IZOBRAŽEVANJE - OSNOVA ZA DOBRO DELO
Klnb samoupravljavcev, ki deluje pri obdnskem svetu ZS, je v zadnjih dveh ir.esecih lani orgcniziral enodnevne izobraževalne seminarje za predsedoike in čfane delegacij in konferenc delegacij za ZZD naše občinske skupsčine in skupščine SIS, za predsednikt- oziroma člane delavskih svetov. odborov sa-ntoupravne delavske kontrole in discipHnskih komisij ter komisij oziroma od-borov za delovna razmerja.
Da bi teoretična spoznanja s po-dročja normativne ureditve — za-kona o združenem delu, zakona o de-lovnih razmerjih, zakona o svobodni menjavi dela, planiranja, informa-tike in komunikologije kar najbolje aplicirali na metode in oblike dela v delegacijah in samoupravnih orga-nih, je sedem izbranih in zelo znanih strokovnjakov s teh področij pope-strilo svoja izvajanja tudi s primeri iz prakse sodišč združenega dela in ;> problemi iz naše trenutne samou-pravne in delegatske analize. lzvaja-lec tega izobraževanja je bila delav-ska univerza Boris Kidrič, ki je svo-jemu kvalitetno sestavljenemu pro-gramu dodala tudi predavanja in po-govore, ki so jih vodili znani družbe-nopolitični delavci in nosilci odgo-vornih funkcij v občini: predsednik skupščine Niko Lukež, predsednik skupščine SIS otroškega varstva Da-nilo Jurca, namestnica predsednice komiteja za družbeno planiranje He-lena Gašperčič in namestnik koman-
dirja postaje milice Miro Goričan. Pogovori so popestrili program izo-braževanja, hkrati pa so bili odgovori v razpravi zelo konkretni in upamo, da bodo spodbuda tudi za kvalitet-nejše delo ne samo udeležencev iz OZD, temvvš tudi skupščin SIS, ob-čine in vseh DPO.
Na sedmih celodnevnih izobraže-valnih dnevih je bilo vsakokrat pov-prečno po 50 udeležencev, in to predvsem iz manjših delovnih orga-nizacij, ki v svojih delovnih okoljih nimajo organiziranih podobnih oblik družbenopolitičnega izobraževanja. Večje delovne organizacije imajo take oblike izobraževanja kot konti-nuirano dejavnost organizirano v sklopu svojega izobraževalnega si-stema in na seminarje niso bili pose-bej vabljene.
Po analizah ankete, ki je bila opravljena po vsakokratnem semi-narju, so udeleženci zelo pohvalno ocenili vsebino in podajanje vseh predavateljev.   Splošna   ugotovitev
glede časa in trajanja seminarjev je izzvenela v željo^da velja teme pope-striti še z več praktičnimi nasveti iz prakse; predvsem pa so udeleženci želeli več časa za razprave in pogo-vore v manjših skupinah. Na vpraša-nje, a!i bo vsebina predavanj pozi-tivno vplivala na delo delegacij in sa-moupravnih organov oziroma na nji-hovo aktivnost, je zelo malo udele-žencev odgovorilo negativno, vsi pa so si bi)i edini v ugotovitvi, da nudi enodnevni seminar premalo možno-sti za tako zahtevne vsebine.
Od vseh pozitivno ugotovljenih rezultatih ankete in udeležbe pa ven-dar ne moremo mimo zelo zaskrblju-jočih dejstev, ki jih je podrobnejša analiza tega izobraževanja tudi ned-vomno pokazala. Nekatere delovne organizacije, v katerih se najbolj po-gosto srečujejo s problemi samou-pravnega in delegatskega pasivizma in problemi širšega pomena, so tudi te ponudene možnosti popolnoma prezrle in se delegati in člani niso udeležili niti enega seminarja. Na ža-lost teh organizacij ni tako malo. Zato bo skupščina kluba samouprav-Ijavcev pri občinskem svetu ZS tudi podrobneje analizirala vzroke ta-kega ravnanja in terjala tudi vso od-govornost za to zadolženih delavcev.
Razumljivo začudenje je izzvenelo tudi ravnanje predsednikov disci-plinskih komisij, ki so med odraorora .zapustili seminar in je v dvorani ostal mag. D. Mozetič sam s tremi slušate-Iji. Ko smo preverjali vzroke skupin-skega odhoda, smo ugotoviii, da se je samo nekaj udeležencev tudi vrnilo na delo.
Občinski svet ZS je na svoji de-cembrski seji obravnaval tudi te ne-gativne pojave. in to še glede na stal-no ponavljajoče zahteve za organizi-ranje takih oblik izobraževan ja. Člani sveta so opozorili na potrebno ana-lizo vseh vzrokov in ustrezno ukre-panje. Vsako izobraževanje terja tudi ustrezna denarna sredstva in iz-gubo delovnega časa, zato je odnos nekaterih nosilcev odgovornih sa-moupravnih in delegatskih funkdj, ki se izobraževanja niso udeležili, oziroma so ga zapuscili predčasno, toliko bolj nerazumljivi, ker osvet-Ijuje tudi raven naše delegatske za-vesti. Ni se torej čuditi, da ugotav-ljamo za našimi večjimi problemi to-liko pasivnosti samoupravnih orga-nov in delegacij, ki povzročajo ne-zaupanje delavcev ne samo v teh de-lovnih kolektivih, marveč tudi v šir-šem samoupravnem sistemu.
M. L.