislim, da se uboga Vanessa trudi, da bi ublažila Valin učinek,« je pripomnil Ward. Oblečena je bila v rožnato-belo svetlo obleko, ki bi bila primernejša za desetletno deklico, obuta v rožnate balerine, lase pa si je spet počesala v slogu Aliče v Čudežni deželi. Dvojčici ne bi mogli biti bolj različni in Faye je posumila, da sta to storili namenoma. Z očmi je poiskala svoje otroke — čednega in dostojanstvenega Lionela v svetli poletni obleki in
svetlo modro-belo črtasti srajci z eno izmed očetovih kravat, ki se je trudil, da bi bil videti čim bolj odrasel, ko je ustavil svoj novi avto pred hišo vsem na očeh, Grega v njegovih pomečkanih oblačilih... Valerie v beli usnjeni obleki... Vanesso v otročjem krilcu... Vsak je bil osebnost zase; ob tem se je spet nečesa domislila in čez kozarec, ki ga je sprejela, je vprašala Warda: »Si kaj videl Anne?«
»Malo prej je bila pri bazenu z nekimi prijateljicami. Saj je vse v redu z njo. Lionel bo popazil nanjo.« Lionel je to vedno počel, toda nocoj je bil njegov veliki večer; Ward je celo pogledal stran, ko je videl, da si je fant natočil kozarec belega vina. Moral mu je pustiti, da si za spremembo da malo duška; kaj potem, če se bo napil na svoj maturanstki večer? S tem si bo samo malce okrnil svojo brezhibno podobo, kar mu utegne celo koristiti. Moral bo samo zaposliti Faye, da ga ne bo ves čas nadzirla. Odpeljal jo je plesat. Valerie ju je zgroženo pogledala, Vanessa se je muzala, Lionel pa se je hitro znašel in še sam zaplesal z materjo. Ward se je zaklepetal s prijatelji in malce popazil, da ne bi otroci preveč ponoreli. Nekaj jih je bilo že precej pijanih, toda vsi so bili Lione-love starosti in tudi zanje je bil to maturanstki večer. Wardu se je zdelo, da imajo pravico do malo norenja, pod pogojem seveda, da ne bo nobeden sam vozil domov. Glede tega je dal stroga navodila paznikom na parkirišču. Nikomur, ki bi kazal znake vinjenosti, niso smeli izročiti ključe avtomobila; to je veljalo tako za otroke kot za odrasle.
Anne je odkril ob bazenu, kjer je klepetala z Gregovim najboljšim prijateljem Johnom Wellsom. John je bil nežen fant, ki je oboževal še tla, po katerih je hodil Greg. Ward je posumil, da je všeč Anne, čeprav ni bilo verjetno, da se bo fant zanimal za dvanajstletnico. Anne bo morala še malce zrasti, čeprav Lionel že ravna z njo kot z odraslo osebo, saj je včasih presenetljivo zrela. Dosti bolj kot njeni sestri dvojčici ali celo Greg. Zanimalo ga je, kaj se pogovarjata z Johnom, toda ker je vedel, kako muhasta in plašna je, se jima ni upal približati, da je ne bi prepodil. Očitno se
je dobro zabavala; malo pozneje se jima je .pridružil še Lionel in Ward je videl, da ga je John pozdravil s smehljajem, v katerem je bilo občudovanja kot v Anninem... čudež otroštva... Ward se je nasmehnil sam pri sebi in stopil po Faye, ki je klepetala s skupino sosedov in prijateljev. Hotel je spet plesati z njo. Še vedno je bil prepričan, da je lepša od vseh deklet naokoli; to so govorile tudi njegove oči, ko jo je z roko objel okoli pasu.
»Si za ples?« Potrepljal jo je po ramenu, ona pa se je zasmejala, ko je videla, kdo je.
»Prav gotovo.«
Orkester je bil dober. Otroci so se sijajno zabavali, Anne pa je uživala v Lionelovi in Johnovi družbi. Oba sta ravnala z njo kot z odraslo osebo, česar ni storil nobeden izmed prisotnih otrok. Anne je bila visoka za svojo starost, njeni lasje so bili enake breskove plače barve, kot jih je imela Faye, ko je bila mlada. Nekega dne bi utegnila postati še prava lepotica, čeprav se zdaj ši ni imela za lepo. Prepričana je bila, da ni tako lepa ko Faye, niti ne tako upadljiva kot Val, Vanessa pa se ji je zdela umirjeno, vzvišeno privlačna. Le Lionel ji je vedno govoril, da je najlepša od vseh, nakar mu je vedno odgovorila, da je prismojen. Opozarjala ga je na svoja vozlata kolena in »štrenaste, nemogoče lase«, ki so ji kot mehak oblak obkrožali obraz. Prsi so se ji šele začele razvijati, zato ji je bilo nerodno tudi zaradi tega. Vedno ji je bilo nerodno, razen kadar je bila z Lionelom. Ob njem je bilo vse krasno.
»Kako ti je všeč novi avto?« se je John nasmehnil prijateljevemu bratu in skrivaj občudoval Lionelovo spretnost v zavezovanju kravat. Strašansko mu je bil všeč Lionelov način oblačenja, čeprav se mu tega ne bi nikoli upal povedati.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago i/Tržaški knjigarni
Posvetovanje Zveze trgovcev o vlogi FJK v mednarodni trgovini
Potrditev življenjskega interesa FJK za mednarodno gospodarsko sodelovanje
Lotizacijska logika onemogoča delovanje
KPI: Nevzdržne razmere v raznih javnih ustanovah
»Raznolikost bogati; imamo različne jezike, tradicije in kulture, ki skupaj prispevajo k še bolj izraziti mednarodni vlogi, za katero si je Furlanija-Julij-ska krajina vedno prizadevala in jo poudarjala. O tem priča tudi dejstvo, da si je naša dežela, skupaj s Slovenijo in Hrvaško, zamislila in potem ustvarila tisto, kar je danes delovna skupnost z imenom Alpe-Jadran, in ki je prišla pri sodelovanju preko meje do take konkretne stopnje, na kateri je moč načrtovati celo velika javna dela.« Tako je med drugim dejal predsednik deželnega odbora Adriano Bia-sutti v uvodnem delu včerajšnjega posvetovanja o vlogi Furlanije-Julijske krajine na področju zunanje trgovine in mednarodnega posredništva, ki sta ga v kongresnem centru tržaškega razstavišča priredili pokrajinska Zveza trgovcev (Unione Commercianti) in Tržaška hranilnica (Cassa di Rispar-mio). Številne zbrane gospodarstvenike je najprej pozdravil njen predsednik Adalberto Donaggio, srečanju pa je predsedoval predsednik Trgovinske zbornice Tombesi.
Sledila so si nato poročila, ki so z različnih vidikov obravnavala mednarodno trgovino m posredništvo ter vlogo Furlanije-Julijske krajine v tej -— posebno za tržaško in goriško pokrajino — življenjsko pomembni gospodarski veji. Prvi je o državnem in mednarodnem okviru trgovinske menjave govoril prdsednik Italijanske generalne konfederacije za trgovino, turizem in storitve Francesco Colucci, ki je ob zaskrbljenosti zaradi širjenja omejevalnih uvoznih ukrepov na mednarodnem tržišču in zaradi upadanja italijanskega izvoza, naslovil hude kritike na novi finančni zakon. Ves vladni ekonomski manever je označil za še eno običajno terapijo, kakršne smo že okusili v letih 70 in '80 in ki v bistvu prinaša kreditne omejitve, povišanje obrestne stopnje, zaviranje porabe in povišanje neposrednih dajatev. Iz nje-
gove analize zunanjetrgovinskega sektorja pa je izšla nujnost temeljite revizije vseh predpisov za to področje in postopnega odpravljanja številnih administrativnih omejitev ter liberalizacije tranzitne trgovine, v kateri je Italija (in še posebno Trst) imela nekoč prvenstveno vlogo.
Generalni direktor CRT Renzo Pic-cini je govoril o vlogi deželnih bank v mednarodni trgovini in pri tem orisal prizadevanja Tržaške hranilnice, da bi zadovoljila številne in mnogokrat zelo raznolike potrebe krajevnih gospodarstvenikov. V pretežni meri gre za finančne storitve podjetjem, ki delajo na področju blagovne menjave s sosednjimi državami, predvsem z Jugoslavijo, in kjer ne manjka tudi številnih težav. CRT si prizadeva po najboljših močeh zadovoljiti odjemalce svojih storitev in v ta okvir sodi pred kratkim podpisana konvencija z dunajsko hranilnico Zentralsparkasse, sedaj pa preučujejo možnosti za podobno sodelovanje v prid razvoja menjave z Bavarsko. Predsednik Avtonomne pristaniške ustanove Michele Zanetti je svoj poseg posvetil nazamenljivi vlogi pristaniških dejavnosti v mednarodni trgovini in posredništvu in še zlasti v
tranzitni trgovini, ki se jim tržaško pristanišče prilagaja s posodabljanjem struktur in pristaniških naprav. Pooblaščeni svetovalec zunanjetrgovinskega konzorcija Friulgiulia Elio Geppi pa je podal izčrpno analizo zunanjetrgovinske dejavnosti v vseh štirih pokrajinah v letu 1985, iz katere izhaja po eni strani podatek, da sta videmska in pordenonska pokrajina pretežno industrijski, medtem ko v tržaški in go-riški prevladuje terciarni sektor in v njegovem okviru zunanja trgovina. Med posameznimi trgovinskimi partnerji je splošno vzeto nedvomno najpomembnejši Jugoslavija, medtem ko je EGS na prvem mestu kot skupinski partner; na osnovi teh podatkov je Geppi opozoril na potrebo po zaščiti dosežene ravni stopnje v blagovni menjavi, tako s prizadevanji jugoslovanske kot italijanske vlade in seveda tudi EGS.
V razpravi je bilo slišati še nekaj zanimivih posegov, oglasil pa se je tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije Aljoša Mrak, ki je italijanske gospodarstvenike opozoril na nedvomne negativne posledice novega ukrepa o dajatvah za jugoslovanske prevoznike za blagovno menjavo med državama, (vb)
Razmere v mnogih javnih ustanovah, v upravne organe katerih imenujejo svoje zastopnike krajevne izvoljene uprave, so že dolgo sila težavne in na robu nezakonitosti, vsekakor pa je njihovo delovanje že skoraj ohromljeno, ker tržaška Občina, Pokrajina in Dežela ne poskrbijo pravočasno za obnovitev njihovih vodilnih teles. Krivdo za tako stanje je pa pripisati strankam, ki sestavljajo koalicije, ki vodijo največje krajevne uprave. Čeprav namreč razpolagajo tako na tržaški Občini, kot na Pokrajini in na Deželi z več kot zadostnimi večinami, te stranke ne znajo ustvariti soglasja, ki naj bi omogočilo imenovanje skupnih zastopnikov v omenjene ustanove.
Da bi pred javnostjo obsodila ta nemogoč položaj, je tržaška federacija KPI sklicala včeraj tiskovno konferenco, na kateri je razgrnila stanje v posameznih ustanovah, obenem pa postavila tudi nove predloge komunistov, ki naj bi odprli pot hitrim rešitvam, mimo navadne lotizacijske logike, ki je doslej dejansko paralizirala odločitve krajevnih uprav, s kvarnimi posledicami za delovanje večine ustanov, v katerih imajo krajevne uprave svoje predstavnike.
Tržaški občinski svet ima že dolgo na dnevnem redu imenovanja kar v 37 raznih ustanov (nekatere od teh čakajo že več let na imenovanje novih upraviteljev), od katerih je 5 znanstvenih, 8 kulturnih, 12 skrbstvenih ali zdravstvenih, 8 jih pa deluje na področju javnih storitev ali trgovine, je poudaril pokrajinski tajnik KPI Poli, ko je novinarjem obrazložil razsežnosti tega pojava. Pokrajinska uprava že dolgo čaka na izvolitev svojih zastopnikov v 20 različnih javnih ustanov, med katerimi sta najpomembnejši Območje za znanstvene in tehnološke raziskave in Tržaška univerza. V zamudi z imenovanji svojih predstavni-
kov je tudi deželna uprava, ki na primer še od srede sedemdesetih let ni obnovila svojega zastopstva v upravi rotacijskega sklada FRIE.
Prav zgleden primer predstavlja pa upravni odbor Ustanove za tržaško industrijsko cono, je pristavil tržaški občinski svetovalec Monfalcon. Občinski svet je bil že leta 1978, kmalu po vstopu v veljavo novega zakona, ki je določal trajanje in sestavo organov EZIT, izvolil vanj za svoja predstavnika komunista Folija in listarja Rocca. Toda Dežela ni nikoli poskrbela, da bi zares nastopila svoji mesti, po drugi strani pa Občina ni nikoli preklicala njuni imenovanji. Zato je povsem nezakonita izvolitev drugih dveh predstavnikov, ki jo je vsilila večina v tržaškem občinskem svetu pretekli torek (ob protestni odsotnosti svetovalcev KPI sta bila izvoljena Sardos Albertini in Francese), zaradi česar bo KPI vložila priziv na nadzorne organe.
Ob takih razmerah, je zaključil Poli, tržaški komunisti potrjujejo veljavo svoje resolucije o postopkih za imenovanja, ki jo je tržaški občinski svet odobril septembra lani: za vsako mesto je treba predlagati po več kandidatov, njihova imena in kvalifikacije morajo biti objavljeni, vsi morajo biti neoporečni z demokratičnega in moralnega gledišča. Odpovedati se je torej treba običajni lotizacijski logiki (ki se je stranke večine brezobzirno poslužujejo), kot nov predlog pa je tajnik KPI naglasil potrebo po ustanovitvi »posebne komisije garantov«, ki naj bi jo krajevne uprave ustanovile na pokrajinski ravni. Ta naj bi skrbela za usklajevanje predlogov kandidatur, ki bi prihajali od strank, tako da bi bili imenovani v vodilne organe javnih ustanov zares najprimernejši kandidati, ki bi zagotavljali pravilno in učinkovito delovanje teh ustanov.
Jutri zjutraj v Kulturnem domu
Ole Luk bo spet zaživel
Andersenova pravljica Ole Luk je že v pretekli sezoni Slovenskega stalnega gledališča doživela velik uspeh, tolikšen, da jo bodo letos še ponovili. Spretno jo je zrežiral Marko Sosič, v glavnih vlogah pa nastopajo Bogdana Bratuž, Drago Gorup, Alda Sosič in Tanja Pečar. Lutke je izdelala Magda Tavčar, kostume pa Giuliana Gerdol. Pesmice Miroslava Košute je uglasbil Aleksander Vodopivec.
Kdor si je to gledališko predstavo že ogledal ve, da v njej nastopajo nežna Palčica, Marjetica, Ole Luk seveda, pa še žaba, hrošč, slepi krt in še marsikdo. Tisti pa, ki bi radi izvedeli, kako se pravljica konča, naj se z mamicami in očki odpravijo v Kulturni dom jutri ob 10.30.
Nocoj v Križu poimenovanje sekcije VZPI-ANPI po partizanskem borcu Evaldu Antončiču ■ Stojanu
Nocoj bodo v Ljudskem domu v Križu poimenovali krajevno sekcijo VZPI-ANPI po partizanskem borcu -domačinu Evaldu Antončiču - Stojanu. Poimenovanje bo povezano z govori predsednika Domicilnega odbora II. brigade VDV polkovnika Andreja Grapulina - v tej enoti se je Evald tudi boril - in člana Vsedržavnega sveta VZPI-ANPI Silvana Bacicchija. Predsednik krajevne borčevske sekcije Ferdinand Bogateč bo poimenoval sekcijo po Evaldu Antončiču - Stojanu, nastopili pa bodo domača godba na pihala ter moški in dekliški zbor Vesna, ki ju vodita Ivo Lešnik in Bogdan Kralj ter še recitatorji in Ingrid Sedmak s plesno točko.
Jutri se bo slovesnost nadaljevala z začetkom ob 16. uri prav tako v Ljudskem domu, kjer bosta govornika komunistični senator Stojan Spetič in bivši komisar furlanskih divizij Garibaldi Mario Lizzero. Tu bodo nastopili Tamburaška skupina in mešani pevski zbor iz Gribelj na Dolenjskem, s katerimi je Križ pobraten, ter Tržaški partizanski pevski zbor, ki ga vodi Oskar Kjuder. Solisti bodo Edith Kocjan in P.
c-erKvemc, recitatorja pa S. Raztresel in G. Fortunat.
Oba dneva bodo prireditev napove dovali in tudi recitirali: Rozi Košuta Sanja Sedmak in Valter Purič. Sceni je pripravil Jurij Žerjal, za koreografi jo je poskrbela Anka Kocjančič, koor dinacija celotne slovesnosti pa je v ro kah Soče Hafner.
Priprave za današnjo in nedeljsko slovesnost so stekle v Križu že pred časom. Vaščani in člani VZPI-ANPI so se povsem strinjali s predlogom, da se krajevna sekcija borčevske organizacije poimenuje po Evaldu Antončiču -Stojanu, domačinu, ki je izgubil svoje življenje v hudem in odločnem spopadu s fašisti in nacisti, ki so marca leta 1945 obkolili vas Lonjer, v kateri je bil partizanski bunker s šestimi borci, ki so bili v njem skriti. Med tistimi, ki so padli v boju, potem ko so zadali težke žrtve sovražniku, je bil tudi Evald Antončič - Stojan, ki se je, kot Slovenec, pa tudi kot delavec v ladjedelnici Sv. Andreja, boril za pravice svojega naroda, za pravice delavskega razreda, proti fašizmu in nacizmu, ki sta nas hotela izničiti.
»Njegovo ime, ki ga bo nosila kriška sekcija VZPI-ANPI, bo še poznim rodovom pričalo, da so se tu borili proti fašizmu, proti zatiranju, naši ljudje, da so se s svojim herojstvom in pogumom zapisali z zlatimi črkami v našo zgodovino,« nam je dejala Soča Hafner, ki koordinira dvodnevni praznik v Križu. »Želeli bi le, da bi nas tudi druge sekcije borčevskih organizacij posnemale in tudi poimenovale svoje sekcije po svojih borcih, ki delajo čast našemu narodu, boju, ki so ga vodili, in idejam, za katere so padli«.
Obvestilo za šolnike
Deželni šolski urad sporoča, da bodo 12. oktobra objavili lestvice in seznam usposobljenih profesorjev, ki so se udeležili natečaja za stolice na slovenskih višjih srednjih šolah, razpisanega z dekretom št. 150 12. februarja 1985. Natečaj je bil razpisan za naslednje predmete: angleščina, srbohrvaščina, nemščina, literarni predmeti in la-tinščina.za liceje in učiteljišča.
Na Zavodu za poklicno izobraževanje že stekel pouk
Za nekatere tečaje je še možen vpis
Na Zavodu za poklicno izobraževanje se je v ponedeljek, 28. septembra, začel pouk za tečaje s kvalifikacijo, medtem ko se bodo prihodnji teden začeli tudi ostali večerni tečaji. V polnem teku so torej prvi in drugi letnik tečaja za tehnično-upravne uradnike in drugi letnik tečaja za kamnoseke. Letos obiskuje prvi letnik tečajev 20 dijakov, kar predstavlja maksimalno število, prošenj za vpis pa je bilo še več. Tečajniki prvega letnika bodo
imeli letos nov sperimentalni učni program, ki je obvezen. Pouk ne bo vseboval več posameznih predmetnih ur, temveč področja, kot so kulturno, komplementarno, tehnološko in teh-nično-operativno. V tečaj postopoma vključujejo tudi informatiko, to novost pa je omogočila deželna uprava, ki je Zavodu dodelila deset računalnikov s petimi tiskalniki. Za uvajanje novih programov so profesorji obiskovali v poletnih mesecih štiritedenski obvezni tečaj.
Ostala dva tečaja s kvalifikacijo bosta potekala po običajnih učnih programih.
Prihodnji teden se bodo začeli tudi večerni tečaji iz knjigovodstva, perso-nal computinga in tečaj za programerje. Zanje se je odločilo zadovoljivo število tečajnikov, vendar je še nekaj mest prostih. Morebitni novi interesenti se zato lahko prijavijo še v teku prihodnjega tedna na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (tel. št. 577941). V kratkem bo stekel tudi tečaj angleščine, ki je namenjen tistim, ki že imajo določeno osnovo. Za ta tečaj bi bilo zaželeno še nekaj obiskovalcev.
Proti koncu oktobra se bodo začeli tudi ostali predvideni tečaji, seveda če bo zadostno število vpisanih. Že sedaj je namreč nekaj težav s tečaji o gojenju aktinidije, čebelarstvu in gostinstvu. V primeru, da ne bo dovolj prijavljenih, se bo moral Zavod tem tečajem odpovedati in zaprositi Deželo za morebitne zamenjave, kar bi seveda povzročilo nemalo težav. Na sedežu Zavoda za poklicno izobraževanje bodo vpisovali na te tečaje, dokler bodo še razpoložljiva mesta.
Uspeh študentov devinskega zavoda
Osem lanskih maturantov Zavoda združenega sveta v Devinu, en Poljak in sedem študentov italijanskega porekla, je uspešno opravilo sprejemni izpit na elitni univerzi Bocconi v Milanu. Dijaki devinskega zavoda, ki prihajajo iz držav vsega sveta, so bili takega uspeha deležni že prejšna leta.
Uspeh teh študentov pa ponovno izpričuje kakovost devinskega zavoda in njegovega učnega načrta, ki sg podreja zahtevam učnega načrta mednarodnega bakalavreata. S to diplomo, ki jo zavod izda po opravljenem dveletnem študiju, lahko dijaki nadaljujejo šolanje na vseh italijanskih univerzah in tujih visokih šolah. Inštitut mednarodnega bakalavreata v Ženevi skuša namreč poenotiti učni načrt višjih srednjih šol vseh držav, ki ta študijski naslov priznavajo. Cilj te pobude pa je internacionalizacija šolskega sistema.	“
Obisk na vajah ŽPZ Rdeča zvezda
Tudi zgoniške pevke pridno vadijo
Med obvestili v dnevniku smo lahko prebirali klice raznih zborov na ponovno dejavnost, le od ŽPZ Rdeča zvezda ga nisva zasledili. Zanimalo nas je, kaj se dogaja s tem mladim in obetajočim zborom. Zato smo odšli na osnovno šolo 1. maj v Zgoniku, kjer zbor vadi v pričakovanju, da bodo nared prenovljeni društveni prostori v Saležu. Prižgane luči in pa melodije so napovedovale, da nismo prišli zaman. Pele so kar zunaj — na hodniku: »Sobica je postala pretesna, še zlasti v poletni sopari,« je povedala dirigentka Marta Werk-Volk in takoj pristavila, da to nikakor še ne pomeni, da bi jih bilo dovolj. Nasprotno, nam je dejala, napišite, da pričakujemo mlade pevke odprtih rok.
Zbor si je privoščil le pičel mesec odmora. Predčasno so začele z vadbo, da bi presenetile svojo nekdanjo članico s podoknico. »Dekle si je nadelo zlat prstan in odselilo iz naših krajev, sedaj pa škriplje v naših altih,« so šaljivo pristavile pevke, dirigentki pa se je zresnil obraz. Zbor so okrepile štiri nove pevke, dve sta odšli, tretjo zadržuje urnik na delu, tako da jih je
C^yj. ril LU.nč31lClIl Sievllu [JU. Ot7
takoj občuti izostanek zaradi bolezni.
Strokovna žirija na Primorski poje oziroma ZSKD jih je razvrstila v tretjo kategorijo (v prvih dveh kategorijah so le trije zbori). Kakšni so načrti in programske usmeritve v novi sezoni, smo vprašali dirigentko.
»Polagati veliko važnost na tehniko, ki še ni dojeta. Stremim za tem, da bi posegla po zahtevnejši literaturi, vendar bi še nadalje ostale pri narodnih pesmih. Rada bi seznanila pevke z bogato zakladnico ljudskih pesmi, ker sem opazila v tem vrzel med pevkami, pa tudi zato, ker je v teh krajih najbolj pri srcu narodna pesem. Načrtov za nastope še ni. Zbor bi rada privedla na dostojno raven, ker samo prepevanje še ni samemu sebi namen. Ker se je število pevk povečalo, je težavno vaditi v tako majhni sobi brez akustike, zato upam, da bo v novih prostorih bolje in da bo tam tudi klavir.
Pevke so nadaljevale z vajo, še zmeraj vadijo dvakrat na teden — ob torkih in petkih. Vaje se začenjajo ob
20.30.
Mladi glasovi, pogumno naprej!
J. J.
Odločitev Pokrajinskega nadzornega odbora
Razveljavljena izvolitev župana in odbora v Miljah
V Miljah bo treba začeti vse znova. Izvolitev novega župana, neodvisnega kandidata komunistične Liste Frausin Claudia Mut-tona, in novih članov izvršnega odbora Občine, ki ju je miljska občinska skupščina opravila na sejah 24. in 26. septembra, je namreč včeraj razveljavil Pokrajinski nadzorni odbor, ki je s tem ugodil prizivom miljskih opozicijskih strank. Obenem je nadzorni organ nad delovanjem občinskih uprav postavil tudi nov rok za izglasovanje proračuna milj-ske Občine, in sicer do konca tega meseca.
Do tedaj morajo svetovalci torej spet izvoliti župana in odbornike ter zaključiti pozitivno razpravo o občinskem računovodskem dokumentu, ker bo drugače (tudi če bi proračun ne prejel večine glasov, kar je v tem trenutku in po številčnem stanju miljske skupščine precej verjetno) predsednik Pokrajinskega nadzornega odbora imenoval komisarja, ki bi moral sam odobriti proračun in razpustiti upravo.
Odločitev nadzornega organa sicer ni prišla povsem nepričakovano, saj ne gre za popolnoma »nevtralne« nadzornike, ampak ga sestavljajo predstavniki strank in so v njem v veliki večini prav zastopniki sil, ki sestavljajo koalicije na tržaški Občini in Pokrajini ter na Deželi, in ki so v Miljah v opoziciji. Predseduje mu socialdemokrat Bego, drugi člani pa so demokristjan Perini, socialist Minghinelli, republikanec Cumbat, listar Piazzolla in komunist Costa. Dejstvo je, da včerajšnja odločitev povsem sprejema
teze miljskih strank, ki so vložile prizive, nikakor pa ne stališč miljske večine, podprte z mnenji občinskega tajnika in pravne službe.
Pokrajinski nadzorni odbor je namreč razveljavil vse sklepe zadnjih treh sej miljskega občinskega sveta, češ da so bili nezakoniti, ker sta pri njih sodelovala tudi 2 svetovalca, ki sta bila komaj zamenjana. Kot smo poročali, je namreč komunistična Lista Frausin na seji 18. septembra zamenjala svetovalca Campagno in Nicoli-nija z neodvisnima Soldinijem in Muttonom, pri čemer je tedanji župan Bordon dal hkrati izglasovati takojšnjo izvršljivost sklepov, da bi mogla nova svetovalca takoj zasesti svoji mesti. Čudno pa je, da je Pokrajinski nadzorni odbor odobril ta postopek za Sol-dinija, zavrnil pa ga je ravno za Muttona, ki je bil na naslednji seji izvoljen za župana.
In ravno aktivna prisotnost Muttona je za Pokrajinski nadzorni odbor razlog za razveljavitev sklepov, ki jih je miljski občinski svet sprejel na naslednjih sejah 24. in 26. septembra, ko je po vrsti glasovanj izvolil prav Muttona za novega župana ter (spet po ponovljenem glasovanju) tudi ostale člane novega občinskega odbora. Občinski svetovalci v Miljah se bodo torej morali hudo truditi, da do konca meseca spet izvolijo upravo, spričo napetih odnosov med večino in opozicijo pa je kaj malo verjetno, da bi mogli tudi odobriti proračun, zaradi česar nad Miljami že lebdi senca komisarske uprave in predčasnih volitev.
Predstavitev študije o vplivih Raziskovalnega območja na okolje
Sinhrotron pri Bazovici bo spremenil družbeno gospodarske značilnosti Krasa
V okviru pobude Spazio 4 so v kongresni dvorani tržaškega velesejma predstavili včeraj študijo o vplivih na okolje, ki bi cja imela uresničitev podrobnega načrta za razvoj Območja za znanstene in tehnološke raziskave pri Padričah, vključno z namestitvijo sinhrotrona. Študijo je realizirala koncesijska družba SVEI iz skupine Iri—Italstat, ki ima že v zakupu izoblikovanje podrobnega načrta, za katerega je zadolžila arhitekta Dambrosija in Caprioglia ter inženirja Cervesija.
Tudi ambientalno študijo je SVEI poverila drugim, in sicer zadružni družbi Naturstudio, v katero so se združili izvedenci različnih strok. Sam predsednik družbe Naturstudio Giuliano Sauli je poudaril, da je bilo raziskovalno delo kompleksno in je zahtevalo sodelovanje raznih specializiranih strokovnjakov, med drugim doprinos Antonia Brambatija z Inštituta za geologijo in paleontologijo tržaške univerze, ki se je ukvarjal z analizo geoloških in geomorfoloških vidikov.
Naturalistične značilnosti območja
—	vegetacija, zemlja, favna, mikro-favna, itd. — je proučila Naturstudio, direktor Inštituta za geografijo tržaške fakultete za ekonomijo in trgovino pa je izdelal obširno študijo o so-cio—gospodarskih spremembah, ki bi nastale z namestitvijo sinhrotrona in njegovim delovanjem.
Pri predstavitvi so sodelovali naročniki študije — izredni komisar Raziskovalnega območja Anzellotti in glavni direktor Sancin — politični in gospodarski predstavniki, pa tudi predstavniki ambientalističnih, teritorialnih in slovenskih organizacij. Anzellotti se je pohvalil, da je Raziskovalno območje poskrbelo za študijo — čeprav ji po predpisih evropskega parlamenta tega ni bilo treba
—	da bi čimbolj omililo negativne posledice in pravočasno prilagodilo podrobni načrt izsledkom strokovnih spoznanj. Toda pojdimo k srži. Pred-
stavitev je bila zelo dolga, trajala je dve uri in pol, zato se bomo k posameznim poglavjem še povrnili. Področje, raziskano z naturalističnega vidika, obsega okrog 1300 hektarjev, nekako od Ban do Bazovice, in vključuje tako lokacijo AR-1 kot T8. Kaj je
Včeraj odprli salon Spazio 4
V prostorih tržaškega velesejma so včeraj s krajšo slovestnot-jo odprli 4. razstavo tehnologije in raziskovalne dejavnosti Spazio 4. O pomembnosti pobude so spregovorili predsednik Velese-jemske ustanove Marchio, predsednik Trgovinske zbornice Tombesi, pokrajinski odbornik Harej, deželni odbornik Rinaldi in v imenu predsednika vsedržavnega združenja Confesercen-ti Coluccija predsednik tržaške sekcije združenja Donaggio.
V torek stavka delavcev IRET
Pogajanja za rešitev položaja v tovarni IRET se vse bolj zapletajo, saj pogajalne strani ne morejo skleniti ustreznega dogovora, zlasti v zvezi z izplačevanjem predujmov iz dopolnilne blagajne. Prav tako še ni jasno določena oblika rotacije delavcev v dopolnilni blagajni, kot je nesprejemljivo, da bi morali delavci 2. oktobra vrniti že izplačane predujme, o čemer nista bila obveščena ne tovarniški svet ne sindikat. Vse to jasno priča, da uprava heta izkorišča nastali položaj, saj teži k krepki omejitvi delovnih mest.
Sindikalna federacija CGIL, CISL in UlL ter tovarniški svet IRETA sta zato za torek, 6. t. m„ oklicala stavko in Pozivata, da se zborovanja, ki bo pred tovarno ob 8. uri, udeležijo tudi vsi delavci v dopolnilni blagajni.
■ V Kraškem muzeju v Repnu se nadaljuje razstava »Človek in trta«. V teh dneh trgatve ima ogled razstave morda še večji smisel in pomen. Priložnost bi morale zato izkoristiti zlasti šole. Pokrajinska uprava je v ta namen poskrbela za vodene oglede razstave. Šole, ki nameravajo nuditi otrokom možnost obiska v Kraškem muzeju, se lahko zglasijo v uradih Pokrajine, na Trgu Vittorio Venelo 4 (tel. 61812).
WWF spet o problemih s smetmi
Z ustreznimi ukrepi je mogoče zmanjšati obstoječe težave
V zvezi z omejeno zmogljivostjo občinskega upepe-Ijevalnika je tržaška sekcija Svetovnega sklada za naravo WWF izdala tiskovno sporčilo, v katerem našteva nekaj konkretnih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče vsaj delno zmanjšati probleme, ki jih povzroča kopičenje odpadkov. Zlasti bi bilo treba krepko omejiti količino odpadkov, vendar je to odvisno od posameznikov in ne od smetarske službe. Omejitev količine odpadkov pa je sicer cilj, ki ga smetarske službe od vsepovsod zasledujejo. Ponekod so že začeli s smotrnim sortiranjem odpadkov in izkazalo se je, da so se težave v upepeljevalnikih in javnih odlagališčih znatno zmanjšale. Tudi v nekaterih krajih naše dežele so smetarske službe poleg zelenih zbiralnikov za steklo, ki jih imamo tudi v tržaški občini, namestili še posebne zbiralnike za odpadni papir.
Po drugi strani pa so nekatera zasebna podjetja že pred leti ponudila občinski upravi sodelovanje za brezplačno odvažanje odpadnega papirja, odziva pa še danes niso dobila. Jasno je, da ločevanje papirja in stekla od ostalih odpadnih snovi ne bo rešilo perečega problema, še zlasti v času, ko občinski upepeljevalnik ne bo deloval, predlog pa bi lahko vzeli v pretres krajevni upravitelji in ga enkrat toliko odobrili po hitrem postopku. Hkrati pa bi se lahko zamislili tudi nad ločenim odlaganjem pločevink, ki so lahko dragoceno "blago" za razne oblike predelave. Ker pa vsebujejo večje količine težkih kovin se v upepeljevalnikih po sežigu spremenijo v nevaren pepel.
Danes v Bazovici koncert »Requiem nacionalizmu«
Danes popoldne ob 14. uri bo v Bazovici koncert, ki ga prirejajo Tržaška skupina za družbeno ekologijo, radijska postaja Radio libertaria, Odbor proti jederski energiji in Skupina Germinal ob sodelovanju Radia Opčine.
Glasbena manifestacija nosi naslov Koncert proti mejam ali Reguiem nacionalizmu, kot piše na lepakih, ki vabijo k udeležbi. S tem antimilitarističnim in antinacio-nalističnim praznikom želijo prireditelji odgovoriti novemu valu protizgodovinskega in nacionalističnega revan-šizma, ki je v zadnjih časih zajel naše mesto. S koncerti, razstavami in video elipsi želijo organizatorji skratka opozoriti javnost na osnovne pravice posameznikov in narodov ter izkazati svoje nasprotovanje miselnim omejivam.
Nastopajoče skupine prihajajo z obeh strani meje; iz Slovenije gostujejo skupine Center za dehumanizacijo (MB), Komankino (MB) — nastopili bodo namesto napovedanih Ljubljančanov Gastarbeiter, ki so zaradi tehničnih problemov odpovedali sodelovanje — in Masacre (MB), iz Italije pa Illegal (UD), Zo D'Axa (PN), Religious Vomit (TN), Skunks (TS) in THC (TS). Izvajali bodo glasbo sodobnih zvrsti, kot so dark, novi val (new wav), industrijsko glasbo in hard core. Vse te glasbene zvrsti izhajajo iz punk glasbe, ki vsebuje močne anarhistične prvine.
Nastope skupin bo trikrat prekinilo predvajanje video clipsov, izdelanih s sodelovanjem Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanje v F-JK, ki bodo prikazovali grozote italijanske okupacije Jugoslavije, pričevanja mučencev iz Ville Triste in posege zgodovinarja Gal-liana Fogarja. Po vsej verjetnosti bo med manifestacijo, ki bo trajala pozno v noč, na prodaj tudi glasbeni material jugoslovanskih "undergraund" skupin.	ŽP
Sin vztrajno zavrača obtožbo poskusa umora
Tragedija Valcinijevih pred preiskovalci
Claudio Valcini, ki naj bi ga sin Giorgio v sredo zvečer Pretepel skoraj do smrti, je še vedno v komi. Zdravniki pa so včeraj opazili rahle znake izboljšanja s težnjo k prebujanju. Kljub temu pa je prezgodaj, da bi ga proglasili izven nevarnosti. Ko so ga našli v stanovanju v Ul. Don Minzoni je življenje 66-letnega moškega viselo na nitki.
Giorgia Valcinija, njegovega 34-letnega sina, pa so že v četrtek zvečer prepeljali v koronejski zapor, kjer ga je včeraj zaslišal namestnik državnega pravdnika Staffa, ki je predel nalogo od Driganija. Giorgio je potrdil svojo prvotno verzijo, in sicer, da je oče padel v kopalni kadi in si na ta način povzročil številne poškodbe. Sam je zavrnil vsakršno odgovornost. Očitno pa je bil zmeden, njegova pripoved je bila nelogična in nepovezana ter je kazala veliko vrzeli v časovni sosledici dejstev. Staffa si bo danes zjutraj ogledal ^alcinijevo stanovanje in bo še enkrat zaslišal sina. Zatem bo odločil, če naj potrdi pripor.
Včeraj pa so na kvesturi zaslišali številne priče, Valcini-jeve sosede in osebnega zdravnika Claudia Valcinija. Pričevanja so omogočila, da si je policija ustvarila vsaj približno sliko o značaju in psihološkem profilu mladega nasilneža ter o odnosu med sinom in očetom. Giorgio naj bi že kot °trok kazal zelo zapleteno osebnost, bil je nedružaben, za-P.rt vase in je težko občeval z ljudmi. Na univerzi je bil sicer dober študent, vendar je živel v popolnoma svojem svetu. Svoje duševne težave je sprva zvračal na mater in na beda, ki je za kratek čas stanoval z družino. Kaže, da je bil ^ materjo nasilen in da jo je večkrat tepel. Do očeta pa je kazal prej brezbrižnost kot prezir in sovraštvo. Ko je mati
umrla, se je za nekaj časa umiril in življenje v družini Valcini je potekalo skoraj normalno.
Odnos med očetom in sinom naj bi se zaostril pred dvema letoma. Že prej sta se večkrat prepirala, do fizičnih obračunavanj pa je prišlo razmeroma pozno. V zadnjih časih se je znašal nad očetom skoraj vsak dan, oče pa je vedno zakrival dejstva. Včasih ga je sin tako grobo pretepel, da mu je zlomil prst ali rebro, zdravniku pa je vselej natvezal kakšno laž, da bi prikril sinovo krivdo. Zdravnik se temu ni pretirano čudil, saj je Claudio Valcini bolehal za neko obliko arterioskleroze, ki vpliva na fizično ravnovesje. Sosedje so se večkrat potožili nad hrupom, ki sta ga delala oče in sin, in včasih so celo poklicali policijo. Kljub temu da je bilo sinovo nasilno obnašanje vsem znano, ga ni nihče prijavil.
V sredo zvečer pa je bil Giorgiov izbruh tako silovit, da je popolnoma iznakazil in težko poškodoval očeta. Po pričevanju sosedov sta kričanje in vpitje trajala tričetrt ure, nato pa je naenkrat zavladala tišina. Ker policija v stanovanju ni našla nobenega predmeta, ki naj bi sinu služil pri njegovem divjem dejanju, domneva, da je očeta obdelal s pestmi in brcami.
. Po mnenju preiskovalcev je Giorgio Valcini res prepričan, da se je oče sam ponesrečil. Ustvaril si.je lastno podobo dogodkov in se s tem sam pred sabo zavaroval. Prav zato in ker ni v stanju, da bi razvil kakršnokoli logično misel, je z njim zelo težko vzpostaviti dialog. Bolničarju, ki je prvi prihitel k nezavestnemu ponesrečencu, je Giorgio rekel, da očetu sploh ni tako hudo in da enostavno noče govoriti, (bg)
Drevi v CCA koncert Jasne Corrado-Merlak
V Mali dvorani gledališča Verdi bo drevi ob 18.45 nastopila slovenska harfistka Jasna Corrado Merlak. Mlada in že uveljavljena glasbenica, ki bo konec oktobra predstavljala Italijo v ZDA v okviru proslave »Italy in Huston«, bo na dre-višnjem koncertu izvajala skladbe Respighija, Roussela, Houdyja, An-dreseja, Rote, Posseja in Godefroi-da. Koncert prireja Krožek za kulturo in umetnost in sodi v ciklus »Mladi glasbeniki«.
Arh. Franju Kosovelu bodo podelili priznanje
Na Pokrajini bo danes ob 11. uri krajša slovesnost, med katero bo predsednik Dario Locchi izročil priznanje slovenskemu arhitektu Franju Kosovelu za njegovo skoraj devetletno sodelovanje z arhitektom Gustavom Pulit-zerjem-Finalijem v tržaškem študiju »Stuard«. Pomembno priznanje, s katerim želi Tržaška pokrajina osvetliti bogato ladjarsko tradicijo v Trstu, podeljujejo v okviru spominske razstave Gustava Pulitzerja-Finalija.
ugotovil profesor Brambati ? Da je teren (gledano s stališča, kako bi reagiral ob uresničitvi podrobnega načrta in torej namestitvi sinhrotrona ter drugih zgradb) kakovosten, zemeljske plasti dovolj trdne in vzdržne, da pa je treba ohraniti in zaščititi vse njegove kraške značilnosti, kot so doline, vrtače in jame, in to ne le iz tehničnih potreb pri izdelavi načrta, ampak predvsem zato, ker imajo veliko naravno vrednost.
Seveda je tudi ugotovil, da so najboljši in s kmetijsko—obdelovalnega pogleda edini tereni, ki so zaobjeti v lokaciji A8. Tudi iz drugih naturalističnih vidikov ( mikro in makro favna, flora, hidrologija...) je Naturstudio ugotovila, da je »najboljša« lokacija pri Bazovici in da bo direktni vpliv na favno šel še preko tega območja, ki meri okrog 160—170 hektarjev. Strokovnjaki so zato izdelali tudi veliko predlogov za ustreznejše rešitve, tako da bi tisti predel v lokaciji A8, ki gleda proti hribu, čim manj obre-menjavali. Sauli je tudi spregovoril o raznih naravnih branikih in posegih, s katerimi bi zmanjšali hrup, zamaskirali beton ali olepšali, ponekod tudi obnovili, naravni krajinski videz.
Profesor Benussi je v svojem posegu takoj poudaril, da se je pri znanstveni obdelavi socio—gospodarskih posledic poslužil tudi podatkov in informacij, ki so mu jih nudili SKGZ, Gorska skupnost in Slori, kajti prav gotovo je, da bo najobčutnejše posledice — v dobrem in slabem — nosilo krajevno prebivalstvo, v glavnem slovenske narodnosti. Negativnih posledic Benussi ni zmanjševal: ugotovil je, da bi sinhrotron in vse, kar njegova namestitev pomeni, hudo prizadel kmetijske, poljedelske in živinorejske dejavnosti Trebč, Padrič in Bazovice, spremenil bi navade, sistem življenja domačinov, saj je predvideno, da bi se v srednjeročnem času sukalo okrog objekta do 4000 ljudi. Tudi ni pozabil na travmo razlaščanja, ki so jo isti domačini že doživeli ob razlastitvah za hitro cesto. Toda po njegovem bi propadanje kmetijstva itak šlo svojo pot, pa še brez beneficijev. Omenil je, da bodo razlaščeni domačini prejeli v prvi fazi pet milijard lir, kar bi lahko pametno izkoristili, morda v obliki zadrug, da bi valozirali druge terene in tako posodobili kmetijstvo in poljedelstvo, investirali v druge dejavnosti, kot so obrtništvo, gostinstvo, pridelava sadja in zelenjave za prehrambene potrebe Območja in pač v vse dejavnosti, ki bodo po Valussije-vem mnenju v postsinhrotronski dobi zacvetele kot še nikdar.
Skratka: sinhrotron je bodočnost, slovenski prebivalci bodo res izgubili marsikaj, ampak tisto je itak tako preživelo, da so pravzaprav lahko samo srečni, da imajo možnost skočiti na vlak svetlobne bodočnosti in pri tem »znatno izboljšati kakovost svojega življenja«. Kot je dejal na koncu Anzellotti: nekoč so jedli kure samo kralji, sedaj jih jemo vsi. Napredek terja žrtve od nekaterih, ampak ugodnosti so za vse.«
Pričenja se teden »Bavarske v Trstu«
Z nastopom šestdesetčlanskega pihalnega orkestra iz Miinchena se danes pričenja v Trstu enotedenska manifestacija »Bavarska v Trstu«, ki naj bi prispevala k nadaljnjemu zbliževanju prebivalstva dveh dežel. Godbeniki v tipičnih narodnih nošah bodo ob 17.30 odkorakali s Trga sv. Antona do Trga Unita, kjer bo od 18. do 19. ure koncert folklornih skladb. Ponovitev koncerta bo jutri ob 11. uri.
Od jutri se bo v prostorih Pomorske postaje odvijal pozno v noč »Ok-toberfest na Jadranu«, to je nekakšen prikaz bavarske kuhinje in seveda znamenitega piva. Praznik bo ob 17. uri slovesno odprl sam bavarski predsednik Franz Josef Strauss s tradicionalnim udarcem kladiva po sodu piva.
Sošolke z učiteljišča izrekajo Ele-ni iskreno sožalje ob izgubi drage mame Mirande.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma še danes, 3. oktobra od 9. do 14. ure, tudi po telefonu 734265. Vpisovanje novih abonentov od 5. oktobra od 10. do 14. ure in od 16.30 do 19.30, ob sobotah od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
ABONENTI IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
» SLOVENSKO I: STALNO _
' GLEDALIŠČE
Po lanskem velikem uspehu pravljice
OLE LUK
izrecno ponavljamo za naše malčke in njihove mamice jutri, 4. oktobra, ob 10.30 v Kulturnem domu v Trstu.
kino
ARISTON - 16.30, 22.00 L’amico della mia amica, Fr. 1987; r. Erič Rohmer; i. Emmanuelle Chaulet, Sophie Renoir.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Good morning Babilonia, dram., It., 1987, 120'; r. Paolo in Vittorio Taviani; i. Vincent Spano, Greta Scacchi.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Oci ciornle, It., 1987, r. Nikita Mikhalkov; i. Mar-cello Mastroianni, Silvana Mangano
PENICE - 17.00, 22.15 Scuola di ladri 2, kom., It. 1987; r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Massimo Boldi, Lino Banfi.
GRATTACIELO - 15.30, 22.15 007 Zona pericolosa, akc., VB 1987; 100'; r. J. Glen; i. Timothy Dalton, Maryan D'A-bo.
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Giulia e Giulia, It. 1987; r. Peter Del Monte; i. Kathleen Turner, Sting, Gabriel Byrne, Gabriele Ferzetti.
EDEN - 16.00, 22.00 Ouella ninlomane di mia sorella, porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Pla-toon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Wilem Dafoe.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Gli occhi-ali d'oro, It. 1987; r. Giuliano Montal-do; i. Philippe Noiret, Rupert Everett, □
MIGNON - 16.00, 22.15 Ouarto proto-collo, krim.; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Gian Maria Volonte, Ornella Muti, Anthony Delon.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ricercati, ufficiaimente morti, vojni.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Deliria, srh., r. Michele Soavi; i. David Bran-don, Barbara Cupisti, □
RADIO - 15.30, 21.30 Blue Magic, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
KD F. Venturini priredi plesni tečaj za odrasle v Domu A. Ukmarja pri Dom-ju. Tečaj, ki ga bo vodil priznani učitelj, bo ob ponedeljkih in sredah od 20.30 do 22.30. Za informacije tel. na št. 812993 ob urah kosila.
Otroški pevski zbor F. Venturini
vabi vse otroke, ki jih veseli petje naj pridejo danes, 3. oktobra, ob 14.45 v Kulturni center A. Ukmar pri Domju.
Važno za mladince! Ustanavljamo mladinski pevski zbor. Pridite danes, 3. oktobra, ob 15. uri v Kulturni center A. Ukmar pri Domju.
Glasbena matica obvešča, da je urnik pevskih vaj sledeč: otroški pevski zbor v torek, 6. t. m., ob 16. uri, mladinski pevski zbor, v torek, 6. t. m., ob 17. uri in dekliški pevski zbor v torek, 6. t. m., ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Župnija Boljunec vabi jutri, 4. oktobra, ob 15. uri, da se okoličani udeležijo maše na Pečah.
KD I. Grbec - Škedenj obvešča, da se prične 5. t. m. PLESNI TEČAJ, ki bo ob ponedeljkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v društvenih prostorih, Ul. di Servola 124. Vpisovanje in informacije pred začetkom tečaja od 18. do 19. ure.
PD Kolonkovec - Šalita di Zugnano 46 vabi člane pevskega zbora v sredo, 7. t. m., ob 20.30 na pevsko vajo.
V Peterlinovi dvorani bo v ponedeljek, 5. t. m., ob 20.30 prof. Jože VELIKONJA iz ZDA govoril o svojih vtisih ob novem obisku v Sloveniji.
Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Vpisovanje v uradu za stike z javnostjo občine Devin-Nabrežina (tel. 200421 int. 17 od 8. do 14. ure) do sobote, 10. t. m.
gledališča
VERDI
Operna sezona 1987/88. Pri blagajni gledališča (tel. 631948) je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrjevanje starih. Otvoritev sezone bo 20. oktobra z Bizetovo opero CARMEN.
LA CONTRADA - IL CRISTALLO
Gledališka sezona 87/88. Vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev sprejema UTAT - Pasaža Protti 2, in blagajna gledališča - Ul. Ghirlandaio 12.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 3. oktobra
ŽARKO
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43 - Dolžina dneva 11.38 - Luna vzide ob 16.16 in zatone ob 0.56.
Jutri, NEDELJA, 4. oktobra
FRANC
PLIMOVANJE DANES: ob 0.42 najnižja -43 cm, ob 7.33 najvišja 40 cm, ob 13.36 najnižja -21 cm, ob 19.05 najvišja 27 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1027,8 mb ustaljen, veter 22 kilometrov na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 38 km na uro, vlaga 45-od-stotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Stefano Sain, Michele Filannino, Massimo Vazzoler, Andrej Marušič, Francesca Hrast, Francesca Po-litti, Valentina Mozenic, Giovanni Tičali, Nikol Krizmancic.
UMRLI SO: 86-letna Ilaria de Gum-berth vd. Mea, 38-letna Leda Spangher por. Oliva, 80-letni Carlo Burlo, 75-letna Paola Zetko, 84-letni Nicolo Delise, 69-letna Maria Peciri por. Brischi, 73-letna Marcella Stocovaz vd. Molaro, 62-letna Bruna Zanon vd. Furlan, 33-letni Roberto Cavalieri.
OKLICI: agent javne varnosti Gian-franco Morrone in bolničarka Elena Pao-letti, varilec Giorgio Albani in brezposelna Fulvia Dapas, reševalec Luigi Spiz-zamiglio in študentka Alesandra Colasu-onno, bolničar Riccardo Cicin in posrednica Miriam Ostrouska, uradnik Alessandro Porro in gospodinja Eleonora Degrassi, kuhar Mario Verdoglia in uradnica Daniela Falcone, delavec Elvis Benčič in brezposelna Cristina Cecchini, grafični operater Alessandro Piccini in prodajalka Melita Puntari, skladiščnik Pasguale Nastri in šivilja Anna Risi, uradnik Denis Rino Dorigo in gospodinja Annunziata lolanda Carla Cecchini, policijski agent Antonio Simonetti in brezposelna Antonietta lannacone, obrtnik Moreno De Pieri in kuharica Graziella De Cocco, posrednik Alessandro Cocco in uradnica Alessandra Palazzo, uradnik Vincenzo Venuto in učiteljica Lorena Giacobini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. septembra, do sobote, 3. oktobra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žav-Ije).
NABREŽINA -(tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. pre.
___________prispevki________________
V	spomin na pok. Gastoneja Mennuc-cija darujeta Marija in Zdravko Škabar
30.000	lir za amaterski oder J. Štoka in
20.000	lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija darujejo Anita in Pino Pelan 20.000 lir, Irene in Albin Danev 20.000 lir za sekcijo KPI Prosek-Kontovel in Lojzka Cijak
10.000	lir vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Gastoneja Mennuccija daruje Edi Danev 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Gastoneja Mennuccija darujejo Vojka in Ivan Ukmar 10.000 lir za amaterski oder J. Štoka ter Milena in Mirko Štoka 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Mara Plesničar daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Milana Kureta darujeta Vojka in Ivan Ukmar 10.000 lir za KD Slavec iz Ricmanj.
Ob 16. obletnici smrti Viktorja Bezina daruje žena Marica 15.000 lir za DPZ Vesna.
Ob 15. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 20.000 lir za SKD L Gruden in 20.000 lir za ŠD Sokol.
V	spomin na padle tovariše v NOV iz Križa daruje Anton Stegel 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
Ob 15. obletnici smrti dragega očeta darujeta Ančka in Marta Tence 30.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa.
V	zahvalo za lepo petje ob njuni poroki na 13. kraški ohceti darujeta Anamarija in Pavel Purič 300.000 lir za Barkov-Ijanski mešani pevski zbor Milan Pertot.
Lučka Štoka daruje 30.000 lir za zbora Vesela pomlad.
koncerti
Repentabor - Glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe. Jutri, 4. oktobra, ob 18. uri v repentabrski cerkvi SKLADBE GEORGA PHILIPPA TELE-MANNA. Izvajajo: Klemen Ramovš, Paolo Faldi, Irena Pahor, Dina Slama.
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri. Jutri, 4. oktobra, ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert NONETA VITRA iz Ribnice na Dolenjskem. Na sporedu pesmi Marija Kogoja, Rada Simonitija in Radovana Gobca.
_________mali oglasi________________
MLAD slovenski par kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
PRIVATNO prodam stanovanje v Rojanu: kuhinjski kot, dnevna soba, sobica, spalnica, kopalnica, dva balkona in klet. Tel. 723671 ali 417814.
GOSPA srednjih let išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Tel. 280674.
PRODAM lancia beta 2 V 1600 1981, 70.000 km, za 1.400.000 lir. Tel. 0481/882317.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje, Stradalta, tel. 0481/882343. Dobava tudi na dom.
ŠTRAJN ALDO - lastnik trgovine "Bazar Dolina" obvešča, da sprejema tudi številke za tedensko žrebanje (Lotto).
PRODAM motorno kolo cagiva 125 ele-fant 2, letnik 1986. Tel. 51853.
PRODAM pet nemških ovčarjev starih 1 mesec. Tel. 0481/34220.
ŠE VEDNO pogrešamo psa, mladega nemškega ovčarja, ki se je izgubil pred mesecem dni v okolici Zgonika. Če veste kaj o njem, prosimo, da tel. na št. 412507 ob uri kosila. Čaka vas bogata nagrada.
PODJETJE V GORICI zaposli osebo veščo knjigovodstva in splošnega uradovanja. Pismene ponudbe, pod šifro »Služba«, nasloviti na Upravo Primorskega dnevnika, Ul. XXIV maja 1, 34170 Gorica.
5.000.000 lir je naš poprečni mesečni zaslužek. Gre za nov, a že uveljavljen in zahteven poklic. Visoko poklicno kvalifikacijo zagotavlja vodilna družba s področja finančnega svetovanja. Za Trst in okolico išče avtoritativne, samostojne in ambiciozne osebe. Zaželene so izkušnje na področju bančništva, zavarovalništva in prodaje. Zahteva se diploma višje srednje šole ali univerze, starost med 25. in 40. letom. Zagotovljena diskretnost. Podroben kurikulum v italijanščini poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Ambiciozen«.
ŠTEDILNIK št. 6 za centralno gretje, bele barve, malo rabljen, zamenjam za manjšega ali prodam. Tel. 226560.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano; prireja ga skupno s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane. Odhod ob 7. uri izpred sodne palače. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta 12.000 lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/11, tel. 767304).
Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja jutri, 4. oktobra, strokovno vodeni izlet na Passo Pura (1.470 m) in po naravoslovni poti "Sentie-ro Tiziana Weiss". Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 6.30, ob 9. uri zbirališče na trgu v Ampezzu Carnicu. Predvidene so 4 ure hoje. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika.
Slovenska gobarska družina - Trst priredi jutri, 4. oktobra, tradicionalni izlet za člane v Hudičevec. Odhod ob 8. uri izpred spomenika padlim na Opčinah.
razstave
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka od
17.00	do 20.00; ob sobotah in nedeljah od
11.00	do 13.00 in od 17.00 do 20.00.
V	umetnostni galeriji Cartesius razstavlja tržaška likovnica Olivia S1AUSS. Razstava bo odprta do 15. oktobra.
V	prostorih tržaške pokrajine - Trg V. Venelo 4 - razstavlja do 17. t. m. slikar Carlo CASETTI.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča celoletne suplente v šolskem letu 1987/88, da je zanje razpisan izreden rok za habilitacije. Tozadevne ministrske ordinance so razobešene na Deželnem šolskem skrbništvu. Rok za prošnje zapade 26. oktobra 1987.
Sindikat slovenske šole obvešča šolnike, da je urad v Ul. Carducci 8, II. nad., odprt vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure, v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
menjalnica
Ameriški dolar............. 1315.—
Nemška marka ............. 717-
Francoski frank............ 213.—
Holandski florint ......... 637.—
Belgijski frank............... 33,50
Funt šterling.............. 2130.—
Irski šterling............. 1900.-
Danska krona............... 184.—
Grška drahma .............. 8.—
Kanadski dolar ........... 980.—
razne prireditve
Kriška sekcija VZPI-ANPI priredi danes, 3., in jutri, 4. oktobra, v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK OB POIMENO-VANJU_ SEKCIJE PO EVALDU ANTONČIČU. Danes bo kulturna akademija, jutri pa shod z gosti iz Gribelj in TPPZ P. Tomažič.
SKD Barkovlje prireja jutri, 4. oktobra, PRAZNIK KARAMALOV. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo in veselo razpoloženje. Začetek ob 16. uri.
Jutri, 4. oktobra, bo v Barkovljah procesija rožnevenčne matere božje, po maši od 8. ure. Vabljeni vsi, posebno noše.
Jutri, 4. t. m., bosta prof. Tomaž Simčič in Dante Canarella predstavila knjigo Dušana Jakomina »Skedenjska kru-šarca - Servola: La portatrice di pane«. Predstavitev bo ob 11. uri v Domu J. Ukmarja, Ul. Soncini 112.
Krožek N. Colarich priredi jutri, 4. t. m., na dvorišču Ljudskega doma pri Korošcih PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. Od 18.30 igra ansambel Pomlad.
Slovenski kulturni klub priredi danes, 3. t. m., ob 18.30 v Ul. Donizetti 3 večer z naslovom: KJE SMO BILI, KAJ SMO DOŽIVELI - VTISI S POČITNIC. Sodelujejo udeleženci odprave T.V.Z. po Alpah - Kristina Hmeljak - Potovalni tabor SZSO in Darja Colja - Mednarodni raziskovalni tabor v Švici. Vljudno vabljeni!
čestitke
Sandra je Radu majhno štručko povila. Da bi KATRIN njunih noči z jokom preveč ne motila želi srečnima staršema dekliški pevski zbor Vesna.
Danes se vzameta
MIRIAM in SERGIO
Vse najboljše jima voščita
dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade
2.10.1987
Japonski jen		8.—
Švicarski frank 		862 —
Avstrijski šiling		101,50
Norveška krona 	i		194,—
Švedska krona		202 —
Portugalski eskudo		9.—
Španska peseta		10.—
Avstralski dolar 		985 —
Debeli dinar		1,30
Drobni dinar		1,20
nri|/n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telet Sedež 040/67001 DV*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
DO 31. OKTOBRA
INTERNI^ MAKI SEJEM
znižane cene do
35%
(T7i

OB VSAKEM NAKUPU POSEBNO DARILO!
OB VSAKEM POMEMBNEJŠEM NAKUPU*
DARUJEMO
PRENOSNI STEREO LEKTOR INNO-HIT mod. HPS 72 s slušalko!
ELEKTRO-
GOSPODINJSKI
STROJI,
HI-FI, VIDEO TV COLOR, REGISTRIRANJE FOTO, KINO, RAČUNALNIKI
NUOVI
MAGAZZMI
GERBINI
TRST
Ul. Rossetti 4/6
V0
N A. IM Z J E C K N K.
3-LETNA \ GARANCIJA 3 LETA
ODPLAČIL NA _ OBROKE Sl
| PRVI OBROK PO TREH MESECIH
TO JE MOČ VELIKE ORGANIZACIJE
NUOVI
MAGAZZMI
GERBNI
EumoNom

TRST Ul. Rossetti 4/6 VIDEM Ul. Aouileia 89 TAVAGNACCO 1. nad. Iperstrada VIDEM Drev. Tricesimo 165 TREVISD Drev. Luzzatti 1D8
Fantastični Celentano
Kot 2.9 nekaj let se na TV ekrane ob sobotah zvečer vrača zabavna oddaja z novoletno loterijo. Mislimo seveda na Fantastico, ki ga bo letos vodil Adriano Celentano. Pevec, igralec in režiser se po dolgoletni in uspešni karieri prvič predstavlja televizijskemu občinstvu v vlogi showmana. Morda pa ni to nič čudnega, saj se še spominjamo njegovih prvih nastopov, ko se je izživljal pred filmsko kamero. Zdi se, da je lombardski pevec od vedno kazal nagnjenje do teatralnosti in do svojevrstnega predstavljanja samega sebe. Nedvomno gre za osebnost, ki skuša vzbujati poleg smeha in dobre volje predvsem začudenje.
RAI obljublja, da bo letošnji Fantastico
stekel po novih tirnicah. Plesna zvezda sobotnih večerov bo svetlolasa, razposajena in navihana Heather Parisi, ki se v zadnjih časih kaj rada pojavlja v spremstvu novokrščenega showmana s karseda zanimivimi pričeskami! Redno bosta v oddaji nastopala še komika Ma-urizio Micheli in Massimo Boldi. Prava antiteza svetlolase Heather pa bo Marisa Laurito, zgovorna »telefonistka« Marisa La nuit in nočna kolegica Renza Arboreja. Za sedaj se Celentano preizkuša v omreževanju živahne svetlolaske (slika je dovolj zgovorna!), ki bi se znala preleviti tudi v veliko antagonistko. Kako se bo zadeva iztekla, bomo v najslabšem primeru izvedeli za Silvestrovo...
nedelja 20.30 Rete 4 Cleopatra (zgod.) ponedeljek 20.30 RAI 1 Amadeus (biog.) ponedeljek 20.30 Telepadova Coma profondo (krim.) torek 20.30 Italia 1
Conan il distruttore (pust.) torek 22.10 RAI 1
Cente comune (dram.) torek 22.30 Rete 4 II candidato (dram.) sreda 20.00 RTV-Lj
Umazano življenje (dram.) sreda 20.30 RAI 3	^
Frances (dram.) sreda 20.30 Canale 5
Sotto il vestito niente (krim.) sreda 23.30 Italia 1
Veronika Voss (dram.) četrtek 21.30 RAI 3
A qualcuno piace caldo (kom.) četrtek 22.30 Rete 4 Reuben Reuben (kom.) petek 20.30 RAI 1 Lo sgualo (dram.)
'petek 20.30 Telepadova Il portiere di notte (dram.)
glasba
sobota 10.00 RAI 2 Chopinov koncert sobota 23.25 RAI 2
Koncert Mimma Locasciullija nedelja 10.20 RAI 2
Koncert Roberta Vecehionija petek 16.45 RAI 3
Jeans - z Mikeom Francisom petek 20.30 TV-Kp
Glasbena noč z Zubinom Mehto petek 22.00 TV-Kp Schumannov koncert
šport
sobota 16.55 RTV-Lj nedelja IB.00 in 23.00 TV-Kp Košarka: Bosna-Zadar nedelja 14.30 RAI 3 Tenis - finale Grand Prix nedelja 18.25 RAI 3 It. nog. prvenstvo B lige ponedeljek 15.00 RAI 3 EP v motociklizmu 500 ccm ponedeljek 23.20 TV-Kp Košarka: Benetton-Brescia torek 23.00 TV-Kp
Košarka: Cuki-Maltinti petek 22.45 TV-Kp
Košarka: Benetton-San Benedetto
ali
četrtek 20.30 RAI 3
Castrovi spomini na Guevaro (dok.)
lili
....la.


il’
iih::
p**
/ IH-


: ■ .
BAI 1________________________
8.30	Izobraževalna oddaja: Vivere la propria eta
9.00	Izobraževalna oddaja: II bambi-no degli anni '90
9.30	Nanizanka: Sorrisi e litigi
10.00	Nadaljevanka: Ruote (1. del)
11.00	Risanka: L/orso Smokey
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Film: II principe dei sette mari (pust., DDR 1982; r. Walter Bech)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika: Prizma
14.30	Šport: atletika in motociklizem
16.30	Aktualno: Iz parlamenta
17.00	Risanka: Trollkins
17.30	Nanizanka: La baia dei Cedri
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.10	Nabožna rubrika
18.40	Risanke: Čudoviti svet Walta Disneya
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantastico
22.50	Dnevnik
23.00	Nadaljevanka: II gioiello nella corona (1. del)
0.35 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
9.00	Tečaj francoščine
9.30	Aktualno: Evropski dnevi
10.00	Glas. oddaja: Pianoforum (Chopin - Koncert št. 2 v f-molu)
10.40	Film: Acgue di primavera (dram., It. 1942, r. Nunzio Mala-somma, i. Mariella Lotti)
11.50	Nad.: II giorno del leone
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.35	Nanizanka: Saranno famosi!
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Film: Furore (dram., ZDA 1940, r. John Ford, i. Henry Fonda)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Izobraž. oddaja: Odprta šola
17.35	Šport: it. košarkarsko prvenstvo
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.30	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Luomo di Alcatraz (dram., ZDA 1962, r. John Frankenhei-mer, i. Burt Lancaster)
22.50	Dnevnik
22.55	Športne vesti
23.25	Koncert Mimma Locasciullija
24.00	Dnevnik in športne vesti
RAI 3_________________________
14.20	Filmske novosti
14.30	Šport: tenis - Grand Prix (prenos iz Palerma)
16.30	Glabena oddaja: Concertone -Blondie
17.15	Rubrika: Vedrai - napoved TV sporedov
17.30	Športna rubrika: Derby
17.55	Nadaljevanka: Le inchieste del Commissario Maigret - Lbmbra cinese (4. del)
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Finalissima Discoestate '87 (prenos iz gledališča Verdi v Montecatiniju)
20.30	Nanizanka: I professionals
21.20	Dnevnik
21.35	TV film: Berlin Alexanderplatz (r. Rainer Werner Fassbinder, i. Gunter Lamprecht, Hanna Schy-gulla, Franz Buchrieser, 14. in zadnji del)
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Deželne vesti
23.45	Film: Fiori d'equinozio (pust., Jap. 1958, r. Vasujiro Ogu)
RTV Ljubljana________________
8.10	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (6. del)
8.25	Otroška serija: Moj prijatelj Piki Jakob (6. del)
8.45	Otroška oddaja: Naslikam tičko
8.55	Dokumentarec: Narodni parki -Skadarsko jezero
15.55	Dokumentarec: Laurence Olivier - Portret (2. del)
16.55	Šport: Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo, Bosna-Zadar
17.15	Aktualno: Kratki filmi s 3. mednarodnega festivala etnološkega in ekološkega filma - Kranj 87
17.45	Dokumentarna serija: Glasovi zgodovine - Kvarne Nkrumah
18.25	Na zvezi in risanka
19.00	Knjiga
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik in zrcalo tedna
20.15	Glasbena oddaja: Pop satirikon -Marjana Deržaj
21.00	Film: Ugrabitev letala (dram., ZDA 1972, r. John Guillermin, i. Charlton Heston)
22.35	Dnevnik
22.50	Nad.: Mesto kot Aliče (3. del)
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film (pon.)
16.30	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Dokumentarna oddaja: Archivio delLarte
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La vita continua (1. del)
22.00	TVD, Vsedanes
22.15	Nanizanka:Ombre del passato -Storie di fantasmi
23.00	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.55	Dokumentarec: I primi settanta-
cingue anni di Jacgues Cousteau
		p’	■'■■■ ■■■				
E	U% iS lU IlliEl R!!lU2H:;;l Ji&«J KSL			iiiliiiiiiiiiiii		
CANALE5
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8:30 Pogovori
10.10	Aktualno: Popotovanje po Italiji
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 12.00 Tuttinfa-miglia, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Film: Una domenica d'estate (kom., It. 1962, r. Giulio Petroni, i. Ugo Tognazzi)
15.10	Film: Gli incensurati (kom., It. 1961, r. Fran-cesco Giaculli, i. Pep-pino De Filippo)
17.00	Nanizanka: Fifty fifty
19.30	Aktualna oddaja: Do-vere di cronaca
20.30	Variete: La corrida
23.00	Nanizanki: Glitter,
24.00	Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Mentre Parigi dorme (dram., Fr. 1946, r. Michael Čarne, i. Pi-erre Brasseur)
11.00	Nanizanke: Stregja per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La
piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nan.: Detective per amore, 15.30 Yellow Rose, 16.15 II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
2030 Nad.: Febbre d'amore
22.30	Film: La forca puo at-tendere (kom., ZDA 1969, r. John Huston, i. Pamela Franklin)
0.25 Nanizanki: La legge di McClain, 1.15 II Santo
ITALIA 1
8.30	Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari
9.15	Film: In ginocchio da te (glas., It. 1964, r. Et-tore Fizzarotti, i. Gian-ni Morandi)
11.00	Film: Nessuno mi puo giudicare (glas., It. 1966, r. Ettore Fizza-rgtti, i. C. Caselli)
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Rubrika: Sabato Italia 1 šport - nogomet,
14.30	Športne vesti,
15.00	Priprave na olimpijske igre
15.30	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Variete: Musiča e!
19.00	Nan.: Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Maple Town,
20.15	Piccola bianca Sibert
20.30	Film: II prossimo uomo (dram., ZDA 1976, r. Richard Sarafian, i. Sean Connery)
22.20	Šport: catch
23.15	Športna rubrika: Veliki boks
0.45 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ken il guerri-ero, 13.30 Galaxi Ex-press
14.00	Film: La prova d’esa-me (kom., VB 1969, r. Cristopher Slatter, i. Peter Owell)
15.00	Film: L estate del nos-tro amore (dram., ZDA 1981, i. Henry Fonda)
16.30	Nanizanka
17.30	Risanke
18.30	Risanki: Ken il guerri-ero, 19.00 Galaxy Ex-press
19.30	Nanizanka
20.30	Film: Il campo di ci-polle (dram., ZDA 1979, r. Harold Becker, i. John Savage)
22.30	Nan.: Devlin & Devlin
23.30	Film: Ciak... si špara (krim., ZDA 1983, r. Richard Lang, i. Billy Dee Williams)
1.00	Nan.: Delphy Bureau
TELEFRIULI__________
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Aktualno: Arhitektura
20.30	Film: Madonna che si-lenzio c'e stasera (kom., It. 1982, r. Mau-rizio Ponzi i. Frances-co Nuti, Edi Angelillo)
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Nadaljevanka: Quell'-antico amore
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
I
I__________________________________________________
RAI 1_____________________.
9.00	Risanka: Sette bambini in citta
9.25	Maša
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija (pripravil Federico Fazzuoli, r. Alberto Pinzuti)
13.00	Dnevnik - ob enih (pripravil Beppe Breveglieri)
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (vodi Lino Banfi, r. Gianni Boncom-pagni)
14.20	Športne vesti
15.50	Športne vesti
16.50	Športne vesti
18.30	Športne vesti: 90. minuta
18.55	Variete: Domenica in... (2. del)
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Little Roma (Ennio De Concini, r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fio-re, Claudio Amendola, Elena Soha Ricci, 4. del)
21.55	Športna nedelja (pripravil Tito Stagno)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
9.00	Dokumentarec: Everest
10.20	Koncert Roberta Vecchionija
11.15	Risanka
11.30	Film: Assassinio sul palcosceni-co (krim., VB 1965, r. George Pollock, i. Margaret Rutheford, Ron Moody)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Nanizanka: Blondie
15.35	Športna oddaja: Studio e Stadio, vmes jahanje in kolesarstvo
17.00	Variete: Improvvisando
17.55	Film: Erasmo 11 lentigginoso (kom., ZDA 1965, r. H. Koster, i. James Stewart, Brigitte Bardot)
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Rubrika: La partita diventa spet-tacolo
21.30	TV film: Oro sommerso (r. Dick Lowry, i. Brooke Shields, Burgess Meredith)
23.00	Dnevnik in vreme
23.15	Inf. oddaja: Protestantizem
23.40	Aktualno: Laboratorio vivente
RAI 3_________________________
14.30	Šport: tenis - finale Grand Prix (neposredni prenos iz Palerma)
16.35	Filmske novosti
16.45	Film: Attacco piattaforma Jenni-fer (dram., VB 1980, r. Andrew V. McLaglen, i. Roger Moore, James Mason, Anthony Perkins)
18.25	It. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik
19.10	Športna oddaja: Domenica gol (pripravil Aldo Biscardi)
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Glasbena oddaja: Pokerconcerto (vodi Daniele Plombi, prenos iz dvorane Charleston v Turinu)
20.30	Nanizanka: F.B.I. oggi - II bu-reau (r. Virgil Vogel, i. Mike Connors, Joseph Gali, Carol Pot-ter)
22.00	Dnevnik
22.10	Nanizanka: I professionals - Pro-teggete Annie (i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
23.00	Deželna nogometna prvenstva 0.30 Dnevnik - zadnje vesti

RTV Ljubljana
8.00	Videostrani
8.10	Otroška oddaja: Živ žav
9.15	Nadaljevanka: Dr. Who - Maščevanje pločevincev (9. del)
9.40	Nadaljevanka: Mesto kot Aliče (pon. 3. dela)
10.30	Glasbena oddaja: Ptuj 87 (2. del)
11.35	Na zvezi (pon.)
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Videostrani
14.30	Nadaljevanka: Mrtve duše (po istoimenskem romanu N. V. Gogolja, 5. del)
15.55	Film: Čez široki Missouri (vestern, ZDA 1952, r. William A. Wellman, i. Clark Gable, Ricar-do Montalban)
17.10	Poročila
17.15	Informativna oddaja: Slovenci v zamejstvu
17.45	Mladinska oddaja: Ex Libris
18.45	Risanka
19.00	Kino
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: To ni moje življenje, to je samo začasno (1. del)
20.55	Rubrika: Zdravo
TV Koper_____________________
'14.00 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Film: Cimitero senza croci (vestern, r. Robert Hossein, i. Miche-le Mercier, Robert Hossein)
16.45	Dokumentarec: Vita da scienzia-to
18.00	Šport: Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo, Bosna-Zadar
19.00	Nadaljevanka: La terza vita
20.30	Informativni tednik: Sedem dni -
Tedenski pregled zunanje politike
21.00	Film: Neve rossa (krim., r. Nic-holas Ray, i. Robert Ryan, Ida Lupino
23.00	Šport: Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo, Bosna-Zadar (pon.)
s
CANALES_____________
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanki: Mississip-pi, 10.55 Glitter
11.50	Informativni tednik: Punto 7 - Una vita
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Variete: La giostra
14.30	Rubrike: Fans Club,
15.20	Tu come noi,
16.55	Parole d'oro,
17.40	OK Bimbi, 18.25 Incontri ravvicinati,
19.00	Forum, 20.00 Tra moglie e marito vip
20.30	TV film: Amerika (4. in zadnji del)
22.30	Tednik: Tv Tivii
23.45	Šport: golf
0.45 Nanizanka: Gli intoc-cabili
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: I cospiratopri (dram., VB 1960, i. Robert Mitchum)
10.15	Rubrika o modi: II Gi-rasole
10.45	Film: Tempeste sul Congo (pust., ZDA 1953, r. Flenry Hatha-way, i. Susan Hay-ward, Robert Mitchum)
12.00	Nanizanki:	Vicini
troppo vicini, 12.30 Mi benedicapadre
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nanizanke: Buck Ro-gets, 15.30 II principe delle stelle, 16.30 Ghostbusters, 17.00 Boomer, cane intelli-gente, 17.30 Truck Dri-ver, 18.30 Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cleopatra (zgod., ZDA 1963, r. Joseph Mankiewicz, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton, 1. del)
22.15	Rubrika: Cinema e Co.
22.45	Film: Paper Moon (kom., ZDA 1973, r. Peter Bogdanovich, i. Ryan 0'Neal, Tatum 0'Neal)
0.45 Nanizanki: Shannon, 1.3511 Santo
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, II grande sogno di Maya
10.30	Nanizanka: I gemelli Edison
11.00	Športna oddaja: Domenica Italia 1 šport
13.00	Športna rubrika: Ame-ricanball
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
16.00	Nan.: Streethavvk
17.00	Otroška oddaja Bim bum bam, vmes risanke Holly e Benji, Mila e Shiro, Jem
18.50	Risanke: Gli.amici cer-cafamiglia, 19.25 Den-ni, 20.001 Puffi
20.30	Film: Superman III (pust., VB 1983, r. Richard Lester, i. Chris-topher Reeve, Richard Pryor)
23.00	Nanizanke: Cin Cin,
23.30	Giudice di notte,
24.00	La strana coppia, 0.30 Čari professori,
1.00	Signore e signori buonasera, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Film: II ratto delle Sabine (pust, It. 1961, r. Richard Pottier, i. Roger Moore)
15.00	Rubrika: Maria Pia
16.00	Zdravstvena rubrika: Ronefor terapia
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I predatori delLidolo d'oro
18.30	Film: Certo, certissimo anzi probabile (kom., It. 1969, i. Claudia Car-
dinale, Catherine Spaak)
20.30	Film: Miseria e nobilta (kom., It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Toto, So-phia Loren)
22.30	Športna oddaja: Fuori gioco
23.30	Film: II ragazzo del ghetto (kom., 1977, r. Števe Gethers, i. Dolph Sweet)
1.00	Nanizanka: Delphi Bureau
TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: The Great Detective
13.30	Variete in kviz
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Variete: Lady Magic
19.00	Športne vesti
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	TV film: Racconti ita-liani
22.30	Nanizanka: Sherlock Holmes
23.00	Športne vesti
24.00	Informativna oddaja: News dalmondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
i 1!


i...... 11
:i" %s,.
Siji I

II...I

P*L,
-a





O
h-l
M	Z
S
3	>5/5
g
g J tu
« g «


C1'
...
..........."
It.
ll ’
lil ^1
i;;!!!ljy 1'

lllii;jjjjli=i:.
ililt -
"f.r
					

RAI 1________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Iz parlamenta
15.30	Rubrika: Športni ponedeljek
16.00	Risanka
16.45	Nanizanka: Emil
17.35	Aktualno: Osmi dan
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Zabavna oddaja: lo, a modo mio (vodi Gigi Proietti)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Amadeus (biog., ZDA 1984, r. Miloš Forman, i. Tom Hulce, F. Murray Abraham)
23.10	Dnevnik
23.25	Dokumentarec: Sodobni umetniki - Attilio Pierelli 0.05 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.05	Inf. oddaja: Laboratorio infanzia
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Gringo, getta il fucile (pust., Šp. 1966, r. Joaguin Luis Romero, i. John Richardson)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.30	TV film: Pet vznemirljivih zgodb - La ragazza con gli occhiali neri
22.15	Dnevnik - nocoj
22.35	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Nočni film: Via degli specchi (dram., It. 1982, r. Giovanna Gag-liardo, i. Nicole Garcia)
RAI 3________________________
15.00	Šport: kolesarstvo (prenos iz Rie-tija), atletika (prenos iz Petteni-ga), Supermare Gross (prenos iz Marine di Tortora), EP v motociklizmu 500 ccm (prenos iz Mu-gella)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Deželne športne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Povratek (pripravil Ignazio Bal-delli, r. Aldo in Antonio Vergi-ne)
20.30	Zabavna oddaja: La fabbrica dei sogni (vodijo Sandro Benvenuti, Aliče in Ellen Kessler)
22.25	Dnevnik
21.30	Športna oddaja: Ponedeljkov pro ces (pripravil Aldo Biscardi)
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.15 Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Zrcalo tedna
10.20	Matineja. Film: Poljsko cvetje (dram., Kanada 1981, r. Jean-Pi-erre Lefebvre, i. Marthe Nadeau, Michele Magny, Pierre Curzi)
16.50	Videostrani
17.05	TV mozaik (pon.)
17.25	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Pes (Radovedni kuža Ta-ček in njegov prijatelj Marko bosta tokrat govorila o psih, najboljših človekovih prijateljih, in pa o številnih pasjih sorodnikih.
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Lepilo iz krompirja
17.45	Gledališka oddaja: Slovenske
ljudske pesmi
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Ključ do Rebeke (4. in zadnji del)
21.05	Aktualno: En korak naprej
22.45	Dnevnik
22.50	Videostrani
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (3. del)
16.30	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok.
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Neve rossa (krim., r. Nic-holas Ray, i. Robert Ryan, Ida Lupino, pon.)
22.10	TVp Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Športni ponedeljek
23.20	Šport: italijansko košarkarsko prvenstvo A 1, Benetton Trevi-so-Basket Brescia

	
CANALES_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: L'uccelIo del Pa-radiso (pust., ZDA 1951, r. Delmer Daves, i. Louis Jordan)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Fracchia contro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio)
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nan.: Gli intoccabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Pia dei Tolomei (dram., It. 1940, r. Eso-
do Pratelli, i. Germana Paolieri)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: Il Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Cleopatra (zgod., ZDA 1963, r. Joseph Mankiewicz, i. Elizabeth Taylor, Richard Burton, 2. del)
22.25	Film: X, Y e Zi (VB 1972, r. Brian Hutton, i. Elizabeth Taylor, Michael Caine)
0.30 Nanizanki: Premiata Agenzia Whitney, 1.20 Il Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 12.55 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Emy, Hol-ly e Benji, Jem
18.00	Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia
20.30,	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.20	Film: The longest yard - Ouella sporca ultima meta (dram., ZDA 1974, r. Robert Aldrich, i. Burt Reynolds)
0.30 Nanizanke: La strana coppia, 1.05 Signori e signore buonasera,
1.30	Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Ris.: Ken il guerriero
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Ris.: Capitan Harlock
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Coma profondo ' (krim., ZDA 1978, r.
Michael Chrichton, i. Genevieve Bujold, Michael Douglas)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere
24.00	Nanizanka: Al banco della difesa
1.00	Film: Sogno di Natale (kom., 1973, i. Hari Rhodes)
TELEFRIULI
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.20	Nadaljevanka: Giova-
ne inesperto
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Special
21.00	Šport: košarkarsko prvenstvo A 2 lige
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
I
I
ITALIJANSKA TELEVIZIJA			
RAI 1	RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Dnevnik - sinoda
16.00	Risanka
16.45	Nanizanka: Emil
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Iz parlamenta
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: lo, a modo mio
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Fantasticotto
22.00	Dnevnik
22.10	Film: Gente comune (dram., 1980, r. R. Redford, i. D. Suther-land, Mary T. Moore)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok.: Bodočnost prirodopisa
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Esame di guida (kom., 1964, r. Denys De La Patelliere)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.05	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Film: Operazione Crepes Suzet-te (krim., 1970, r. Blake Edwards, i. Julie Andrews, Rock Hudson)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Kviz: II milionario (vodi Jocelyn)
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.45	Nočni film: Amore tra le rovine (kom., 1975, r. George Cukor, i. L. Olivier, K. Hepburn)
10.15	Šport: kolesarstvo (prenos iz Rie-tija)
16.00	Šport: kolesarstvo (2. del)
16.30	Glasbena oddaja: Finalissima Discoestate '87
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Dnevnik - dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Italijanščina, kulturni jezik (7. del)
20.30	Aktualno: Telefono giallo - L’i-nafferrabile »mostro di Firenze« (1. del)
21.30	Film: II genio della rapina (kom., 1972, r. Richard Brooks, i. War-ren Beatty, Goldie Hawn, Gert Frobe, 1. del)
22.30	Dnevnik
22.35	Film: II genio... (2. del)
23.30	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Deželne vesti
RTV Ljubljana__________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: psihologija - Učenec in učitelj, naravoslovni dan - Človek proti gozdu
11.00	Jezikovni utrinki
11.05	Matineja. Tečaj angleščine
11.35	Tečaj francoščine
16.45	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Otroška oddaja: Ta čudoviti notni svet (Od vseh instrumentov na svetu nam je naj bližji in naj-lepši prav človeški glas. Slišimo in občudujemo ga lahko v skoraj vseh glasbenih žanrih. V tej oddaji bo govor o operni glasbi, o pop glasbi in njenih koreninah v ’ folklori. V delu oddaje o nastanku instrumentov pa se bo pred-
stavila trobenta.)
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	TV drama: Suha veja (Željko Ko-zinc-Andrej Stojan, r. Andrej Stojan, i. Bine Matoh, Barbara Lapajne, Jerca Mrzel)
21.05	Informativna oddaja: Integrali
21.45	Dnevnik
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (4. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanke, dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Mary Hartman
20.20	Izžrebanje loterije
20.25	TVD Novice
20.30	Nadaljevanka: La bufera (3. in zadnji del)
21.40	Nanizanka: Veliki ameriški režiserji
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Aktualno: Fiat Y 10
23.35	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu
23.00	Šport: italijansko košarkarsko prvenstvo A 2, Čuki Mestre-Maltinti Pistoia


CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanke: General - Hospital
10B0 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Tempo d'estate (kom., ZDA 1955, r. David Lean)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanka: Dallas '
21.30	TV film: Leredita dei Guldenburg - II testamente
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika
0.40 Nanizanka: Gli intoc-cabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Come sposare la compagna di banco e farla in barba alla ma-estra (kom., VB 1971, r. Waris Hussein)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Il pistolero (vestern, ZDA 1976, r. Don Siegel, i. John Wayne)
22.30	Film:' Il candidato (dram., ZDA 1972, r. Michael Ritchie, i. Robert Redford)
0.40 Nanizanki: La legge di Mc Lain, 1.30 II Santo
»TAMA 1___________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00
Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, MilaeShiro
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki
20.30	Film: Conan il distrut-tore (pust., ZDA 1983, r. Richard O.Fleischer, i. A. Schwarzenegger)
22.30	Dok.: Antropos
23.30	Rock opolnoči
0.30 Nanizanki: La strana coppia, 1.00 Signori e signore buonasera,
1.30	Ai confini della realta
TELEPADOVA
13.30	Risanke
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
15.00	Nadalj.: Signore e pa-drone, nato risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Corleone (dram., It. 1978, r. P. Sguitieri, i. C. Cardinale)
22.30	Nanizanka: Gioco di coppie
23.00	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere
24.00	Nanizanka: Al banco della difesa
1.00	Film: L'ombra del na-zismo (dram., 1974, r. Patrick CNeal)
TELEFRIULI
13.00	Zdravniška rubrika
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanke
15.00	Nanizanka: Brothers and Sister
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Nad.: Odissea
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Nan.: I cercatori d'oro
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Sherlock Holmes
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
-Sij
p1"1"..*....

ll!«!..,!,,.
miiimiMmmiimiiiiimmm
Z>N
w
HH C/2
d0155
O LJ trt
>* W
!M _
........3
z , -.;
»c
r***! s j
■fc '1
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobraževalna oddaja: Zvok in podoba - Glasbeni instrumenti, Kitara (2. del)
16.00	Risanka
17.00	Nanizanka: Emil
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: lo, a modo mio
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 6
22.15	Dnevnik
22.25	Filmske novosti
22.30	Rubrika: Športna sreda
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Šport: kolesarstvo - Pokal Saba-tini (prenos iz Pecciolija)
RAI 2________________________
11.05	Dok.: Vaminahua - Tribu Indios Amazzonia Peruviana (1. del)
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D Angelo superstar
15.25	Film: Dodiči lo chiamano papa (kom., 1950, r. Walter Lang, i. Clifton Webb, Myrna Loy)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Bagliori di guerra (r. Richard T. Heffron, 1. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.25	Nanizanka: Investigatori ddtalia
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: Tre camerati (dram., 1938, r. F. Borzage, i. R. Taylor)
RAI 3_________________________
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Guilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Special Marras (vodi Mauro Micheloni, prenos- iz dvorane Bussola Inn v Chiancianu)
20.05	Izobraževalna oddaja: Italijanščina in Italijani danes v svetu -Šolstvo (pripravil Ignazio Bal-delli, 8. del)
20.30	Film: Frances (dram., 1983, r. Graeme Clifford, i. Jessica Lange, Sam Shepard, Kim Stanley)
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Informativni tednik: Samarkanda - Stičišče (pripravila Giovan-ni Mantovani in Michele Santo-ro, r. Sergio Spina)
23.40	Aktualno: Visitors. Srečanja s tujimi pisatelji - Edmond Jabes 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. TV drama: Suha veja (Željko Kozinc-Andrej Stojan, r. Andrej Stojan, i. Bine Matoh, Barbara Lapajne, Jerca Mrzel, pon.)
16.55	Videostrani
17.10	TV mozaik (pon.)
17.40	Lutkovna serija: Kljukčeve dogodivščine (7. del)
17.55	Otroška oddaja: Moj prijatelj Piki Jakob (7. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Procesno računalništvo (1. del)
18.45	Risanka
18.55	Videostrani
19.00	Obzornik
19.25	Zrno in vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: Umazano življenje (dram., Madžarska 1984, r. Peter Bacso, i. Dorottya Udvaros, Zoltan Bazeredy, Andras Kern)
22.10	Dokumentarec: Tam, kjer kukavica gnezdi
22.45	Dnevnik
23.00	Rezerviran čas
TV Koper____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I Iratelli Karama-zov (5. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Variete: Sotto le stelle
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Aktualno: Fiat Panda
22.15	Dokumentarec: Ljubitelji narave
23.00	TV drama: L'occhio del ciclone (i. Marina Seldes, Ray Danton, Gloda Talbott)
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Prudenza e pillo-la (kom., VB 1967, r. Fi-eldere Cook, i. Deborah Kerr, David Niven)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviz: Tra mocjlie e ma-rito
20.30	Film: Sotto il vestito niente (krim., It. 1985, r. Carlo Vanzina, i. Renče Simonsen, Tom Schanley)
22.30	Informativna oddaja: Speciale News
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanka: Gli intoc-cabili
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Fra Diavolo (pust., It. 1941, r. Luigi Zampa, i. Enzo Fier-monte, Elsa De Giorgi)
11.00	Nan.: Štrega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vidni troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Creamy, Juny Peperina, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira ilmondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: OK il prezzo e giusto
22.30	Film: Fango, sudore e polvere da sparo (vestem, ZDA 1971, r. Dick Richards)
0.20 Nanizanki: Shannon,
1.10	II Santo
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay television
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Jem
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia, 20.30 A Team,
21.30	Riptide
22.30	Tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Veronika Voss (dram., ZRN 1981, r. Rainer VVerner Fassbinder, i. Rosel Zech, HilmarThate)
1.45	Nan.: La strana coppia
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.00	Nanizanka: Ai confini della notte
15.00	Nadaljevanka: Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Professione reporter (dram., It. 1974,
r. Michelangelo Anto-nioni, i. Jack Nichol-son, Maria Schneider)
22.45	Nanizanka: Gioco di coppie
23.15	Nanizanka: Il profumo del potere
0.15 Film: Lettere smarrite (kom., 1973, r. G. Nel-sen, i. Paul Kransy)
TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Risanka
15.00	Nanizanka: Brothers and Sister
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nad.: All ombra della grande guercia
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika o medicini
20.30	Nad.: Ligabue
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
italijanska 1	fELEVIZIJA	1			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Kulturni tednik: Primissima
15.30	Rubrika: Italijanska kronika •16.00 Risanka
16.45	Nanizanka: Emil
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik
18.05	Variete: lo, a modo mio
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Fantastični večer, vmes film: Una ragazza, un maggiordomo e una lady (kom., 1977, r. Norman Tokar, i. David Niven)
22.10	Dnevnik
22.20	Fantastični večer (2. del)
23.10	Dokumentarec: Velike razstave
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
11.05	Izobr. oddaja: Laboratorio infan-zia - Bači e lacrime (1. del)
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nad.: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert DAngelo superstar
15.25	Film: Un tenero tramonto (1984, r. R. Balzo, i. M. Ferrer)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.00	Filmske novosti
18.05	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Bagliori di guerra (2. in zadnji del)
22.10	Dnevnik
22.25	Nanizanka: Investigatori Dltalia
23.25	Dnevnik - nočne vesti
23.40	Film: Addio signora Miniver (dram., 1950, r. H. C. Potter, i. Greer Garson, Walter Pidgeon)
17.30	Športni dnevnik: Derby. (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Osvojena-medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Odklanjanje medicine (pripravila Alberto Chiantaretto in Renzo Villa, 1. del)
20.30	Dokumentarec: Fidel pripoveduje o Cheju - Castrovi spomini na Guevaro ob 20-letnici njegove smrti (pripravil Gianni Mina)
21.30	Film: A gualcuno piace caldo (kom., ZDA 1959, r. Billy VVilder, i. Marilyn Monroe, Tony Curtis, Jack Lemmon, 1. del)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.35	Film: A gualcuno piace caldo (2. del)
23.30	Filmske novosti
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Deželni dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

RTV Ljubljana_________________
10.00	TV mozaik. Šolska TV: umetnostna zgodovina - Stili, obdobja, življenje v srednjem veku in romantiki, glasbena vzgoja - Saksofon, kulturna dediščina - Govorica slovenske kmečke noše
11.00	Matineja. Film: Smrtna kazen (krim., ZDA 1980, r. Warris Hus-sein, i. Colleen Dewhurst, pon.)
16.30	TV mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Otroška oddaja: Batujina škatlica (Oddajo, v kateri bosta sodelovala dva izdelovalca gosli, bo popestrila ciganska pravljica o nastanku tega glasbila.)
17.55	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.25	Rubrika: Potrošniška porota
18.45	Risanka
19.00	Obzornik
19.25	Zrno, vreme in dnevnik
20.05	Tednik
21.05	Rubrika: Vegetina kuhinja
21.15	Nadaljevanka: August Strindberg (6. in zadnji del)
22.15	Dnevnik
22.30	Aktualno: Kronika Video CD 87
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10	Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (6. del)
16.00	Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25	TVD Novice
20.30	Film: Rapiti dai... Tupamaros (kom., r. Cliff Owen, i. Erič No-resambe, Ernie Wise, Virgilio Texera)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Aktualno: Fiat Lancia Thema
22.40	TV film: Storia d amore e d'ami-
čizia - Cesare (r. Franco Rossi; i. Barbara De Rossi, Claudio Amendola)
23.30	Glasbena oddaja: I concerti di Sotto le stelle
ZASEBNE POSTAJE
		;!=!:!!!	iiiiiii	H!!!	!!!				;l	1				1	:	
	d;:::::				
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro Italija
7.20	Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nanizanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Acgue scure (dram., ZDA 1944, r. Andre de Toth, i. Mer-le Oberon)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
20.00	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Ci divertiamo da matti (kom., VB 1967, r. Desmond Davis, i. Rita Tushigham)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Miny Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: La pantera rosa sfida l ispettore Clou-seau (kom., ZDA 1976, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers)
22.30	Film: Reuben Reuben (kom., ZDA 1983, r. Robert E. Miller, i. Tom Conti, Kelly McGillis)
0.25 Nanizanki: Premiata agenzia Whitney, 1.15 Il Santo
IT ALI A 1_________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.15 Wonder Woman, lO/OO Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia
Rockford, 13.00 Tre cuori in affitto
13.25 Variete: Smile
13.35 Nanizanka: M.A.S.H.
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.05 Nanizanka: La famiglia Addams
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi, Holly e Benji, Mila e Shiro
18.00	Nanizanki: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch
20.00	Risanke: Maple Town, 20.15 Piccola bianca Sibert
20.30 TV film: V-Visitors
22.20 Glasbena oddaja: Cera un ragazzo che come me amava i Beatles e i Rolling Stones
23.45 Dok.: Fish eye 0.15 Nanizanke: La strana coppia, 0.45 Čari pro-fessori, 1.15 Signore e signori buonasera, 1.45 Ai confini della realta
TELEPAPOVA
12.00	Nadaljevanka: Una vita da vivere
13.30	Ris.: Ken il guerriero
14.00	Nadaljevank: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Italian Secret Service (kom., It. 1968, r. Luigi Comencini, i. Nino Manfredi)
22.30	Nan.: Gioco di coppie
23.00	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere
24.00	Nanizanka: Al banco della difesa
1.00	Film: La ricompensa (krim., ZDA 1980, r. E. W. Swackhamer, i. Michael Parks)
TELEFRIULI_________
13.00	Medicinska rubrika: Sani ta oggi
13.30	Nad.: Amorgitano
14.30	Risanka: Sampei
15.00	Nan.: Brothers&Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadaljevanka: La frec-cia nelfianco
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Bella Italia
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
- , injUiiiHiiii ”
I I
>
H!
P4
fc
P
2
►H
I
1
«.8
(O o
rt m
i*-N
,<l) O 'tj 'J* rt o
C
£ rt
l-
Pti H -s
Hi M 0«
S
ffi O 3 «
Ph Ph P E-i
:: :
iilii!
7.15 Inf. oddaja: Uno mattina
9.35 Nanizanka: Professione pericolo
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15 Nanizanka: Čara detective
15.00	Dok.: L'epica tra i pupi siciliani
16.00	Risanka
17.00	Nanizanka: Emil
17.55	Rubrika: Danes v parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: lo, a modo mio
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Lo sgualo (dram., 1975, r. Števen Spielberg, i. Roy Schei-der, Robert Shaw, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.10 Film: Lo sgualo (2. del)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.20 Aktualno: Podelitev nagrad »Le citta della Magna Grecia«
0.15 Dok.: Bodočnost prirodopisa
RAI 2________________________
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Risanke
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nad.: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Nan.: Bert D'Angelo superstar
15.25	Film: Grido di battaglia (vojni, 1963, r. Irving Lerner, i. Van Heflin, Rita Moreno)
16.55	Rubrika: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Baciami strega
18.05	Nan.: In due si ama meglio
18.30	Dnevnik - šport
18.45	Nan.: Le strade di San Francisco
19.35	Vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo - La tua impronta del venerdi (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Nanizanka: Investigatori Dltalia
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Nočni film: Metello (dram., It. 1970, r. Mauro Bolognini, i. Mas-simo Ranieri, Ottavia Piccolo)
RAI 3________________________
16.15 Šport: kolesarstvo (prenos iz Frosinona)
16.45	Glasbena oddaja: Jeans - Dedi-cato a Mike Francis (vodi Simo-netta Zauli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20 Deželne vesti
19.35 Glasbena oddaja: Pokerconcerto - Compilation
20.05 Izobraževalna oddaja: Osvojena medicina. Zdravniki, bolniki in bolezni v devetnajstem stoletju -Raziskovanje bolezni (pripravila Alberto Chiantaretto in Renzo Villa, 2. del)
20.30	Film: Mani di fata (kom., It. 1983, r. Steno, i. Renato Pozzetto, Ele-onora Giorgi, Sylva Koscina)
22.00	Dnevnik - nocoj
22.10 Šport: mednarodni nogomet
23.40 Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Deželne vesti
	
RTV Ljubljana
10.00
11.00
11.30
16.00
16.15
17.15
17.45 18.00 18.25
18.45 19.00
TV mozaik. Tednik Dokumentarec: Tam, kjer kukavica gnezdi
Nadaljevanka: August Strindberg (pon. 5. dela)
Rubrika: Videostrani TV mozaik. Tednik (pon.) Dokumentarec: Tam, kjer kukavica gnezdi
Otroška nadaljevanka: Vukov kotiček (6. del)
Nadaljevanka: Dr. Who - Mašče-vese-
Ija z vrtom (5. del)
Risanka
Obzornik
vanje pločevincev (10. del) Izobraževalna oddaja: Več
19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik
20.05	Nad.: Sever in Jug (3. del)
21.00 Dok.: Zakon ljubezni (5. del)
21.50 Dnevnik
22.05	Film: Trenutki brez zločina (dram., ZDA 1978, r. Ulu Gros-bard, i. Dustin Hoffman, Theresa Russel, Harry Dean Stanton)
23.55 Aktualno: Kronika Video CD 87
TV Koper_____________________
14.00	TVD Novice
14.10 Nadaljevanka: Veronica
15.00	Nadaljevanka: I fratelli Karama-zov (7. in zadnji del)
16.20 Otroški spored: risanke, nanizanka in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman
20.25 TVD Novice
20.30	Glasbena oddaja: Glasbena noč ob poletnem enakonočju (Simfonični orkester in zbor vodi Zu-bin Mehta, 2. del)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Koncert iz CD: Schumannov Koncert v a-molu za klavir in orkester (Simfoniki RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut)
22.45	Šport: italijansko košarkarsko prvenstvo A 1, Benetton Trevi-so-Fonte San Benedetto Torino
i..................................
i________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
CANALE 5
7.00
7.20
8.10
9.30
10.30
13.30
14.30 15.00
17.00
17.30
18.00 20.00
20.30 23.15
0.30
0.40
Rubrika: Dobro jutro Italija
Risanke: The Littlest,
7.45	Pepero Rubriki: News, 8.30 Pogovori
Nanizanka: General Hospital
Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito Nad.: Sentieri Kviz: Fantasia Film: L'assassino viene ridendo (krim., ZDA 1963, r. Buzz Kulik, i. Cyril Fletcher, Pat Boone)
Nanizanka: Aliče Kviz: Doppio slalom Variete: Ciao Enrica Kviz: Tra moglie e ma-rito
Variete: Festival Variete: Maurizio Cos-tanzo show - Night Filmska rubrika: Premiere
Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40Bonanza
RETEOUATTRO
rio Bonnard, i. Luigi Toši, Barbara Castano-va)
11.00	Nanizanke: Stregta per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Creamy, Juny Peperi-na, Mini Pony
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: II Santo
17.15	Nadaljevanka: Aspet-tando il domani
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 21.50 Spencer
22.45	Film: Unico indizio un anello di fumo (dram., VB-Kan. 1977, r. S. Cooper, i. Donald Suther-land, Francine Racet-te)
0.25 Tednik: Cinema & Co.
0.55 Nanizanki: La legge di McLain, 1.45 II Santo
10.00	Tarzan, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford, 12.55 Tre cuori in affitto
13.25	Variete: Smile
13.35	Nanizanka: M.A.S.H.
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.05	Nanizanka: La famiglia Addams
15.30	Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Magica Emi,HollyeBenji
18.00	Nanizanke: Star Trek,
19.00	Starsky e Hutch,
20.00	Teneramente Li-cia
20.30	Film: Entity (srh., ZDA 1982, r. Sidney J. Furie, i. Barbara Hersley, Ron Silver)
23.00	Športna rubrika: A tut-to campo
24.00	Rubrika: Grand Prix
1.00	Nanizanki: La strana
coppia, 1.45 Ai confini della realta
18.00	Risankew
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: Il portiere di not-te (dram., It. 1974, r. Li-liana Cavani, i. Dirk Bogarde, Charlotte Rampling)
22.45	Nan.: Gioco di coppie
23.15	Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere 0.15 Film: Linferno puo at-tendere (fant., 1980, r.. John Berrv, i. Peter Strauss, Richard Kiley)
TELEFRIULI
TELEPADOVA
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: La citta dolente (dram., It. 1949, r. Ma-
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.15	Wonder Woman,
13.30	Ris.:'Ken il guerriero
14.00	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
13.30
14.30 15.00
15.30 17.45
19.00
19.30
20.00
20.30 22.00
22.30 23.00
0.30
Nadaljevanka: Amor
gitano
Risanke
Dokumentarec: Jadranje, tehnika in prireditev
Glas. odd.: Musič box Dokumentarec: Nekoč je bila oblast Dnevnik Dan za dnem Nanizanka: I cercatori d'oro
Športna rubrika
Nanizanka: Sherlock
Holmes
Dnevnik
Danza dnem
Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Psu se sanja samo o kosti.
(ruski)
aloJnliščn
■lil

Ljubljana
°Pera SNG Ljubljana
Nocoj, 3. 10., ob 19. uri: opera Večni mornar (Richard VVagner), Jir. Lovrenc Arnič (ponovitev 6. 10.).
Cankarjev dom
. V OKROGLI DVORANI v nedeljo, 4. 10., ob 20. uri: Duša -izpoved o eni največjih slovenskih igralk, Duši Počkajevi (Žarko "etan), rež. Žarko Petan, igrata Jurij Souček in Bine Matoh (ponovitev 5. 10.).
klala drama SNG Ljubljana
. Nocoj, 3. 10., ob 20. uri: Dr. Roman (Milan Kleč), rež. Matjaž Zupančič (ponovitve 8., 9. in 10. 10.).
klGL Ljubljana
V	ponedeljek, 5. 10., ob 19.30: Lepa Vida, rež. Zvone Šedlbauer (Ponovitve 6., 7„ 8., 9., 10. in 11. 10.).
Lutkovno gledališče
V	KULTURNICI (Židovska steza 1) danes, 3. 10, ob 11. in 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
V	KULTURNICI (Židovska steza 1) v torek, 6, 10, ob 17. uri: Zajček Peter (Ervin Fritz), rež. Peter Dougan.
klladinsko gledališče
Nocoj, 3. 10., ob 19.30: Blodnje (F. Dostojevski), rež. Dušan Jova-
novič.
V četrtek, 8. 10., ob 17.30: Aliča v čudežni deželi (Lewis Caroll), rež. Veno Taufer.
Nova gorica
PDG Nova Gorica
Vse predstave Ljudožercev (Gregor Strniša) so odpadle.
Ljubljana
festival Ljubljana
V	VELIKI DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v sredo, 7. 10-, ob 19.30: koncert kvarteta Smetana iz Prage - violinista Jiri Novak in Lubomir Kostecky, violist Milan Škampa in violončelist Antonin Kohout (Beethoven, Smetana, Janaček).
V	VITEŠKI DVORANI KRIŽANK v četrtek, 8. 10., ob 19.30: Marko Brecelj in javna vaja - predstavitev kantavtorja z gosti (ponovitev 9. 10.).
Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v ponedeljek, 5. 10, ob 19.30: koncer klarinetista - zmagovalca mednarodnega tekmovanja Glasbene mladine v Beogradu.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 8. 10., ob 19.30: simfonični koncert Kraljeve filharmonije iz Stockholma, dir. Paavo Berglund, solist Torleif Thedeen - violončelo (Debussy, Nystrdm, Brahms).
VIDEM
Chlesa S. Maria del Castello
Nocoj, 3. 10, ob 21. uri: koncert komorne skupine Candonio -SJlasba 15. in 16. stoletja.
PORDENON Stolnica sv. Marka
V	nedeljo, 4. 10., ob 16. uri: mednarodna revija polifonskih zbo-rov s sodelovanjem zborov iz Reane del Roiale in Postojne, porde-•tonskih zborov San Marco in Citta di Pordenone, zbora Claret iz Trsta, San Ignazio iz Gorice, Tone Tomšič iz Ljubljane in Obermil-stadt iz Milstadta (Avstrija).
Benetke
Gledališče Goldoni
V	sredo, 7. 10., ob 20. uri: v okviru ciklusa Cesarjeva glasba -koncert kitarista Johna Williamsa.
Gledališče La Penice
V	torek, 6. 10, ob 21. uri: nastopa Camerata Vocalis Puedingen. ■
V	četrtek, 8. 10., ob 20. uri: opera Beatrice di Tenda (Vincenzo Bellini), dir. Gianfranco Mašini, rež. Francesca Zambello.
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: Moda v gledališču in California Graphic Design (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	MUZEJ CORRER: Henry Matisse (vsak dan 9.30-19.30, ob torkih zaprto).
□	PALAČA GRASSI: Jean Tinguely (vsak dan 10-19).
□	DOŽEVA PALAČA: Zakladi Evrazije (vsak dan 9-18.15).
□	DRŽAVNI ARHIV FR ARI: Gozdovi Serenissime (vsak dan 9-13, ob ponedeljkih zaprto).
□	MUZEJ CA' PESARO: Londonska šola - šest umetnikov (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto).
□	OTOK SAN LAZZARO: Armenci v Italiji (vsak dan 15-17).
VIDEM
□	CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE (UL Beato Odorico): posthumna razstava Uga Cancija Magnana (vsak dan 10-12 in 16-17, do 17. 10.).
□	NA GRADU: Afro, Mirko, Dino Basaldella (vsak dan 9.30-13 in 14.30-18.30, ob ponedeljkih zaprto, do 31. 10.).
Trst
□	.Grajski muzej Sv. Justa (Trg Cattedrale 3 - tel. 040/700990): 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Obhod po obzidju: vsak dan 8-19.
□	Miramarski zgodovinski muzej (Miramar - tel. 040/224143): ob delavnikih 9-13.30, ob praznikih 9-12.30.
□	Zgodovinski in umetnostni muzej in lapidarij (Ul. della Cattedrale 15 - tel. 040/725316): 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Muzej Segre Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1 - tel. 040/301479): 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Železničarski muzej (Postaja Čampo Marzio - tel. 040/65881 int. 185): 9-13 (ob torkih zaprto)
□	Paleokrščanska bazilika (Ul. Madonna del Mare 11): samo ob sredah 10-12. (Informacije nudi Služba za varstvo okolja.)
□	Etnografski muzej v Škednju (Ul. del Pane Bianco 52 - tel. 040/827248 ali 830792): ob torkih in petkih 15-17.30. (Šolske skupine si muzej lahko' ogledajo v jutranjih urah po predhodnem obvestilu.)
□	Beneška hiša (Milje); odprta ob razstavah.
□	Kraška hiša (Repen): ob nedeljah in praznikih 11-12.30 in 15-18. (Informacije nudi agencija Aurora, tel. 040/60261.)
□	Razvaline starega devinskega gradu: obisk možen samo po predhodnem obvestilu (tel. 040/208120 ali 208150).
□	Galerija antične umetnosti (Trg Liberta 7 - tel. 040/43631): ob delavnikih 9-13.30, ob praznikih 9-12.30.
□	Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4 - tel. 040/302563): 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Rižarna pri Sv. Soboti (Ul. Ratto della Pileria 1 - tel. 040/826202): ob delavnikih 9-19, ob praznikih 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Akvarij (Nabrežje Nazario Sauro - tel. 040/306201): 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Pomorski muzej (Ul. Čampo Marzio 1 - tel. 040/304987 ali 304885): 9-13 (ob ponedeljkih zaprto).
Gorica
□	Muzej na grajskem griču (tel. 0481/83926): 9-19 (ob ponedeljkih zaprto).
□	Muzeji v Palači Attems na Kornu (tel. 0481/84798): 9-19 (ob ponedeljkih zaprto)
OSEBNOSTI:
■	8. 10. 1952 je v Ljubljani umrl skladatelj Fran Venturini, ki se je rodil 30. 5. 1882 v Boljuncu.
■	9. 10. 1917 se je rodil koroški pesnik in pisatelj Maks Sorgo, ki je umrl leta 1944. ■
Čedad
□	Narodni arheološki muzej (Trg Duomo - tel. 0432/731119): vsak dan 9-14, ob nedeljah in praznikih 9-13.
□	Langobardsko malo svetišče (Borgo Brossana): vsak dan 9-12 in 14-17, ob nedeljah in praznikih 9-13.
□	Krščanski muzej (v Stolnici): vsak dan 9.30-12 in 15-17, ob nedeljah in praznikih 11.30-12 in 16.30-18.30.
□	Keltsko podzemsko naselje (Ul. Monastero); vsak dan 8-13 in 15.30-17.40 (ob ponedeljkih popoldne in praznikih zaprto).
• Informacije nudi Letoviščarska ustanova (Trg Boiani 4, tel. 0432/731398).
Zaprti so:
V TRSTU: □ Zgodovinski muzej in umetnostne zbirke Stavropulos (Ul. Imbriani 5), □ Gledališki muzej Carlo Schmiedl (Trg Verdi),
□	Muzej risorgimenta in spomenik G. Oberdana (Trg Oberdan),
□	Muzej Revoltella in galerija sodobne umetnosti (Ul. Diaz 27), □ Botanični vrt (Ul. Marčnesetti 2) in Botanični vrt Carsiana (Žgo-nik), ki ju bodo odprli 2. maja 1988. V GORICI: □ Naravoslovni muzej A. Comel (UL Orzoni 58), ki ga bodo odprli proti koncu novembra.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica in glasba; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Sobotni zbornik: človek in okolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Rezije: Ta rozajanski glas; 14.40 Glasbene skice; 15.00 Zabavna oddaja: Drugi program (vodi Peter Cvelbar); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci - pianistka Beatrice Zonta (Giampaolo Coral - Druga sonata); 18.00 Variete: Radio oddih (pripravljata Bogdana Bratuž in Adrijan Rustja, pon.); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00,	24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik;
9.05	Pogovor s poslušalci; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Minute za staro glasbo; 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji, srečanje republik in pokrajin; 17.00 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 S knjižnega trga;
19.35	Za najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.30 Poročila in pregled tiska; 6.45 Cestne informacije; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža;
17.40	Informativna oddaja: Aktualna tema; 18.00 Glasbena starinarnica;
19.00	Zaključek sporedov.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.15 Razglednica iz Umaga;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Pregled športnih dogodkov; 15.45 Glasbeni vikend; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.10	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo; 15.10 Glasba po željah; 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; podnevi in ponoči povezuje oddaje glasba.
JUTRI 6. ŠTEVILKA w PRILOGE KRIŽKRAŽ
filmske premiere
eva fornazarič
tu in tam
Prijatelj moje prijateljice
UAMICO DELLA MIA AMICA (L'ami de mon amie)
Produkcija: Margaret Menegoz za Les films du Losange, Fr. 1987 □ Režija: Erič Rohmer □ Igrajo: Emanuelle Chaulet (Blanche), Sophie Renoir (Lea), Anne-Laure Meury (Adrienne), Erič Veillard (Fabien), Francois-Eric Gendron (Alexandre)
Blanche je mlad občinski funkcio-bar, ki ima zavidljiv sedež delovnega biesta v pariškem satelitskem pred-btestju Cergy-Pontoise. Dekle stanuje v svetlikajočem se falangsteriju, ki Predstavlja višek pariške inovativne arhitekture, in nima veliko prijateljev. Nekega dne sreča Leo, brhko vrstnico, s katero naveže globoke prijateljske
Lea živi z ljubljenim Fabienom, ki Se ukvarja s športom, Blanche pa je trenutno brez velike ljubezni in se na-veže na Leinega prijatelja Alexandra. Alexandre je inženir, nadvse prikupne
zunanjosti, a žal že navezan na lepotico Adrienne.
Blanche se zaljubi v Alexandra, Ale-xandru je všeč Lea, Fabien pogleduje po Blanche, Leo zamika Alexandra, Adrienne se ne zmeni ze nobenega. Kdo bi se poglabljal v problem minevanja čustev, kdo bi se zaustavljal ob tem, ali je etično dopustno, da je ljubezenski klobčič tako zapleten!
Nemoralnega ni v Rohmerovem filmu prav nič. Ljubezen dejansko poskakuje z veje na vejo, kar naj bi bilo le naravna posledica reka, ki izhaja iz globoke ljudske modrosti, da je »prija-
teljev prijatelj moj prijatelj«. Erich Rohmer je znan filmski preoblikovalec pregovorov, saj jih je v minulih sedmih letih prestavil na filmski trak kar šest (njegov lanskoletni film Reinette et Mirabelle ni spadal v opus Come-die et proverbes).
Tudi tokrat se je Rohmer, kot običajno, posvetil iskanju novih filmskih talentov. Gledališču je začasno »izmaknil« Emanuelle Chauletovo, ki je klub mladim letom požela precej uspeha v klasičnih Shakespearovih vlogah. Iz svojega filmskega nahrbtnika je povlekel na dan Sophio Renoir, ki je bila nadvse aktivna tudi na televizijskih ekranih. Televizija je bila odskočna deska Anne-Laure Meury, v filmski ekipi Prijatelja moje prijateljice nedvomno tista, ki je največkrat nastopila v Rohmerovih filmih.
Največ igralske prakse ima vsekakor Eric-Frangoise Gendron, ki je pričel svojo igralsko kariero s Claudom Chabrolom v filmu Vilette Noziere. Sinjeoki Erič Viellard je šele na začetku igralske poti. Z Mauriceom Pialatom je debitiral v filmu A nos amours, ki je zaslovel predvsem zaradi sodebitan-tke Sandrine Bonnairove, in ostaja vsekakor eno izmed najzanimivejših francoskih del o problematiki najstnikov.
V Benetkah je bil Rohmerov film deležen premierne projekcije ob odprtju festivala, ni pa bil sprejet v konkurenčni program, saj je francoski režiser lani prejel zlatega leva za TV-film Zeleni žarek. Režiserjevi oboževalci trdijo, da je »letošnji« Rohmer drobnejši od »lanskega«, kar pa bi moralo francoskemu minimalistu zveneti kot nadvse laskava pohvala.
Na sliki: Fabien in Blanche, oz. prijateljičin prijatelj in prijateljičina prijateljica.
Drznost reklamne grafike
Glasbena matica odpira podružnico v Števerjanu
Pouk glasbe bo v prostorih K D Briški grič
Pred nekaj meseci smo v Gorici primerno obeležili srebrni jubilej šole Glasbene matice, ki se kljub različnim težavam lepo razvija. Spodbudna vest ob vstopu v novo šolsko leto je skorajšnje, odprtje nove podružnice glasbene šole v Števerjanu. Glasbeni pouk bo v prostorih KD Briški grič, na Bukovju. O tem so se prav pred kratkim dogovorili na sestanku med ravnateljem šole Silvanom Križmančičem, starši in predstavniki društva. Pouk klavirja in harmonike se bo pričel že v kratkem. Vsa leta doslej je kar precej otrok iz Števerjana obiskovalo glasbeno šolo Matice v Gorici. Za pouk glasbe se je do zdaj prijavilo ducat otrok. Nekaj je gojencev iz prejšnjih let, precej pa je tudi novincev, oziroma začetnikov. Prav dejstvo, da bo pouk glasbe tako rekoč doma, bo najbrž prepričalo še katerega od staršev, da svojemu otroku omogoči vpogled v svet glasbe.
Novo šolsko leto se torej pri Glasbeni matici pričenja v znamenju optimizma. Zadovoljni so tudi pri KD Briški grič, kjer glasbeni in pevski vzgoji, zlasti mladega roda, v zadnjem času namenjajo veliko pozornosti.
Dogovor o odprtju podružnice je bil sklenjen šele te dni. Pred pričetkom rednega pouka bo treba rešiti še nekaj
organizacijskih in drugih zadev. Vsekakor se bo pouk v novi podružnici pričel še ta mesec, zagotavlja ravnatelj Glasbene matice, Silvan Križmančič.
V Gorici in drugih podružnicah se je pouk glasbe pričel že pred kakšnim tednom, skoraj istočasno s poukom v šoli.
CNA kritično o finančnem zakonu
Pokrajinsko vodstvo združenja obrtnikov CNA je razpravljalo o osnutku finančnega zakona ter o predvidenih ukrepih. Združenje v tiskovnem poročilu izraža zaskrbljenost, ker ponovno niso bile upoštevane prošnje in enotni predlogi obrtniškega sektorja. Znižanje davka na zdravje, po mnenju CNA ne zadostuje, zaskrbljujoče je stanje glede ureditve pokojninskega sistema, nezadostne so smernice glede razvoja. Združenje CNA je na deželni ravni že izvedlo vrsto pobud, da bi politične predstavnike opozorilo in podrobno seznanilo s svojim stališčem. Prav tako bodo pobude sprejeli tudi na pokrajinski ravni, po možnosti v sodelovanju z združenjem CGIA.
Jutri izpred športnega parka v Novi Gorici
Desetič kolesarjenje prijateljstva
Lani je izpred športnega parka v Novi Gorici startalo nad dva tisoč kolesarjev, od najmlajših, do najstarejših. Koliko jih bo jutri odpeljalo na 80, oziroma 30 kilometrov dolgo pot po Goriškem, skozi kraje na obeh straneh meje? Prireditelji računajo, da jih bo vsaj toliko kakor lani. Če ne zaradi drugega, zato da se primerno obeleži okrogli jubilej, saj bo jutrišnje že deseto kolesarjenje prijateljstva.
Prireditev sta pripravili Zveza teles-nokulturnih organizacij Nova Gorica in Obsoška skupina za socialni turizem iz Gorice, ob sodelovanju ZSŠDI.
Start kolesarjev bo izpred parkirišča Športnega parka v Novi Gorici, ob
8.30	za tiste, ki bodo peljali na daljši progi in ob 9.15 za udeležence na krajši progi. Kolesarji morajo voziti ob upoštevanju cestnoprometnih predpisov.
Kolesarji bodo s startnega mesta peljali skozi mejni prehod na Škabrijelo-vi ulici, skozi Gorico, Sovodnje in se nato skozi mejni prehod pri Mirnu vrnili na jugoslovansko ozemlje. Proga je speljana skozi Bilje in Volčjo Drago in od tam spet v Novo Gorico. Kolesarji na 80-kilometrski progi bodo opravili poleg omenjene poti še krog preko Brd (po Sabotinski cesti) do Deskel in nazaj po Soški dolini v
Novo Gorico. Na cilju, ki bo pred športnim parkom, bo vsak udeleženec za pravilno opravljeno nalogo, kar bo dokazal z žigosanim kartončkom, prejel kolajno. Na cilju bo vsak udeleže-
KOLESARJENJE
PRIJATELJSTVA
nedelja .	oktobra j 00-7
domenica ^	ottobre llzO'
nec prejel tudi okrepčilo. Na cilju bo tudi žrebanje nagrad. Predvidoma se bo prireditev, ki ni tekmovalnega značaja, zaključila do 13. ure.
To če bo vreme primerno. V primeru dežja bodo start zakasnili za eno do dve uri, prireditev pa sploh odpovedali, če bodo vremenske razmere neprimerne.
Sicer upajmo, da taka odločitev ne bo potrebna in da bo množična prireditev, ki poteka v znamenju prijateljstva. in sodelovanja ljudi ob meji nemoteno potekala. Srečno pot in lepo vreme torej!
Jamarski tečaj
Enajst mladih jamarjev je uspešno opravilo speleološki tečaj v organizaciji Kraških krtov. Mladim, ki bodo, oziroma. so že pristopili v društvo bodo nocoj izročili tudi pisna priznanja.
Jamarski tečaj je klub Kraških krtov priredil že četrtič. Letošnji je potekal pod pokroviteljstvom Občine Doberdob in italijanskega alpinističnega kluba (CAI). Tečaj je trajal mesec dni. Dvakrat tedensko so bila predavanja, ob nedeljah pa so slušatelji pridobivali znanje na terenu.
Po uvedbi novih pristojbin za jugoslovanske prevoznike
Skromen upad tovornega prometa na meji
Danes zadnji referati in okrogla miza
Posvet o Michelstaedterju vzbuja veliko zanimanje
Nove pristojbine, ki jih morajo za prevoze v Italiji plačevati jugoslovanski avtoprevozniki, zaenkrat na Goriškem niso imele posebno opaznih učinkov. Kot so nam povedali pri carinski upravi na mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu, je po komaj treh dneh še zgodaj za ugotavljanje posledic uvedbe nove dajatve in bodo toč-nejše ugotovitve možne le čez kak teden. Vendar na prvi pogled kaže, da ni bilo velikih pretresov, pa čeprav nove pristojbine predstavljajo težko breme za jugoslovanske prevoznike.
Kot smo v našem dnevniku že poročali, je odlok, objavljen v uradnem listu 15. septembra, določil, da bodo morali ovdslej jugoslovanski prevozniki v Italiji plačevati novo fiksno pristojbino na tovor. Zneski so precej visoki: 12 tisoč lir na vsako tono blaga, če prevoz ne presega 100 kilometrov od meje, 18 tisoč lir na tono pa za daljše prevoze v notranjost Italije.
Razlog novega odloka je v zaščiti italijanskih avtoprevoznikov. Storitve jugoslovanskih so namreč cenejše in zato italijanski prevozniki niso mogli zdržati konkurence. Z uvedbo novega davka naj bi torej popravili ravnovesje, saj so doslej jugoslovanski prevozniki opravljali veliko večino vseh prevozov med državama.
Nekaj težav je bilo zaradi uvedbe pristojbine prvi dan, v sredo, 30. septembra. Nekateri prevozniki so namreč bili napačno obveščeni, da stopi
v veljavo novi odlok 1. oktobra in so se zato znašli v zagati zaradi nepredvidene obveznosti. Vendar na Goriškem je bilo takih primerov malo, so nam povedali pri vodstvu carine. Velika večina prevoznikov je bila obveščena o novih pravilih, tako da ni bilo posebno hudih Zastojev.
Glede obsega prometa so nam tako pri carinski upravi kot na poveljstvu finančnih stražnikov povedali, da je bilo v teh dneh opaziti določeno zmanjšanje, ki pa ni doseglo posebno izrazitih razsežnosti. Včeraj je bilo prometa, kar zadeva jugoslovanske tovornjake, skoraj za tretjino manj kot
V vsej državi so v četrtek, 1. oktobra, predstavili novo luksuzno vozilo alfa romeo 164. Milanska tovarna, do pred kratkim državna, sedaj pa v sklopu koncerna Fiat, je v polnem razcvetu. Vozila alfa romeo hočejo spet ovrednotiti. To naj bi bila luksuzna vozila velikega italijanskega koncerna.
Novo vozilo so predstavili tudi v Gorici, na gradu. Pod platnenim šotorom na grajskem dvorišču se je zbralo
dan prej. Vendar ta podatek še ni merodajen, pravijo, saj je določen upad ob koncu tedna že praksa.
To so nam potrdili tudi v uradu ACI, kjer morajo prevozniki vplačati pristojbino. Tako v sredo kot četrtek so našteli približno 200 prihodov jugoslovanskih prevoznikov, kar je blizu rednega povprečja, včeraj pa nekaj manj, kot se redno dogaja vsak petek. Hudih pretresov, kaže torej, ni bilo, pač pa je iz vsakodnevne prakse, mimo statističnih podatkov, opaziti, da se bodo po novem znašla v škripcih predvsem manjša jugoslovanska prevozna podjetja.
veliko ljudi. Zastopnik Alfa Romeo v Gorici Bigot je skupno s sodelavci številnim gostom ter klientom razkazoval razne tipe vozil alfa romeo 164. Prisotni so bili predsednik trgovinske zbornice Bevilacgua, župan Scarano, prefekt Garsia, številni zastopniki tukajšnjega gospodarskega življenja. Skratka v glavnem taki, ki si bodo lahko privoščili avto, katerega cena gre od trideset milijonov navzgor.
Bencinske črpalke so večkrat tarča tatov, tudi takih, ki ne merijo na denar, pač pa se zadovoljijo z vsem, kar jim pride pod roko. Eden teh je tudi 26-letni Fabio Cattarin iz Poljana. Mladenič se je svoj čas skupaj z mladoletnim prijateljem spravil nad skladišče pri črpalki AGIP v Foljanu. Fanta sta prerezala mrežo, ki obdaja skladišče in se polastila večjega števila pločevink motornega olja. Po pregledu lastnika naj bi namreč odnesla 19 trilitrskih in še osem manjših pločevink. Skupna vrednost naj bi znašala nekaj stotisočakov.
Fanta pa se nista ustavila pri tem. Iz dveh parkiranih avtomobilov sta odnesla rezervni kolesi, iz nekega_tretjega avtomobila pa avtoradio. Še isto noč ju je zasledila izvidnica policije in ju prijavila sodstvu.
Na goriškem sodišču so tako včeraj sodili Cattarinu. Javni tožilec je spričo
SLOVENSKO STALNO . GLEDALIŠČE
ABONMA 1987-88
Vpisovanje abonentov do 19. oktobra vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v KULTURNEM DOMU, Ul. Brass 20, telefon: 33288.
ABONENTI
IMAJO PRI PREDSTAVAH IZVEN ABONMAJA 25% POPUSTA
Danes dopoldne se v avditoriju v Ul. Roma zaključi posvet o Carlu Michelstaedterju, ki ga je ob stoletnici rojstva goriškega filozofa priredila pokrajinska uprava. V zadnjem trenutku je prišlo do nekaterih sprememb v programu, ki je sledeč: ob 9. uri bosta na vrsti še referata Gianfranca Gianot-tija iz Trsta in Maria Perniole iz Rima. Poleg teh so predvideni še posegi Cla-udia Magrisa iz Trsta, Roberte de Monticelli iz Milana in Piera Pierija iz Bologne. Ob 11. uri je predvidena okrogla miza, pri kateri sodelujejo Umberto Carpi, Paolo Chiarini, Fausto Curi, Gilberto Lonardi in Pieraldo Ro-vatti. Vsi so docenti na raznih univerzah po Italiji.
Včerajšnji, drugi dan intenzivnega posveta je ponovno privabil zelo številno občinstvo, kar dokazuje, da tema posveta ne zanima samo specialistov, pač pa širšo javnost. Precejšnje zasluge, da je bila dvorana avditorija včeraj ponovno polna imajo seveda dijaki goriških višjih srednjih šol, ki množično in pozorno sledijo predavanjem.
Poleg zanimivosti in originalnosti misli Carla Michelstaedterja je tolikšno zanimanje morda pripisati tudi radovednosti, predvsem med mladimi, za skrivnostno in vznemirljivo osebnost mladega ustvarjalca, ki si je pri 23. letu vzel življenje, pred tem pa zapustil v svojih spisih svojevrsten pogled na življenje. Kljub nekaterim od-
ne posebno izdatne vrednosti tatvine predlagal obsodbo na dva meseca zapora in 100 tisoč lir globe. Sodniki so pri odmerjanju kazni upoštevali še nekatere olajševalne okoliščine in ugodili branilčevi zahtevi po amnestiji.
Brez obsodbe, pač pa z odložitvijo se je zaključil tudi proces proti občinskemu svetovalcu liste zelenih v Tržiču, 44-letnemu Lucianu Giorgiju. Gi-orgija je prijavil predsednik stanovanjske zadruge Mondoperaio Pietro Lombardo, ker je imel za žaljivo in obrekovalno vsebino nekega letaka, v katerem so zeleni namigovali na nepravilnosti in zlorabe konvencije med navedeno zadrugo in tržiško Občino. Poleg tega mora Giorgi odgovarjati tudi zaradi prekrškov v zvezi z zakonom o tisku, ker na letaku niso navedeni vsi podatki, kot bi morali biti. Včerajšnjo obravnavo so prekinili in odredili, da se bo proces nadaljeval predvidoma sredi novembra.
Zgorelo je 20 ton bombaža v balah
Požar, ki je v četrtek popoldne izbruhnil v skladišču predilnice Manifattura di Gorizia v Podgori, je po prvih ocenah poškodoval ali povsem uničil nad 20 ton bombaža. Ogenj je zajel 125 bal bombaža skupne teže 21.500 kilogramov.
Škoda je omejena na uskladiščeno blago. Goriški gasilci so bili z gašenjem zaposleni skoraj štiri ure.
Kako je do požara prišlo, še ni ugotovljeno. Vsekakor je bombaž izredno vnetljivo blago in včasih za izbruh požara zadostuje že iskra iz električnega stroja.
sotnostim se namreč posvet odvija na visoki kakovostni ravni. Včeraj so med drugimi govorili filozof Massimo Cacciari in pisatelja Ferruccio Fblkel ter Giuliana Morandini.
Preureditev prometa v Tržiču
V središču Tržiča že dalj časa preurejajo promet. Novost bo spet v ponedeljek, ko bodo po Ulici Fratelli Ro-selli uvedli enosmerni promet. V začetku bo nekaj težav in zmešnjav, vendar, tako obljubljajo na županstvu, bo preureditev prispevala da bo promet v prihodnje bolj tekoč.
razne prireditve
Amaterska dramska skupina Štan-drež bo jutri, v nedeljo, 4. t. m., ob 17. uri gostovala v Romjanu s komedijo B. Nušiča Narodni.poslanec.
razna obvestila
Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da bodo občinski uslužbenci pobirali smeti danes, namesto včeraj. Zamuda je v zvezi z okvaro na tovornjaku.
Gospodarska zadruga Dol-Poljane sklicuje redni občni zbor članov, ki bo v ponedeljek, 5. 10. ob 20. uri (ob prvem sklicu) in v torek, 6. 10. ob 20. uri (v drugem sklicu) v prostorih osnovne šole na Palkišču. Sklepali bodo o obnovitvi upravnega in nadzornega odbora ter o nekaterih drugih zadevah.
Seja uporabnikov telovadnice Kulturnega doma v Gorici bo v torek, 6. t. m., s pričetkom ob 18. uri.
SMReKK vabi v torek, 6. t. m., ob
20.30	v malo dvorano Kulturnega doma na srečanje Med večerom in nočjo. Ob razgovoru in družabnosti bo ogled posnetka Tabor-Smrekka, arhivskega materiala, grafična razstava, klavirska spremljava.
Pevski zbor KD Skala Gabrje obvešča pevce, da se bodo v ponedeljek, 5. t. m., ob 20.30 obnovile vaje. K sodelovanju v zboru vabijo tudi pevce in ljubitelje petja iz drugih krajev. Zbor bo v novi sezoni vodila Rozina Konje-dic.
kino
Gorica
CORSO 18.00—22.00 »Who's that girl«. VERDI 18.00—22.00 »Scuola di ladri«. VITTORIA 17.30—22.00 »007 zona peri-colo«.
Tržič
EXCELSIOR 18.30—22.00 »Arma letale«.
Nova Gorica
SOČA 18.00—20.00 »Osem milijonov načinov smrti«. Ob 22. uri »Dekleta za zabavo«. Nočni kino.
DESKLE 19.30 »As asov«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2, Ul. Aulo Manlio 14, tel. 480405.
Sel
tlelUft Sadom ^=ji
ARREDAMEIMTI
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PRAVI SISTEM ZA OPREMO
Program polic »L 15 Lo Scafale«, ki ga izdeluje pohištvena industrija Lema, vam nudi opremljeno steno s številnimi rešitvami brez omejitev pri merah.
L 15 je enostaven za knjižnice, izkorišča vsak centimeter prostora in tako daje stenam ali vmesnim pregradam najrazličnejšo uporabnost. Primeren je tako za predsobo kot dnevno sobo, za delovno sobo kot spalnico, mansardo in celo kopalnico.
Pohištvo je iz tanzanijskega oreha, črnega ali navadnega hrasta, breze in jesena, ki je lahko lakiran v beli barvi ali črn. Izbirate lahko med 44 vrstami omarnih vrat in 19 vrstami ročajev. Omare so na razpolago v dveh širinah, treh globinah in štirih različnih višinah. Razni fiksni elementi, predali, mize, ki jih lahko razstavimo in spremenimo v posebne mize ali bar, premične police z lučjo, police za TV sprejemnike in gramofon. To je le nekaj primerov številnih elementov, ki sestavljajo program.
Načrtovalci programa L 15, ki ga lahko dobite pri SELVA ARRE-DAMENTI, so želeli z njim doseči čim večjo uporabnost, neskončno število možnih kombinacij in tako ponuditi kupcem opremo, ki se je s časom ne bodo naveličali.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
oprema za
urade
skupnosti
Sel
tjeiua
FORIMITUREE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
Luksuzno vozilo alfa romeo predstavljeno tudi v Gorici
Amnestija za mladega tatiča ki je kradel olje in gume
Upravni odbor KZE ponovno odobril sklepa o preureditvi bolnišnic
V Gvadežu in Krmim po 30 bolniških postelj
Srečanje bo v torek v Kulturnem domu
Med večerom in nočjo gre SMReKK v novo sezono
Upravni odbor Goriške KZE je na zadnji seji ponovno odobril sklepa o reorganizaciji bolnišnic v Gradežu in Krminu. Prejšnji sklepa na Deželi namreč niso sprejeli, medtem ko naj bi Zadnja odločitev naletela na soglasje, Potem ko so bili na politični ravni odpravljeni razni nesporazumi in ko je bil 22. septembra dosežen sporazum z deželnim odborništvom za zdravstvo. Kaj predvidevata sklepa o reorganizaciji javne zdravstvene službe v dveh bolnišnicah? Predvsem to, da se tako v Gradežu, kakor v Krminu obdrži po trideset postelj za rehabilitacijsko zdravniško oskrbo. Oddelka bosta povezana z medicinskim oddelkom bolnišnice v Tržiču ( Gradež) in bolnišnice v Gorici (Krmin). Strošek za to število bolniških postelj je v breme državne zdravstvene službe. Teh 60 bolniških postelj torej ne zadeva skupnega števila mest (1268), ki jih za območje goriške pokrajine predvideva deželni načrt javne zdravstvene službe.
Sklepa navajata tudi, da zaenkrat ostane v veljavi konvencija z redom Usmiljenih bratov, ki v Gorici upravlja bolnišnico Janeza od Boga.
Odločitev je bila sprejeta po nekajurni razpravi, z glasovi vseh prisotnih članov upravnega odbora.
Zadeva s tem pa še ni rešena, kajti Pričenja se po zakonu predvideni postopek. Akta morata zdaj prejeti soglasje pristojnih nadzornih organov. Ne bi smelo biti glede tega novih ovir in novih težav, saj je bil predhodno dosežen politični dogovor.
Poleg ustanovitve dveh oddelkov za rehabilitacijo, je v sklepih Upravnega
odbora predvidena ustanovitev, oziroma funkcioniranje raznih ambulant, laboratorijev in služb, za nemoteno delovanje omenjenih oddelkov.
Kako se bodo stvari zasukale v bodoče? Najprej bo treba počakati na izid sklepov na Deželi.
Istočasno bo treba delati za utišanje
sporov in razprtij na krajevni ravni tako v Krminu, kakor v Gradežu. Ne gre namreč pozabiti na politično upravno krizo v Krminu.
Upravni odbor KZE se bo predvidoma sestal spet prihodnji torek, prihodnji teden pa je napovedana tudi seja glavne skupščine.
SMReKK, prireja v torek v Kulturnem domu srečanje Med večerom in nočjo. Pobudo predstavljajo kot »večer družabnosti, osebnega doprinosa in soočenja interesov s smislu nadaljnega delovanja«. Vse to v ključu neformal-nosti, ki označuje delovanje skupine. Njen član Ivan Sirk namreč pravi:
»Kot neformalna skupina nimamo članov ali nečlanov, ampak ljudi, ki so skupini bolj ali manj zraven, vendar brez izkaznic. Smo torej odprta skupina, ki se občasno srečuje, razgo-varja: danes nas je toliko, jutri toliko, nekdo se pridruži, gre, se vrne, ko ga kaj zanima. Ko se "na sestankih" porodi kaka ideja, ki se nam zdi zanimiva, tedaj stopimo v bolj strokovno in operativno dejavnost.«
Omenjate stari in novi SMReKK. Zakaj?
»Prvi SMReKK je nastal pred desetimi leti kot nadomestilo nekdaj zelo aktivnega SKADa (Slovensko katoliško akademsko društvo), vendar je njegovo delovanje zamrlo nekje- v letu 1983. Oživelo je z novimi močmi v začetku lanskega leta ob predstavitvi knjige Jurija Paljka in Davorina Devetaka Soba 150, dogodku, ki je pomenil prelomnico: skupina je zaživela, začela uresničevati svoje interese, ki gredo od osebnega doprinosa in kulture v najširšem smislu, do glasbe, športa, fotografije, slikarstva, zabave.
Razlike med obema fazama so precejšnje, tako v obliki kot v vsebini. Današnja odprta skupina - to ime nam še najbolj odgovarja - se ne zadovoljuje s prenašanjem raznih možnih iniciativ, ampak skuša vrednotiti, razbrati svoj prostor in ljudi, našo se' danjo in preteklo stvarnost. Naše pobude so občutene in izhajajo iz notranje potrebe.«
Nameravate torej ohraniti svojo neformalno strukturo?
»Da, pri nas ni govora o predsednikih in drugih funkcijah, čeprav je možno, da bomo iz praktičnih razlogov (prošnje za podpore) imenovali zgolj formalnega predsednika. Prava nuja in skupna želja pa je stalen sedež. Doslej smo se srečevali v gostilni, želimo pa si prostora, ki bi bil res naš: nevezan in neodvisen od katerekoli krovne organizacije, tako da bi bili res prosji v vsakem smislu, tudi v nedelovanju.«
Vaša lanska sezona je bila kar uspešna. Bo tudi letošnja?
»Mladi,, neglede na jezik, so se res odzvali na naše pobude. Naj naštejem večer alpinizma s Petrom Podgornikom, Vaje v živo s Petrom Renerjem, večer dogodivščin Tomaža Devetaka in Maura Guadagnina, spoznavanje naše polpretekle zgodovine s Karlom Devetakom; pa še poletni Tabor SMReKK, plese - kdo ne pozna Štefa-novanja? - predstavitev brošure o priimkih skupaj z mladinsko sekcijo SSk, debato o dilemah slovenskega volivca skupaj z Unifaxom. Letos mislimo nadaljevati po tej poti. Idej je precej, čeprav hočemo biti pri izvajanju teh čisto prosti. Če nas bo nekaj zanimalo, bomo stvar po svojih močeh skušali najbolje izpeljati, drugače bo ostala le predmet nekega razgovora. Zato bi ne rad poglabljal tega vprašanja. Zaenkrat je gotovo srečanje Med večerom in nočjo v torek v Kulturnem domu, na katerem bomo na svoj način prikazali naše delovanje ob glasbi, arhivski razstavi in posnetkih, osebnem doprinosu, družabnosti.«
Slovenski oktet v Sovodnjah
Slovenski oktet bo v soboto, 10. oktobra, ob 20. uri imel celovečerni koncert v občinski telovadnici v Sovodnjah. Gostovanje prireja KD Skala v sodelovanju z občinsko upravo. Koncert Slovenskega okteta je bil v programu že ob letošnjem občinskem prazniku, a je v zadnjem trenutku odpadel, zaradi težav v ansamblu. Zdaj oktetovci izpolnjujejo sprejeto obveznost. V Sovodnjah se torej obeta lep koncert slovenske zborovske pesmi.
Osem društev na balinarskem turnirju goriških upokojencev
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je v nedeljo priredilo 2. turnir v balinanju. Ta med upokojenci zelo priljubljena športna panoga je privabila ekipe kar osmih društev z obeh strani meje in seveda tudi lepo število gledalcev in navijačev.
Tekmovanje se je pričelo v dopoldnaskih urah na balinarskih stezah pri Primožičevi gostilni v Drevoredu XX. septembra in pa Vrhu. Tekmovali so v dveh izločilnih skupinah s po štirimi ekipami. Najboljši dve sta se uvrstili v Popoldanski del, ko sta bili na sporedu finalni srečanji za 3. oz. za prvo mesto.
Silovita popoldanska ploha je popoldne povzročila nemalo težav, tako da so se morali tekmovalci iz Gorice preseliti v Renče, kjer se je turnir zaključil na Pokriti balinarski stezi. Zmagali so Solkanci, pred ekipo iz Sovodenj. Na tretje ntesto se je uvrstila ekipa Sežane, Vrhovci pa so se po lanski zmagi tokrat morali zadovoljiti s četrtim mestom. Prehodni pokal bodo tako eno leto hranili v Solkanu, vse do prihodnjega leta, ko bo tretji turnir, v zvezi s katerim se organizatorji Priporočajo za čimbolj množično udeležbo.
Urniki maloobmejnih prehodov
Mejni prehodi v oktobru
V' mesecu oktobru, po povratku bd legalne k sončni uri, se bo precej skrajšal tudi urnik odprtja mejnih prehodov. Mejni prehodi druge kategorije, med katere so vključeni prehodi za maloobmejni promet s prepustnicami in dvolastniškimi Prehodi, so na Goriškem v oktobru odprti po sledečih urnikih.
Prehodi za promet s prepustnicami:
MlRNIK-GOLOBRDO: od 7. do 19. ure.
JENKOVO-NEBLO: od 7. do 19. ure.
PLEŠIVO: od 8. do 19. ure.
ČAST. VERSA-VIPOLŽE: od 6. do 18. ure.
STEVERJAN-HUM: od 7. do 18. ure.
SOLKAN 1: od 7. do 19.30.
UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA 1: od 7. do 19. ure.
^AFUT-PRISTAVA: od 8. do 17. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. ŠEMPETER: od 7. do 19. ure.
MIREN: od 7. do 19. ure.
DEVETAKI-LOKVICA: od 8. do 19. ure (ob sobotah odpirajo prehod ob 7. uri). JAMLJE-KLARIČI: odprt vsak dan od 8. do 19. ure.
Prehodi za dvolastnike so odprti po sledečem razporedu:
SKRLJEVO: kdor namerava čez mejo, mora obvestiti mejne organe 48 ur prej, sicer je prehod zaprt.
CEGLO-MEDANA: od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. UKLANCI-VALERIŠČE: od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaPrt'
?ODSABOTIN: od 7. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt. STMAVER: obvestiti je treba mejne organe 48 ur prej.
SOLKAN 2-POLJE (dvolastniški): od 8. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih je prehod zaprt.
pALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO: obvestiti je treba 48 ur prej.
Nov deželni zakon o uničevanju oziroma predelavi odpadkov
Dežela je pred kratkim izdala zakon št. 30, ki ureja zapleteno vprašanje odvažanja, predelave in uničevanja odpadkov. Zakon je bil objavljen v Uradnem vestniku Dežele 7. septembra letos in je že v veljavi. Prejšnji deželni zakon — št. 19 z dne 5. aprila 1985 — in kasnejša dopolnila, so bila preklicana.
Kaj predvidevajo nove norme? Predvsem velja opozoriti na dokaj točno določitev pristojnosti ki jih imajo občine, pokrajine in druge krajevne ustanove. Točneje je nadalje opredeljeno področje, ki zadeva predelavo, oziroma uničevanje odpadkov. To dejavnost lahko opravlja kar šest različnih osebkov, od Občin, Konzorcijev občin, do Gorskih skupnosti, do občinskih podjetij in mešanih družb in drugih osebkov, ki imajo za to ustrezne pogoje.
Zakon, ki obsega kar 42 členov, podrobneje določa tudi način in možnosti financiranja izgradnje, oziroma rekonstrukcije objektov, financiranje pobud za sanacijo območij, kjer so bila v preteklosti odlagališča smeti in drugih odpadkov, kakor tudi določa prispevke za uvajanje različnih pobud za vzgojno dejavnost na področju varstva okolja.
Zaenkrat je bilo objavljeno le besedilo zakona, medtem ko krajevne ustanove še ne razpolagajo z uradnimi navodili in tolmačenji, ki jih sicer be-
Na območju Furlanije-Julijske krajine je nabiranje gob urejeno z zakonom iz leta 1981. Nekaj takega pripravljajo, kot je slišati, na sosednjem novogoriškem območju z namenom, da bi preprečili prekomerno nabiranje in iztrebljenje nekaterih vrst gob.
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da bo novogoriška občinska skupščina v kratkem razpravljala o predlogu, da bi omejili prosto nabiranje gob.
Predvidoma bo vprašanje na dnevnem redu ene prihodnjih sej, sicer pa v zelo kratkem roku. O vsebini predloga žal nismo uspeli izvedeti veliko. Namen predlagateljev je, da bi na to področje uvedli nekaj reda, kajti zaradi dosedanjega prekomernega nabiranja grozi nekaterim vrstam nevarnost iztrebljenja. Gobe pa so, kakor znano, del ekosistema.
Na kakšen sprejem bo naletel predlog v skiupščini, lahko samo ugibamo. Sicer pa bomo o zadevi poročali, ko bo na dnevnem redu.
sedilo navaja in ki bi morale biti sprejete v razmeroma kratkem času.
V primerjavi s prejšnjim zakonom (iz leta 1985), se nova določila, vsaj na prvi pogled, zdijo popolnejša in jasnejša. Občine imajo razmeroma več pristojnosti. Posebno glede odpiranja in nadzorstva nad odlagališči odpadnega materiala.
Precej novosti torej, vendar pa bi pred dokočno oceno kazalo počakati na navodila in pojasnila, ki jih bodo glede izvajanja zakona poslali iz raznih deželnih uradov. Znano je namreč, da je tolmačenje zakonskih norm po-gostoma zapletena zadeva.
Vozni red vlakov s postaje v Tržiču
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE
POSTAJE:
PROTI TRSTU: 00.21 (D), 0.34 (L/a),
1.26	(D), 5.54 (L/b), 6.27 (L), 6.35 (L), 7.01 (D), 7.23 (D), 7.35 (D/b), 7.43 (E), 8.13 (D), 8.49 (E), 8.58 (L), 9.09 (D), 9.49 (E), 9.58 (D/c), 10.46 (D), 11.13 (L), 12.38 (L/b), 13.02 (E), 13.49 (D), 13.58 (D),
14.26	(L),	14.58	(D),	15.02	(D),	15.55	(D),
16.19 (D),	17.17	(L),	17.25	(D),	18.27	(L),
18.42 (D),	19.18	(D),	19.27	(L),	19.48	(D),
20.31	(L),	20.40	(1),	21.16	(I),	21.48	(D),
22.41	(L), 23.23 (E), 23.34 (L).
PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.35 (L), 6.16 (D), 6.41 (I), 6.49 (L/b), 7.16 (E),
Menda je namen predlagatelja tudi ta, da bi omejili, če že ne povsem preprečili razne oblike prekupčevanja in trgovanja na črno. Menda bo za nabiranje gob treba zaprositi za posebno dovoljenje, podobno kakor za ribolov, oziroma druge podobne dejavnosti.
Novogoriško območje je razmeroma bogato na gobah, zlasti območje Trnovske planote, Čepovana, Banjšic. Prav zato privablja, zlasti ob sobotah in nedeljah, veliko gobarjev tudi iz sosednjih krajev v Italiji.
Predavanja o okolju
V	občini Šempeter ob Soči se je sredi septembra pričel drugi ciklus predavanj o varstvu okolja. Zadnja tri predavanja bodo na vrsti 6., 13. in 20. oktobra.
V	torek, 6. oktobra, bo predaval Gi-orgio Guzzon, ravnatelj mestne vrtnarije v Gorici, 13. oktobra dr. Giancarlo Bertolde o varstvu gozdov na Medej-skem griču, 20. oktobra bo govorila arh. Luisa Codellia.
8.24 (D), 9.17 (E), 10.22 (L), 10.53 (I), 13.04 (D), 14.11 (L), 14.36 (D), 16.35 (E),
17.26	(D), 17.52 (L), 18.36 (E), 19.21 (L), 19.58 (L), 20.12 (E), 20.52 (D), 21.58 (D),
23.26	(E).
PROTI VIDMU: 5.28 (L), 6.21 (D/e),
6.35	(L), 7.28 (D), 8.13 (D), 11.04 (L), 12.43 (D/e), 13.34 (L), 14.28 (D), 15.03 (L), 17.05 (L), 18.08 (D/b), 18.30 (L), 19.47 (D), 21.33 (D), 23.41 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.47 (D), 5.27 (L), 5.34 (L),
6.15	(D), 6.20 (D), 6.33 (L), 6.40 (I), 6.48 (L/b), 7.14 (E), 7.27 (D), 8.12 (D), 8.23 (D),
9.16	(E), 10.20 (L), 10.52 (I), 11.03 (L),
12.42	(D), 13.03 (D), 13.33 (L), 14.10 (L),
14.27	(D), 14.34 (D), 15.01 (L), 16.34 (E), 17.03 (L), 17.24 (D), 17.51 (L), 18.07 (D/b), 18.29 (L), 18.34 (E), 19.19 (L), 19.46 (D), 19.57 (L), 20.11 (E), 20.51 (D), 21.32
(D)	, 21.56 (D), 23.24 (E), 23.40 (L).
IZ BENETK: 00.20 (D), 1.25 (D), 6.26 (L), 6.59 (D), 7.22 (D), 7.41 (E), 8.47 (E), 9.07 (D), 9.46 (E), 10.44 (D), 12.36 (L/b),
13.00	(E), 13.57 (D), 15.00 (D), 15.54 (D), 17.23 (D), 18.40 (D), 19.25 (L), 19.46 (D),
20.32	(I), 21.15 (I), 22.40 (L), 23.21 (E).
IZ VIDMA: 00.33 (L/a), 5.53 (L/b), 6.34 (L), 7.34 (D/b), 8.11 (D), 8.57 (L),
9.57	(D), 11.11 (L), 13.48 (D), 14.25 (L),
14.57	(D), 16.18 (D), 17.15 (L), 18.26 (L),
19.16	(D), 20.30 (L), 21.47 (D), 23.33 (L).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- express, (I) - intercity; a) vozi dan po prazniku, b) vozi samo ob delavnikih, c) ustavi se v Sesljanu.
Vozni red vlakov v Novi Gorici
ODHODI Z NOVOGORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE
PROTI JESENICAM: 3.35, 5.46(*),
7.00,	11.23, 15.35, 19.40.
PROTI SEŽANI: 4.21, 6.51, 12.45, 15.33, 18.45.
PROTI AJDOVŠČINI: 5.02C), 13.090, 15.170, 21.050.
PROTI GORICI: 9.40, 18.27.
PRIHODI VLAKOV NA NOVOGORIŠKO POSTAJO:
Z JESENIC: 0.08, 6.24, 8.18, 12.43, 16.15, 18.36(‘), 20.18.
IZ SEŽANE: 6.30, 9.11, 15.10, 18.25, 23.02.
IZ AJDOVŠČINE: 6.42, 14.54, 16.43, 22.53.
IZ GORICE: 8.31, 17.26.
Legenda: (’) ne vozi ob nedeljah in praznikih.
■ Vodstvo Državne knjižnice obvešča, da bodo v ponedeljek, 5. t. m., ponovno odprli čitalnico namenjeno učencem in dijakom za konsultacijo časopisov in knjig. Čitalnica bo odprta od ponedeljka do petka od 14.30 do 18. ure.
V Novi Gorici razmišljajo kako omejiti nabiranje gob
V evropskih nogometnih pokalih: Porto - Real, ponovno nesrečen žreb
Italijani zadovoljni
ZURICH — Žreb za drugo kolo evropskih nogometnih pokalov je povzročil nov preplah. Real Madrid, ki je že v prvem kolu izločil Maradonov Napoli, se bo konec meseca spoprijel nič manj kot z evropskimi prvaki portugalskega Porta. Brez dvoma je nesrečen žreb še podkrepil zahteve, da se v kratkem času sprejme nove kriterije za sestavljanje parov. Ob zgolj tehničnih utemeljitvah, imajo precej besede pri teh zahtevah tudi finančne potrebe velikih klubov.
Zaradi zgodovinskega antagonizma med Portugalci in Španci bo na obeh tekmah verjetno precej »vroče«, največ seveda med gledalci. Tako ali drugače, turnir bo izgubil eno zelo dobro moštvo. Od preostalih bolj znanih ekip bi morale imeti lahko delo Ba-yern, Benfica, Bordeaux in Steaua.
V Italiji je seveda največ zanimanja za pokal UEFA. V celoti so bili predstavniki zainteresiranih klubov z žrebom zadovoljni.
Juventus je morda naletel na najtrši oreh. Proti atenskemu Panathinaikosu bodo Turinčani prvo tekmo igrali v
gosteh. Grško ekipo posebno dobro pozna Rush, ki je pred dvema letoma v pokalni tekmi dosegel proti Atencem kar dva gola. Milanu so ponovno dodelili špansko moštvo barcelonskega Espanola. Tehnična vrednost ekipe je neznana, Milančane pa plaši gladka zmaga bodočih nasprotnikov proti re-nomirani Borussii iz Moenchenglad-bacha. Trener Verone Bagnoli je bil kot običajno trezen in prihodnji napor svoje ekipe ocenil kot normalen za nivo tekmovanja. Po žrebu je UEFA sklenila, da bo Verona prvo tekmo igrala na tujem. Evforija vlada v taboru Interja, ki bo igral proti finskim amaterjem. Uradne izjave so usmerjene v gotovo kvalifikacijo, našli pa so se tudi taki, ki načelno slepo ne zaupajo modročrnim.
V pokalu pokalnih zmagovalcev bo Atalanta nastopila proti ekipi s Krete. Možnosti napredovanja niso slabe, bergamski drugoligaš pa svoje nastopanje ocenjuje prej kot nagrado in glavno skrb usmerja ligaškemu tekmovanju.
POKAL PRVAKOV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Neuchatel Xamax (Švi.) - Bayern (ZRN) Real Madrid (Šp.) - Porto (Por.) Bordeaux (Fr.) - Lillestrom (Nor.) • Aarhus (Dan.) - Benfica Lizbona (Por.) Glasg. Rangers (Škot.) - Gornik (Pol.) Sparta Praga (ČŠSR) - Anderlecht (Bel.) Rapid Dunaj (AvJ - Eindhoven (Niz.) Steaua.(Rom.) - Omonia Nikozija (Ciper)	24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10.	4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11.
POKAL POKALNIH PRVAKOV		
Osmina finala	1. tekma	2. tekma
Villaznia (Alb.) - Rovaniemi (Fin.) OFI Crjte (Gr.) - Atalanta (It.) Den Haag (Niz.) - Young Boys (Švi.) Real Sociedad (Šp.) - Dinamo Minsk (SZ) Sporting Fort. (Por.) - Kalmar (Švi.) Hamburger (ZRN) - Ajax Amsterdam (Niz.) Malines (Bel.) - St. Mirren (Škotska) Olympique Mars. (Fr.) - Hajduk (Jug.)	24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10. 24.10.	4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11. 4.11.
POKAL UEF	A : ■ “L:::;:::::;:::::	
Šestnajstina finala	1. tekma	2. tekma
Dundee U. (Škotska) - Vitkovice (ČSSR)	24.10.	4.11.
Spartak Mos. (SZ) - VVerder Bremen (ZRN)	24.10.	4.11.
Brdndby (Dan.) - Sportul Stud. (Rom.)	24.10.	4.11.
Inter (It.) - Turun Palloseura (Fin.)	24.10.	4.11.
Vitoria Giumar. (Por.) - Beveren (Bel.)	24.10.	4.11.
Milan (It.) - Espanol Barcellona (Šp.)	24.10.	4.11.
VVismut (NDR) - Flamurtari (Alb.)	24.10.	4.11.
Aberdeen (Škot.) - Feyenoord (Niz.)	24.10.	4.11.
Chaves (Por.) - Honved Budim. (Madž.)	24.10.	4.11.
Utrecht (Niz.) - Verona (It.)	24.10.	4.11.
Borussia D. (ZRN) - Velež Mostar (Jug.)	24.10.	4.11.
Barcelona (Šp.) - Dinamo Moskva (SZ)	24.10.	4.11.
Toulouse (Fr.) - Bayer Leverkusen (ZRN)	24.10.	4.11.
Panathinaikos (Gr.) - Juventus (It.)	24.10.	4.11.
Crvena zvezda (Jug.) - Bruges (Bel.)	24.10.	4.11.
Victoria (Rom.) - Dinamo Tbilisi (SZ)	24.10.	4.11
Tri jugoslovanska moštva so naletela na precej močne nasprotnike. Hajduk (pokalni zmagovalci) bo nastopil proti Olimpigueju iz Marseilla, v pokalu UEFA pa bosta za Crveno zvezdo in Velež skrajno nevarna Bruges in Dortmund. Realistično se več pričakuje od Zvezde, ki ima v mednarodnem
okviru večje izkušnje in verjetno resnejši profesionalni pristop do igre.
Belgijski Bruges, nasprotnik Crvene zvezde, je v državnem prvenstvu trenutno na četrtem mestu. Precej bode v oči njegova zmaga s 5:0 proti leningrajskemu Zenitu. Bruges je bil že večkrat usoden za italijanska moštva,
ima pa že dve finalni tekmi iz evropskih pokalov. Leta 1976 je igral za prvo mesto v pokalu UEFA, dve leti kasneje pa je brez uspeha poskusil srečo med prvaki. Bruges je šestkrat osvojil naslov državnega prvaka.
Prve tekme bodo na sporedu 21. oktobra, povratne pa 4. novembra.
Odbojka: turnir za pokal HITA
Zmaga in poraz Farca Mebla
Na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Belgiji
Jugoslavija danes za 7. mesto
BRUSELJ — V srečanju za uvrstitev od 5. do 8. mesta je včeraj Jugoslavija zgubila proti Češkoslovaški in se bo tako danes za 7. mesto potegovala v tekmi s solidno Nizozemsko, ki se je otresla Belgije.
Italijanska moška vrsta je tudi zmagala (proti Španiji) in se tako izognila nevarnosti, da zasede zadnje mesto. Azzurre čaka še zadnji napor, dvoboj z Romunijo (za uvrstitev ha 9.-10. mesto), čakajo pa jih verjetno tudi polemike ob povratku domov. Ugled italijanske odbojke je rešila ženska vrsta, ki je v včerajšnjem polfinalu premagala Francijo. Izidi:
MOŠKI - 1.-4. mesto: SZ - Grčija 3:0; Francija - Švedska 3:0; 5.-8. mesto: ČSSR - Jugoslavija 3:2 (15:11, 10:15,
15:4, 4:15, 15:13; Nizozemska - Belgija 3:2; 9.-12. mesto: Romunija - Bolgarija 3:0; Italija - Španija 3:1 (15:10, 12:15, 15:7, 15:9).
ŽENSKE - 1.-4. mesto: SZ - Bolgarija 3:0; NDR - ČSSR 3:0; 5.-8. mesto: Nizozemska - Romunija 3:2; Italija -Francija 3:0 (15:10, 15:13, 15:6); 9.-12. mesto: Madžarska - Poljska 3:0; ZRN -Belgija 3:0.
DANES - moški: 5.-6. mesto ČSSR -Nizozemska; 7.-8. mesto Jugoslavija -Belgija; 9.-12. mesto Italija - Romunija; 11.-12. mesto Španija - Bolgarija; ženske: 5.-6. mesto Italija - Nizozemska; 7.-8. mesto Francija - Romunija; 9.-10. mesto Madžarska - ZRN; 11.-12. mesto Belgija - Poljska.
Košarka: pri Segafredo
Charles (začasno) namesto Pešica
GORICA — Šestindvajsetletni Američan Ron Charles (202 cm) bo zamenjal poškodovanega Pešiča na jutrišnjem srečanju Segafredo - Alno Fabri-ano. Tako je sklenilo vodstvo goriške-ga kluba, potem ko je spoznalo, da ju-oslovanski košarkar ne bo okreval za rugo srečanje letošnjega prvenstva.
Ron Charles, ki je lani igral na Švedskem, bo z goriško peterko, po vsej verjetnosti, igral še naslednje srečanje v Riminiju. Pešič pa bi moral svoj prvi prvenstveni nastof) opraviti v 4. kolu, ko bi morale biti težave z očesom že mimo.
NOVA GORICA — Na odbojkarskem turnirju v Novi Gorici za pokal HITA so se namesto štirih zbrale tri ekipe, Paloma Branik, Nova Gorica in Farco Meblo, ki so včeraj odigrale prve tekme (na 3 sete), s srečanji pa bodo nadaljevale danes zjutraj.
Zamejska ekipa je prvi dan turnirja dosegla eno zmago in doživela en gladek, a seveda pričakovan poraz. V uvodnem srečanju turnirja se je pomerila z Novo Gorico. Po izenačenem začetku so domačinke povedle 9:6, a Farco Meblo je zatem zanesljivo niz le dobil. Tudi v drugem setu so domačinke povedle (kar z 10:5), naša dekleta so izenačila na 12:12, a v izredno razburljivem finišu, ki je bil tudi najlepši na vsej tekmi, je Farco Meblo zapravil zaključni žogi in niz je šel po
vodi. Odločilni 3. niz pa so zanesljivo dobile Dolinškove varovanke.
Drugo srečanje zamejske ekipe pa je bilo po pričakovanju neuspešno, vendar smo pri igralkah le pogrešali nekoliko več živahnosti in odpora sicer eni najboljših jugoslovanskih ekip, Palomi Braniku. Kot kaže, so se že pred srečanjem sprijaznile s porazom-
REZULTATI 1. DNE: Nova Gorica -Farco Meblo 1:2 (9:15, 17:15, 8:15); Paloma Branik - Farco Meblo 3:0 (15:2, 15:5, 15:2), Paloma Branik - Nova Gorica 3:0 (15:3, 15:9, 15:1).
_ FARCO MEBLO: Kralj, Nacinovi, Žerjal, Maver, Mira Grgič, Neva Grgič, Gardeli, Knez, Slavec, Klemše.
DANAŠNJI SPORED (pričetek ob 8.00): Paloma Branik - Nova Gorica, Meblo Farco - Paloma Branik, Nova Gorica - Farco Meblo. (E. Čurlič)
V nedeljoy 11. oktobra, v Trstu
»Jesenska regata«
V polfinalih Davisovega pokala
Švedska in Indija v vodstvu
Na sedežu tržaške Pokrajine so včeraj uradno predstavili »jesensko regato«, ki jo bo v nedeljo, 11. t. m., v Tržaškem zalivu organiziralo jadralno društvo Barcola - Grignano.
Predsednik društva Bandelli je povedal, da je za to prireditev, ki je naj-večja svoje vrste v Sredozemlju, že vse nared. Poudaril je, da gre za pobudo, ki ni zgolj športnega značaja, saj pričakujejo za konec prihodnjega tedna okrog 15.000 obiskovalcev, tako da bodo na svoj račun gotovo prišli tudi gostinci.V sodelovanju z Avtonomno letoviščarsko ustanovo so zato priredili vrsto pobud, ki bodo gotovo popestrile turistično ponudbo našega mesta.
Kar se tiče same regate, organizatorji pričakujejo, da bodo presegli število lanskih udeležencev (636). Poleg tega so izjemno poskrbeli za varnost, a spremembe so tudi glede žirije: letos bosta namreč delovali dve skupini, ki bosta zagotavljali skoraj takojšnje posredovanje rezultatov.
Obeta se še ena velika novosat. V poslanski zbornici je bil namreč vložen zakonski osnutek, ki predvideva, da »jesensko regato« povežejo z ustanovitvijo vsedržavne loterije (»Lotteria Trieste«), katere izkupiček bi šel tržaški Pokrajini (ki je prva sprožila zamisel) in seveda bi bil nato namenjen turističnim in športnim dejavnostim.
BARCELONA — Po prvih dveh srečanjih polfinala Davisovega pokala Švedska vodi z 2:0 proti Španiji. Izida: VVilander (Šve.) - Sanchez (Šp.) 8:6, 3:6, 6:0, 6:2; Edberg (Šve.) - Sanchez (Šp.) 6:4, 6:2, 6:4.
V Sydneyu pa so domačini, ki nastopajo brez Casha, proti Indiji razkrili svojo slabost in po rezultatu 2:0 za goste so lanski zmagovalci blizu katastrofe. Izida: Krishman (Ind.) - Fitzgerald (Avstral.) 6:1, 6:2, 3:6, 8:6; Am-ritraj (Ind.) - Masur (Avstral.) 1:6, 6:3, 12:10, 6:4.
Nogometno SP: 111 kandidatov
ŽENEVA — Z zadnjimi prijavami je dosegel seznam držav prijavljenih za
nogometno SP 1990 111 enot. Evropa bo startala s 33 ekipami, Azija s 26, Afrika s 23, Srednja in Severna Amerika s 14, Južna Amerika z 10, Oceanija pa s tremi. Slednjim so dodali še Tai-wan in Izrael. O sestavi skupin bodo odločali 12. decembra.
Kljub astmi dvojni troboj
LOS ANGELES .— Štiriintridesetletna Američanka Cheryl Durnstein-Decker je opravila izreden podvig in v eni sapi opravila dvojni vzdržljivostni troboj. Najprej je preplavala devet km in pol, nato pa prekolesarila 360 km. Za nameček je še pretekla 84 km. Vse to v brk hudi zdravstveni hibi: astmi.
Odbojka: v organizaciji ŠZ Sloga
Jutri mednarodna mladinska turnirja
Kot smo že poročali, bosta jutri v organizaciji športnega združenja Sloga na Opčinah in v Repnu dva mednarodna mladinska odbojkarska turnirja. V moški kategoriji bodo nastopali igralci letnika '69 in mlajši, v ženski pa igralke letnika '70 in mlajše. Urnik tekem je naslednji:
Moški (telovadnica v Repnu): 9.30 Sloga - Bovec, sledi Fužinar - Naš prapor Val; ob 15.30 finale za 3. mesto, sledi finale za 1. mesto.
Ženske (telovadnica na Opčinah): 9.30 Sloga Koimpex - OMA Telesor-veglianza, sledi Fužinar - Villacher Bier Tržič; ob 15.30 finale za 3. mesto, sledi finale za 1.
Nagrajevanje vseh ekip bo v openski telovadnici po končanem turnirju v obeh konkurencah. (Inka)
Motociklizem: dirka superbike
Štoka v Mugellu
SCARPERIA (Firence) — Vzporedno z zadnjo dirko za evropsko hitrostno prvenstvo, bo v Mugellu tudi 6. in obenem predzadnja preizkušnja italijanskega motociklističnega prvenstva superbike. Na startu bosta tudi pilota Primotor Adriaimpex Enzo Chiapello in Danilo Štoka (yamaha FZ in FZR).-Zaradi preštevilne udeležbe bodo poskusne vožnje opravili kar pred dirko, ki jo bodo izpeljali v dveh vožnjah, danes in jutri. Stoka, ki je trenutno tretji na lestvici (pred njim sta Lucchi-nelli in Pirovano), bo skušal to mesto braniti pred hudo konkurenco Američana Fredija Merkela (honda VFR). Po Mugellu bo še odločilna tekma 18. t. m. v Vallelungi pri Rimu.
Atletika: državno prvenstvo
Dva borovca v Rimu
Danes in jutri bo v Grossetu posamično državno atletsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Na njem bi morali nastopiti tudi trije predstavniki atletskega društva Bor Infordata, ki so si z rezultati pridobili to pravico. Odpotovala pa sta le dva, metalec kopja Alan Oberdan in tros-kokaš Igor Sedmak, tretjemu, Aljoši Škabarju, pa je nastop na visokih ovirah preprečila poškodba, ki jo je staknil na deželnem prvenstvu. Ker napovedi o uvrstitvi niso mogoče, v društvu pričakujejo, da se bosta oba vrnila z novima osebnima rekordoma, kar bi jima zagotavljalo tudi solidno uvrstitev. (IP)
TPK SIRENA
IN ŠPORTNA ŠOLA TRST obveščata, da bo ponovitev regate za osnovnošolsko olimpiado danes, 3. t. m., ob 13.30.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da je vpisovanje za letošnjo sezono v uradnih urah na društvenem sedežu, tel. 51377.
ZSŠDI
obvešča, da se bo v torek, 6. oktobra, pričel plavalni tečaj v Lipici. Sodelujejo lahko otroci zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Informacije in vpisovanje vsak dan od 9. do 13. ure na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304.
SPDT
vabi vse planince, prijatelje in simpatizerje na tradicionalni 33. DAN PLANINCEV SPDT, ki bo jutri, 4. oktobra, na Slavniku. Slavje bo povezano s spominskim pohodom na Slavnik. Zbirališče bo ob 8. uri v Bazovici pred cerkvijo ali ob 9. uri v Skadanščini. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Vse informacije in vpisovanje pri vodji izleta Ervinu Gombaču (tel. 754742). Vabljeni!
SPDT
vabi vse svoje člane in simpatizerje na tradicionalni avtobusni IZLET V NEZNANO, ki bo v nedeljo, 11. oktobra, skupno s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane. Odhod bo ob 7. uri izpred sodne palače v Trstu. Hoje bo skupno od 3 do 4 ure. Cena izleta je 12 tisoč lir. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (UL sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304). Vabljeni!
SPDT
obvešča svoje člane, da bodo odslej odborove seje ob torkih ob 20. uri na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad), in ne več ob ponedeljkih ob 20.30.
KK BOR
MINIB ASKET
sporoča, da treningi potekajo po naslednjem urniku: letnika 78/79 in mlajši: ponedeljek 14.30 - 15.30; sreda 15.30 - 16.30; letnika 77/76: torek 14.30 - 15.30; sreda 14.30 - 15.30; petek 16.00 - 17.00. Vpisovanje med treningi. Informacije tel. 51377.
ŠD KONTOVEL
obvešča, da so treningi minibasketa vsak torek in četrtek ob 16.30 na Kontovelu. Treninge vodi prof. Igor Meden.
SK DEVIN
priredi 8-urne začetniške tečaje na plastični stezi v Nabrežini z začetkom 20. t. m. vsak torek od 16. do 20. ure. Informacije in vpisovanje do 15. t. m. na tel. št. 200236 in 910327 ter pri odbornikih društva.
ŠD BREG REKREACIJA obvešča svoje člane, da bo prva vadbena ura in vpisovanje za rekreativno telovadbo v petek, 9. t. m., ob 21. uri v občinskem športnem centru v Dolini.
ATLETSKA ŠOLA
PRI AD BOR INFORDATA vabi mlade do vključno 12. leta starosti, iz mesta in izven njega, da se vključijo v atletsko vadbo, ki je vsak torek in četrtek ob 17. uri na stadionu 1. maj v Trstu.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
DUkE
grandi marche
V drugem kolu košarkarske B 2 lige jadranovci v Novellari
Takoj nadoknaditi prvi spodrsljaj
Bo tokrat Sandi Rauber natančnejši pri metu?
Krstni nastop Jadranovih košarkarjev Pred domačim občinstvom se je sprevr-3el v splošno razočaranje, po katerem pa ru še ničesar tako hudega, kar bi se ne
dalo popraviti. Seveda ob upoštevanju dejstva, da se je treba bolj zanašati na lastne zmožnosti, kot pa na nesposobnosti drugih. Nemara pa bo tako slab start na lastnih tleh prispeval, da bodo »plavi« tudi na gostovanjih mnogo bolj odločni in zavzeti, kot so bili doslej. V nasprotnem primeru bo tudi težko »loviti« uvrstitev v play off.
Brumnova postava, ki bo nocoj preverila jakost novinca v ligi, bo prav ista, ki je v nedeljo razžalostila svoje navijače, še posebno pa tisto skupino navijačic, ki so jadranovcem poklonile darilo. Jadra-novo vodstvo se za to kar iz »napovedi« zahvaljuje navedenim dekletom za nepričakovano, vendar zelo prijazno gesto.
Novellara je trg v bližini Reggio Emi-lie, v tej pokrajini pa je košarka sila priljubljena. Tamkajšnji klub je neke vrste Jadranov dvojnik, saj je dosegel dva zaporedna prestopa v višjo ligo in to v glavnem z lastnim igralskim kadrom. Iz D lige so se košarkarji Novellare brez umestnih postankov prebili med drugoli-gaše. V lanskem prvenstvu C 1 lige pa so
zbrali celih 50 točk, kar pomeni, da so utrpeli samo pet porazov, ali, če hočete, osvojili 83,3 odstotka možnih zmag. Kot nam je povedal njihov klubski funkcionar, je letošnji cilj Novellare predvsem
Jutri v Nabrežini memorial M. Venier
Kot smo že poročali bo jutri v nabrežinski občinski telovadnici košarkarski »memorial Matej Venier« za kadete, ki ga ŠD Sokol prireja v spomin na svojega mladega, tragično preminulega člana.
Turnir bo celodneven, spored pa je sledeči:
9.30 Kraški zidar - Bor Adria-impex
11.00	Kontovel Electronic Shop -Sokol
16.00	finale za 3. mesto 17.30 finale za 1. mesto.
obstanek v ligi, čeprav so se okrepili s povratkom domačina Lusuardija, ki je dve sezoni odigral v B 1 ligi pri Stamuri iz Ancone in pa z mladim krilnim igralcem Cervijem, ki je na posojilu iz prvoligaša Cantine Riunite. Prvi igralec kluba je vsekakor playmaker Codeluppi, ki je bil vrsto let ključni mož sedanjega prvoligaša iz Reggio Emilie vse do prestopa »Cantin« v A-2 ligo. Novellara igra domača srečanja v manjši telovadnici, ki premore največ 450 gledalcev, kar nas spominja na Jadranove »dolinske« čase. Omenjeni odbornik je še pristavil, da je telovadnica na vsaki tekmi domačega kluba, ob katerikoli uri in katerikoli dan v tednu, vedno razprodana. Letos so med drugim že prodali 200 abonmajev...
Po vsem povedanem je jasno, kakšna bo klima, v kateri se bodo Brumnovi fantje znašli nocoj. Prav bi bilo, da se vsaj miselno pripravijo na to. (Cancia)
Po Radiu Opčine bo s pričetkom ob 21. uri neposreden prenos Jadranovega gostovanja, tekmo pa bo komentiral Franko Korošec.
SOBOTA, 3. OKTOBRA 1987
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
21.00	v Novellari, Ul. Novyjcin 11: Novellara Bredli Coop - Jadran
NOGOMET
NAJMLAJŠI
15.30	v Sovodnjah: Juventina - Natisone
CICIBANI
14.30	v Ločniku: Lucinico - Sovodnje: 15.30 v Trstu, pri Sv. Alojziju: Vivai Busa B - Zarja; 15.30 na Proseku: Primorje - San-fAndrea A; 16.15 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Giovanni - Breg
MLAJŠI CICIBANI
14.45 v Trstu, na Čarbolah: Ponziana A -Zarja Adriaimpex
NEDELJA, 4. OKTOBRA 1987
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku: Primorje - San Canzi-an
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Stock; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras; 15.00 v Bazovici: Zarja - San Sergio
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 na Padričah: Gaja - Romana; 15.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo: S. Andrea - Mladost; 15.00 v Dolini: Breg -San Marco Sistiana; 15.00 v Gorici, na Roj-cah: Juventina - Pro Farra; 15.00 v Manza-nu: Manzano- Sovodnje
UNDER 18
15.00	v Dolini: Breg - SanFAndrea; 15.00 v Križu: Supercaffe - Vesna
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Križu: Vesna - San Sergio; 10.30 na Proseku: Primorje - Muggesana; 11.15 v Dolini: Breg - Zaule Rabuiese
NAJMLAJŠI
9.00	v Dolini: Breg - Portuale
ZAČETNIKI
9.30	v Sovodnjah: Juventina - Lucinico; 10.15 v Dolini: Breg - Muggesana; 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Zarja Adria-impex
ODBOJKA
POKAL HITA
9.30 v Novi Gorici, OŠ 9. korpusa: Farco Meblo - Paloma Branik
MEDNARODNA MLADINSKA TURNIRJA
9.30	in 15.30 v Repnu: nastopajo mladinci Sloge, Fužinarja, Vala in Bovca; 9.30 in 15.30 v openski nižji srednji šoli: nastopajo mladinke Sloge Koimpex, Fužinarja, OMA Telesorveglianza in Villacherja Beer iz Tržiča
KOLESARSTVO
KOLESARJENJE PRIJATELJSTVA
8.30	in 9.15 v novogoriškem športnem parku: start
Nogomet: v 1. AL Primorje doma
Trener Mikuš jutri ne bi smel imeti težav s postavo, čeprav je Valter Husu zaradi nedeljske izključitve diskvalificiran. Mikuš sicer še ni odločil, koga bo poslal na igrišče, a ni izključeno, da bodo proseš-ki navijači doživeli prijetno presenečenje in videli tta delu novega nogometaša, to je 23-letnega branil-ca Iva Prašnikarja, ki je doslej igral pri NK Izola. San Canzian je solidno startal. V dveh tekmah je zbral tri točke, a povedati je treba, da je obakrat ^gral doma. Za Primorje pa je to drugi nastop doma P° porazu s Seveglianom. Navijači upajo, da Primorje ne bo tudi vtretjič ostalo praznih rok.
2. amaterska liga
VESNA - STOCK
Čeprav je Stock brez točk osamljen na repu lestvice, Križani ne bodo imeli lahke naloge. Po flveh zaporednih spodrsljajev bodo prišli Tržačani v Križ s trdnim namenom, da neporaženi zapustijo igrišče. Kar se tiče Vesne, bo imel pomožni .trener Miot na razpolago vse nogometaše, razen poškodovanega Coccoluta. Trener Petagna je bil prav ta teden operiran in bo še nekaj časa v bolnici. Tudi zato bodo plavi, ob podpori svojih zvestih navijačev, napeli vse sile, da bi zmago
posvetili svojemu trenerju, kateremu, kot tudi vsi kriški navijači, želijo, da bi čimprej okreval.
OPICINA - KRAS
Opicina je v prvih dveh nastopih odlično kljubovala močnim nasprotnikom. Premagala je Zaule in remizirala s S. Sergiom ter s tem dokazala, da verjetno spada v krog favoritov za napredovanje. Pozabiti ne smemo, da je tudi Kras odlično startal, zato se obeta jutri na Opčinah lepa nogometna predstava, ki bo gotovo pritegnila navijače. Glede postave Krasa, jutri ne bo igral Famigliuolo, zaradi vojaških obveznosti pa je v dvomu tudi nastop Vidalija.
ZARJA - S. SERGIO
S. Sergio, ki mu je lani spodletelo napredovanje, je še ojačil ekipo, a začetek zanje ni bil obetaven, saj še niso dosegli ne zmage ne gola. Tekmi z Muggesano in Opicino sta se namreč končali pri 0:0. Dva neodločena izida je dosegla tudi Zarja, ki bo jutri igrala brez poškodovanega Auberja in Antoniča, ki je šel k vojakom. Zadnji uspeh Zarje na domačih tleh smo zabeležili 22. marca (1:0 proti Giarizzolam). Pred tem pa so lani Bazovci premagali še S. Luigi in prav S. Sergio.
Bruno Rupel
Uspeh turnirja v Barkovljah
Rekreacijski nogometni turnir v Barkovljah se je končal z zasluženo zmago moštva Arniči del Tennis, ki je v finalu premagalo ekipo Simpatičnih mrh. Turnir je lepo uspel, nagrajevanje pa je bilo sinoči.
IZIDI
Za 5. mesto: Dinamo Gašpereti - Užitni 8:5 (po 11-met-rovkah)
STRELCI: B. Pertot 2, Poljšak 1, Preselj 1, A. Gregorič 2, Kosovel 2.
GAŠPERETI: J. Gregorič, M. Gregorič, Pojšak, M. Pertot, Pertot, Doles, Preselj.
UŽITNI: S. Gruden, V. Gruden, A. Gregorič, Kosovel, Godnič, Ferluga.
Za 3. mesto: Oldstraks - Tus 2:0 b.b.
Za L mesto: Amici del tennis - Simpatične mrhe 5:4 (3:2)
. STRELCI: Riva 2, Protti (11-metrovka), avtogol Martela-nija, avtogol Volk, Jogan 3, Martelani 1.
AMICI: Nardin, Pison, Riva, Pailazzo, Protti, Fiore, Padu-lano, Terlizzi, Menardi.
SIMPATIČNE MRHE: Volk, Sedmak, Smotlak, Martelani, Betocchi, Kalin, Jogan, Fonda.
NAJBOLJŠI STRELEC: Smotlak (Simpatične mrhe) 13. NAJBOJŠI IGRALEC: Kosovel (Užitni). NAJBOLJŠI VRATAR: Marion (Tus). DISCIPLINSKI POKAL: Dinamo Gašpereti
Ambiciozni načrti naših enajsteric v 3.
amaterski ligi
Več novosti
Jutri bo start še zadnjega amaterskega prvenstva, to je 3. lige. Letos se je v naši deželi za to prvenstvo prijavilo 146 ekip, skupin pa je ll.Na Tržaškem in Goriškem se je kot lani prijavilo 40 ekip, ki bodo igrale v treh skupinah, naših ekip pa je šest.
V tržaško-goriški skupini »L« bo igralo 12 ekip. Tik pred začetkom prvenstva se je nastopu odpovedala Aurisina, ki je prenehala z delovanjem. V tej skupini bodo tudi Breg, Gaja in Mladost. V skupini »I« je 14 ekip z Goriškega, med katerimi sta tudi Juventina in Sovodnje, v skupini »M« pa so le tržaške enajsterice, med katerimi je tudi Primorec. V to skupino jeno-gometna zveza v zadnjem hipu vključila še SanfAnno, ki je lani sicer to prvenstvo osvojila, a je v poletnem obdobju prišlo do sporne združitve društva z Muggesano. Nekateri odborniki SanfAnne so vložili priziv v Rim, med tem časom pa je zveza Muggesano že vpisala v 2. amatersko ligo. Da bi bil volk sit in koza cela, je zveza zdaj naknadno izjemoma dovolila vpis SanfAnne v 3. ligo, čeprav so bili koledarji že izdelani.
Novosti: v goriški skupini »I« so letos štiri nove ekipe, Arrigosport, ki je lani igral v goriško-tržaški skupini »M«, novoustanovljeni Manzano ter Mariano in Audax, ki sta izpadla iz 2. lige. Prav slednji moštvi startata med favoriti za končno zmago.
V skupini »L« se je prvič vpisala ekipa Euforia Club, ki jo sestavljajo in vodijo bivši člani Aurisi-ne. Glavno vlogo bi morala odigrati Fincantieri in S. Marco, ki mu je že lani spodletelo napredovanje, a menimo, da lahko presenetita tudi Gaja in Mladost.
Precej novosti je v skupini »M«. Popolnoma nova ekipa je Exner, ki ima svoj sedež v Rojanu, CRA Fincantieri pa je v bistvu bivši GMT. Med novoustanovljene sodi tudi La Lanterna, ki jo sestavljajo finančni stražniki. Za nastop v članski konkurenci se je odločil tudi Montebello, ki se sicer že dolgo let ukvarja z naraščajem. L'-Architrave in Olimpia sta lani izpadla iz druge lige, a sta skupaj z Domiom in Primorcem kandidata za povratek med drugoligaši.
(b. r.)
Ivan Horjak (trener Brega)
»Če smo že lani zadovoljili, saj smo prikazali lep nogomet in dosegli tudi dobre rezultate, si letos obetamo še veliko več. Lani smo namreč dosegli končno 6. mesto in letos računamo na višjo uvrstitev. Letošnje je pač drugo leto novega ciklusa in stanje bi se moralo nujno obrniti na bolje. Glede ostalih slovenskih enajsteric menim, da je Gaja dobra ekipa, vendar sem tudi mnenja, da jo bo izguba Gabriellija pogojevala, glede Primorca bi pa rekel, da na nedavnem pokalu Primorja nisem videl tiste ekipe, ki se je lani v dodatni tekmi borila s CGS za napredovanje.
Kot favorite za končno zmago bi omenil Olimpio, Roianeseja in CUS, kar se pa nas samih tiče, bomo lahko takoj v prvem kolu preverili svoje možnosti s solidnim San Marcom.«
Seznam igralcev
VRATAR: Nevio Hrvatin '56.
BRANILCI: Silvano Členik '68; Paolo Paoletti '61; Igor Tul '64; Doriano Paoli '67; Gabriele Albertini '63; Flavio Diminich '68; Paolo Jez '56; Davide Germani '62; Giuliano Prasel '69; Paolo Kerpič '68.
VEZNI IGRALCI: Daniele Chelemenich '65; Lu-cio Di Sotto '63; Fabio Corbatti '58; Fabio Giuressi '69; Mario Ferfoglia '60.
NAPADALCI: Massimo Tamaro '70; Mitja Zonta '61; Miloš Tul '66; Piero Celin '60.
Lado Marchi (predsednik SD Juventina)
»Za letošnje prvenstvo smo se dokaj dobro pripravili in sestavili solidno ekipo. Več je novih nogometašev in med temi bi gotovo omenil Massima Tabaja, ki je še lani igral v promocijski ligi. Naš cilj je odigrati prvenstvo med vodilnimi in se vključiti v boj za napredovanje. Če bo tudi sreča na naši strani, potem zares lahko računamo na kakovostni skok. Med glavnimi favoriti za končno zmago sta v prvi vrsti Mariano in Farra.« Prav s Farro bo Juventina odigrala uvodno srečanje na Rojcah, ki bodo tudi sicer sedež domačih srečanj štandrežkega moštva.«
Seznam Igralcev VRATAR: Mauro Molinari.
BRANILCI: Paolo Chizzolini, Paolo Travagin, Marko Krpan, Flavio Paziente, Luciano Pizzolato, Giovanni Čosta, Valerio Tegas.
VEZNI IGRALCI: Mario Sermino, Massimo Tabaj, Gianpaolo Bastiani, Tullio Bastiani, Adriano Pippa, Marjan Cingerli.
NAPADALCI: Paolo Del Negro, Flavio Marvin, Boris Nanut.
TRENER: Ruggiero Grion.
Edi Kralj (trener Primorca)
»Za nas je to novo prvenstvo, ker so nas vklučili v tržaško skupino, potem ko smo prejšnje sezone igrali proti furlanskim in gbriškim ekipam. Vsekakor pa odločno igramo za zmago. Ekipa je sicer še mlada, zato se bojim kaj bo, ko bomo igrali zjutraj, fantje pa so vseeno resni. Skrbijo me pa slaba igrišča, ki bodo lahko vplivala na našo igro.
Gaja mi daje vtis solidne ekipe, toda prvenstvo je dolgo in bomo videli kakšne pogoje za treniranje bodo imeli v zimskem obdobju, Breg pa je ekipa, ki na začetku vedno igra zelo dobro, a se v nadaljevanju prvenstva zgubi. Zanje upam, da letos ne bo tako. Glede favoritov za napredovanje, bi poleg nas samih, omenil Architraveja, ki je lani izpadel in ima veliko izkušenih igralcev, pa tudi več mladih nad, nadalje Roianeseja, solidno in fizično močno moštvo z dobro igro, in končno še Olimpio.
Seznam igralcev
VRATARJA: Luciano Leone '57; Vito Truglio '64.
BRANILCI: Massimo Leone '69; Alessandro Černe '70; Alessandro Chimenti '65; Mauro Kralj '58; Fulvio Ciuk '68; Antonio Florean '66; Maurizio lannarelli '62; Maksimiljan Kralj '68; Valter Milkovič '58.
VEZNI IGRALCI: Edvin Kralj '59; Dimitrij Ferluga '70; Claudio Pacchia '57; Kristjan Canziani '69; Andrej Carli '68; Antonio Coppola '62.
NAPADALCI: Alessandro Husu '65; Igor Milkovič '64; Franco Carli '63; Massimo Facchin '66; Alessandro Borelli '61.
Severine Kozina (trener Gaje)
»Letos je naša ekipa zelo prenovljena: k nam so pristopili Čal-ligaris in Vengust, ki sta lani igrala za Rabuiese, Terčon in Šuc, ki sta branila barve Krasa, ter Al-tin in Vascotto, ki sta igrala za Domio oziroma za San Vito. Kar se tiče letošnjih rezultatov, bi poudaril, da je zelo lahko obljubljati, veliko teže pa izpolnjevati obljube. Vendar pa menim, da bi z malo športne sreče lahko izboljšali lansko 4. mesto.
Mislim, da bo letos Breg gotovo med protagonisti naše skupine in da bo po tolikih letih spet odigral dobro prvenstvo, saj se predstavlja z dobro in precej pomlajeno ekipo. Primorec se je že lani dobro odrezal. Letos bo nastopil z ekipo, ki je v glavnem nespremenjena, zato bi moral svojo končno uvrstitev še izboljšati. Kot glavnega kandidata za prestop pa bioznačil solidno moštvo San Marca."
Seznam igralcev
VRATARJI: Bruno Altin '59;'Zdravko Kante '52; Alessandro Zimanek '67.
BRANILCI: Maks Grgič '61; Marco Rismondo '61; Paolo Stranščak '61; Peter Terčon '59; Valter Kalc '63; Marino Vingust '60; Goran Šuc '64; Carlo Gabrieli! '61.
VEZNI IGRALCI: Aleksander Kalc '67; Marjan Gojča '67; Boris Rismondo '51; Dario Salvi '63; Claudio Viviani '54; Eugenio Alfieri '55; Radivoj Verše '53; Marino Calligaris '62.
NAPADALCI: Sandro Vascotto '69; Branko Grgič '50; Luigi Aversa '52.
Lucijan Fajt (predsednik SD Sovodnje)
»Za našo ekipo bo tokrat igralo več mladih igralcev, ki so neizkušeni in potrebujejo nekaj časa, da se uvedejo v to ligo. Zato moramo tem fantom nuditi vse pogoje, da zrastejo v dobre nogometaše, ki bodo čez dve-tri leta zagotavljali ekipi kakovost. Če se omejim na letošnje prvenstvo, potem lahko rečem, da sodimo v skupino ekip, ki se bodo potegovale za napredovanje. Cilj prestopa v višjo ligo pa je vezan na vrsto okoliščin, med katerimi tudi sreča odigrava pomembno vlogo. Težko je napovedati, kdo je glavni favorit v tako zahtevnem prvenstvu. Na papirju, vsaj trenutno, imata goriški Audax in Isonzo rahlo prednost pred ostalimi.«
Seznam igralcev
VRATARJA: Robert Uršič, Rajko Petejan.
BRANILCI: Pavel Hmeljak, David Devetak, Marjan Tomažič, Livio Visintin, Moreno Marson, Anto-nello Bicciato, Claudio Kadež, Stefano Košič.
VEZNI IGRALCI: Fabjan Čevdek, Mauro Kodermac, Marko Fajt, Marko Gulin, Ladi Tomšič, Aleš Fajt.
NAPADALCI: Marko Butkovič, Claudio Košič, Franko Pahor, Marko Zotti, Claudio Grillo, Milan Gomišček.
TRENER: VValter Berloso.
Miroslav Peršolja (trener Mladosti)
»Priprave smo začeli že v prvi polovici avgusta in doslej smo že mnogo naredili. Zadovoljen sem z igralci, ki so pokazali veliko volje do dela, zato menim, da tudi rezultati ne bodo izostajali. Sicer velja povedgti, da smo naše delo planirali dolgoročno. Ob začetku prvenstva pozivam vaščane, da se v največjem številu udeležijo sre-Želimo pa si le športnega in ne kakih drugih oblik spodbujanja, ki nikomur ne koristijo. Kljub dobri pripravi, bomo gotovo zašli v manjše ali večje težave. Krizne trenutke pa bomo prebrodili, če bomo za nami čutili oporo navijačev in same vasi.«
Seznam igralcev
VRATARJA: Sandi Gergolet, Angelo Bruni.
BRANILCI: Dimitrij Lakovič, Claudio Ulian, Luciano Frandolič, Zdravko Černič, Marko Černigoj, Alessandro Zampa, Fulvio Devetak.
VEZNI IGRALCI: Adriano Lavrenčič, Marjan Černič, Ivan Maušič, Dario Frandolič, Dario Sclauzero, Gianfranco Passon.
NAPADALCI: Karel Ferfolja, David Argentin, Massimi-liano Argentin, Claudio Lavrenčič, Hilarij Kobal. „
PREDSEDNIK: Dario Gergolet
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda.'Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
tg!
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
3. oktobra 1987
Protiteroristični akciji v Laciju in Kalabriji
Karabinjerji aretirali štiri pripadnike UCC
ZRN in Albanija vzpostavili diplomatske odnose
TIRANA - Socialistična ljudska republika Albanija in Zvezna republika Nemčija sta vzpostavili redne diplomatske odnose. To je včeraj v Bonnu osebno sporočil zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher, vest pa je oddala tudi albanska tiskovna agencija Ata. Diplomatski odnosi med Albanijo in Zahodno Nemčijo bodo na najvišjem nivoju, saj si bosta državi kmalu izmenjali Veleposlanike.
Bodisi tiskovna agencija Ata, kot tudi Genscher sta vzpostavitev diplomatskih odnosov upravičila z željo po izboljšanju odnosov med državama. Genscher je obenem dejal, da se s sklepom zapira ena izmed zadnjih vrzeli v diplomatskih odnosih med Zahodno Nemčijo in drugimi državami.
RIM — Karabinjerji so aretirali včeraj z vzporednima akcijama v Laciju in Kalabriji pet domnevnih pripadnikov teroristične organizacije UCC (»unione dei combattenti comunisti«), ki deluje v sklopu tako imenovanih »rdečih brigad«. Aretacije so izpeljali v okviru preiskave o krepitvi prevratniškega delovanja UCC na vsem državnem ozemlju, med katero so nadeli lisice že kakšnim 40 teroristom v Venetu (Mestre, Padova, Vicenza), Liguriji (Genova), Toskani (Firence), Emiliji (Bologna) in — kot rečeno — Laciju (Rim) ter Kalabriji (Catanzaro, Cosen-za).
V Rimu so prijeli 23-letnega Paola Di Carla, ki so ga zasačili kar na domu v Ul. Calzabini, v pokrajini Cosenza pa 41-letnega Francesca Malango in
26-letnega Roberta Castellana (oba v Paoli), 36-letnega Domenica Trifiloja (Santa Maria del Cedro) in 31-letnega Domenica Salemmeja (Grisolia). Vsi so obtoženi sodelovanja z oboroženo tolpo.
Med hišnimi preiskavami v Venetu so odkrili karabinjerji zajeten sveženj tajnih listin o delovanju prevratniške organizacije pa tudi ciklostilirana sporočila, s katerimi prevzema UCC odgovornost za uboj generala vojnega letalstva Licia Giorgierija (po rodu Tržačana) in funkcionarja v predsedstvu vlade Antonia Da Empolija, ki je bil Craxijev svetovalec za gospodarske zadeve. Gradivo o dosedanjem preiskovalnem delu bodo razna državna tožilstva zdaj izročila rimskemu preiskovalnemu sodniku Rosariu Prioreju.
Ostre protivladne manifestacije v Lhasi, glavnem mestu Tibeta
LHASA — Ob priliki 38. obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske in nekaj dni pred 36. obletnico kitajskega vojaškega vdora v Tjibet je prišlo v Lhasi, glavnemu mestu Tibeta, do izredno hudih protivladnih manifestacij.
Vse se je pričelo v četrtek na trgu nasproti slavnega budističnega svetišča Jokhang, ko se je skupina budističnih menihov zbrala okrog svetišča in so vihrali zastavo tibetanskih indipendentistov. Menihom se je v slabi uripridružila številna množica, skupaj pa so vzklikali protikitajska gesla. Demonstranti so svoj bes proti kitajski zasedbi Tibeta izkazali s tem, da so sežgali bližnjo policijsko postajo. Manifes-tanti so nato sežgali tudi pet policijskih avtobusov, nekateri turisti, ki so demonstracijam prisostvovali, so včeraj v Pekingu trdili, da so hudi neredi povzročili tudi nekaj smrtnih žrtev.
V Tibetu sicer že nekaj časa vre. Te dni so neznanci po vsej državi obesili lepake, na katerih je napisan tekst resolucije podkomisije ameriškega parlamenta za človekove pravice. Resolucija dolži kitajsko vlado smrti milijona Tibetancev med vdorom v Tibet in med krvavim zatrtjem manifestacij iz leta 1959. Resolucija tudi navaja krivdo vlade iz Pekinga pri uničenju 6 tisoč tibetanskih templjev in samostanov.	-	'
Kitajske oblasti so obenem pred dnevi izgnale iz države ameriška turista, ki sta prinesla v Lhaso zastave tibetanskih nacionalistov in fotografije Dalai Lame, duhovnega vodje Tibetancev. Tibet si lahko turisti ogledajo šele od leta 1979.
»Čudežno zdravilo« za raka spravilo v ječo že 4 osebe
TURIN — V okviru preiskave o goljufiji s »čudežnim zdravilom« proti raku so aretirali včeraj karabinjerji še enega človeka: to je 28-letni zdravnik Pierpaolo Pilotti iz Pine-rola, ki je sodeloval pri pripravi lažnega zdravila. V ječi so zdaj tako že štiri osebe: 49-letni zdravnik in univerzitetni docent Giulio Tempia iz Bielle, a bivajoč v Turinu, njegova družica Angela Tardivo, njen brat Gaetano in seveda Pilotti. Laboratorija, kjer so izdelovali »zdravilno« tekočino, preiskovalci še niso odkrili.
Tekočina ni nič drugega kot mešanica destilirane vode, alkohola in zaenkrat neznanega raztopila, kar pomeni, da ne le nima terapevtske moči, ampak je celo še škodljiva. No, doktor Tempia je zaračunaval pacientom za vsako injekcijo kar pol milijona lir: 200.000 lir za posamezno dozo »čudežnega zdravila«, 300.000 lir pa kot honorar za svojo »poklicno storitev«. Tempio, ki je obljubljal pacientom popolno okrevanje v štirih ali petih mesecih (!), so aretirali na domu nekega bolnika v zadnjem stadiju ravno v trenutku, ko je bil na tem, da mu vbrizga mešanico vode in alkohola.
V petek lov na pošast iz Loch Nessa
»iPiPSflii!
Twenty fovr 32ft motor launche* eqiiMetf witlt soiar and Computer grapi) recorden nreep Loch vritti 'cortain of sound'
Undeneater camera investigates unesial sonar contacts
LOCH HESS
Length: 23 rtules av. VMdtfr 1 mie av. deptti: 720 ft
INVERNESS (ŠKOTSKA) — Več kot sto novinarjev bo prihodnji petek sledilo lovu na lochneško pošast, ki so jo znanstveniki laboratorija v Pasadeni na podlagi dosedanjih pomanjkljivih slik imenovali nessiteras rombop-herix.
Vsi so prepričani, da bodo med sedanjim elektronskim prečesavanjem škotskega jezera Loch Ness dokončno razvozlali zagonetko o prisotnosti nekega predpotopnega bitja. Prve vesti o prisotnosti pošasti v tem jezeru segajo vse v 6. stoletje, ko naj bi jo opazil sv. Čolumba. Vsi dosedanji poskusi, da bi dokazali prisotnost tega bitja so klavrno propadli. Leta 1973 je neka japonska skupina zaman investirala skoraj pol milijona dolarjev. Zaradi šote in gnitja je vidljivost v globini le nekaj centimetrov, da so bile televizijske kamere v bistvu slepe.
Na sliki (telefoto AP): je zgovorno prikazano, da bo jezero s sonarji prečesalo 24 motornih čolnov. Podatke bodo kompjutersko analizirali, vsak sumljivi kontakt pa bodo preverili s televizijsko kamero.
Posledice potresa
LOS ANGELES — Četrtkov potres v Los Angelesu je po zadnjih vesteh terjal življenje šestih oseb, ranjenih je 200 ljudi, od teh se 12 bori s smrtjo. Gmotna škoda je ogromna, saj je potresni sunek uničil 20 zgradb, večjo in manjšo škodo pa so utrpela skoraj vsa poslopja na širšem losangeleškem območju. Po potresnem sunku je izbruhnilo kakih štirideset požarov. Po trditvah gasilcev so zaradi neposrednjih posledic potresa izgubile življenje le 3 osebe, ostale tri pa zaradi srčnih kapi. Rešilci so namreč takoj po potresu
prepeljali v bolnišnice še kakih 40 oseb, ki jih je prizadela srčna kap.
Obračun potresa, ki je prizadel Los Angeles ob 7.42 po krajevnem času, bi lahko bil še hujši, če ne bi na vsem tem območju gradili stavb s protipotresnimi tehnologijami.
Na slikah (telefoto AP): v Gelenna-leju se je potresni sunek poigral s posodo (zgoraj), v Pasadeni, ki je le 14 kilometrov odaljena od epicentra, so bile posledice precej hujše (spodaj).
(