D o p i s i. Od Sv. Petra pri Mariboru. (Slavnosten dan). Dne 20. aprila 1.1. se je obhaiala pri nas slovesnost, kakorSne Št. Peterska župnija že dolgo ni videla in je menda kmalu tudi ne bo. Po obfieznani požrtvovalnosti in vsestranskem prizadevanju č. g. župnika in duh. svetovalca Martina Jurkoviča so si namreč župljani omislili krasno podobo sv. Družine, koje blagoslavljanje se je vrSilo pretečeno nedeljo nad vse veličastno in ganljivo. Pravi sijaj vsej svečanosti so podelili premil. knez in Skof, ki so na prošnjo č. g. župnika sami blagovolili priti blagoslovit to podobo. Ze na predvečer so krasni slavoloki s primernimi pomenljivimi napisi, ljubki drevoredi prirejeni iz zelenega smrečja in prepreženi z bujnimi venci dišečih cvetlic naznanjali, da se Št. Peter pripravlja na izvanredno slavnost. Ko je odzvonilo »Zdrava Marija«, se zasliši toli priijubljeno trjančenje, med odmori se je razlegalo mogočno pokanje možnarjev daleč čez Slovenske gorice in tje čez Dravsko polje, množica ljudstva pa je občudovala umetni ogenj, ki se je v povzdigo svečanosti na predvečer priredil. A najbolj željno se je pričakovalo prihodnjega dne. Končno je napočil toliko zaželjen dan, kojega so spet na vsezgodaj naznanili railoubrani glasovi zvonov in mogoCno doneči streli. Okoli 9. ure se pripeljejo milostljivi knez in škof, kojih je pričakovalo obilno Stevilo ljudstva, dasiravno je bil slovesen vhod v cerkev napovedan Se le ob 10. uri Proti deseti uri začel se je pomikati sprevod v cerkev. Ko so premilostljivi knez in skof podobo slovesno blagoslovili, so ob asistenci preč. gg. stolnega d«kana K. HribovSeka, stolnega župnika B»hinca in stolnega kanonika Mlakarja ter mncgih drugih čč. gg. duhovnikov peli pontifikalno sv. mašo. Po dokončani sv. rtaaSi so stopili na prižnico ter so vernikom v ginljivih besedah priporočali češčenje in posnemanie sv. Družine Nazareške. K sklepu so še prevzvišeni vladika vernikom podelili svoj višepastirski blagoslov. Popoldne so preč. gosp. prelat in stolni dekan K. Hribovšek peli lavretanske litanije. Lep in ginljiv prizor se nam je pokazal po opravljeni popoldanski službi božji. Zunaj cerkve namreč so čakale matere, ki so pripeljale ali prinesle svoje majhne otročiče, da bi jih premilostni nadpastir blagoslovili, kar so tudi drage volje storili. Tako se je končala ta za celo faro toli pomenljiva in lepa slovesnost, ki bo gotovo vsem faranom ostala živo v spominu že zavolj tega, ker so imeli v svoji sredini premilega nadpastirja. Prevzvišeni so nazadnje še obiskali zavod čč. solskih sester, katere so po napornem delu istega dne pripravile rnično zabaro. Njih gojenke so namreč predstavljale sv. Pavla v slikah z živimi podobami in igrokaz s petjem »Odpadnikova sestra«; oboje izvirno delo in izborno uprizorjeno od 6. sestre M. Vspodbujevalne besede prevzviSenega vladike bodo kakor čč. sestre bodrile v njihovem blagem poklicu, tako tudi njih gojenke mogočno nagibale k vztrajnosti in gorečnosti. Sevnica ob Savi. (NaSa občina) je postala udova vsled odstopa gospoda župana. Dasiravno bomo imeli na jesen nove volitve, vendar je gospod župan prostovoljno ostavil to častno službo. Vodstvo občine je prevzel začasno najstarejsi ob^inski svetovalec, pos i 1 i n e m e c Anton Smrekar. Dvakrat je že povabil gospode odbornike k izvolitvi novega župana, a nikdar jih ni bilo zadostno število. Pa to ni nič novega, saj težavnejšega posla ni, kakor naS sevniški odbor skupaj zbrati k sejam in drugim posvetovanjem. Kmetje Se že pridejo bodisi v nedeljo ali delavnik, gospodje iz trga pa nimajo časa, ob nedeljah ne, ker so večinoraa obrtniki, ob delavnikih pa nočejo priti. Kmetom je seve bolje pri rokah, ko ima eden dve uri, drugi imajo pa po eno uro boda. Mislil bo kdo, da je gospod župan radi tega odstopil. O ne! Meseca marcija smo čitali v »Sloven. Gospodarju« o neki čudni uganki, a zdaj nam jo je stavil gospod župan. Kakor je bilo rečeno o tisti uganki, da bi jo gospodje tržani lahko rešili ko bi hoteli, kmetje bi jo pa radi, pa je ne morejo, ker jih je komaj ena tretjina v odboru. Priporočati bi bilo celemu odboru, naj bi se bolj oziral na gospoda župana in ob6ane sploh, kakor pa na posamezne uslužbence, kateri nam niso v korist. Tretjikrat je sklican odbor na 4. majnik k volitvi. Bomo videli, kaj bo. Najboljše in najlepše za občino bi bilo, da ostane še pod prejšnjim vodstvom. Gospoda župana pa tudi lepo prosimo, da Se sprejme to 6astno mesto nazaj, ker ima kme6ko ljudstvo posebno zaupanje do njega. Odborovo ve6ino pa tudi prosimo, naj gosp. župana podpira v njegovih težavnih poslih. Nahajajo se nekatere osebe po trgu, ki se ho6ejo nor6evati iz kmetov, ki se vtikajo v občinske razmere, a te bi pa opomnili na pregovor, ki pravi: Kdor preveliko govori, naj gleda, da se v jezik ne vgrizne. Ni6 se ne prenaglite, mogo6e je, da tudi nam kmetom že »zora puca, bit' 6e dan a.c Ormož-okolica. (Zahvala). V pretekli zimi ustanovila se je na novi slovenski Soli ormožke okolice šolarska kuhinja in sicer v tolikem obsegu, da je bilo mogo6e skozi štiri mesece vsak Solski dan opoldne priskrbeti 80 revnim in oddaljenim otrokom toplo kosilce. Za ta blagi namen so darovali g. dr. Omulec, odvetnik v Ormcžu 26 K; 6. g. Kubinek, kaplan v Ormožu 18 K; g. dr. Kristan, zdravnik v Ormožu 16 K; g. dr. Presker, sodnik v Ormožu 10 K; g. Gomzi, gostilniear v Ormožu 10 K; g. dr. Geršak, bilježnik v Ormožu 5 K; 6. g. Stiberc, župnik v pok. v PuSincih 5 K; g. Šepec, trgovec v Ormožu 5 K; 6. g. Gliebe, župnik v Ormožu 4 K; g. Pernat, koncipijent v Ormožu 2 K; g. Jerše, davkarski pristav v Ormožu 2 K; gosp. Gera Magdi6, mlinarica v Pavlovcih 2 K; g. Kandri6, gostilni6ar v Ormožu 2 K; g. Horvat, mlinar v Pušincih 2 K; g Topolovšek, klepar v Ormožu 2 K; g. Kova6i6, posestnik v Ormožu 1 K. Denarni prispevki znašali so torej 112 K. Razun tega so darovali razli6na živila iz Onnoža: gg. dr. Omulec, dr. Geršak, Gomzi, Mikl, Šepec, Kandri6, Haler in Jozefa Magdi6; iz Hardeka: gg. M. Stani6, Hanzeli6, J. Vaupoti6 in A. Zinko; iz Pavlovc: gg. A. Šoštari6 in M. Ke6ek; iz Pušinc: gg. A Horvat in L. Bezjak; iz Dobrave: g. J. Vaupoti6. Kon6no so še opoldne otroke domov na obed vzeli gg.: dr. Omulec, dr. Presker, Jozefa Magdi6, vsi trije učitelji in šolski sluga L. Meško. Vsem tem blagim darovateljem in podpornikom prepotrebne šolarske kuhinje izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Orraož-okolica, dne 28 aprila 1902. Martin Stanič, na6elnik, Jos. Rajšp, Sol. vodja.