Mojca Šifrer Bulovec
Jagode za oči
Pri pregledovanju gradiva za razstavo Skofja Loka - časpasijona sem naletela na zanimiv članek dr. Rudolfa Andrejke: Star km.ečki inventar iz 18. stoletja. V njem predstavi in objavi popis zapuščinskega inventarja Janeza Kalana, posestnika in gostilničarja iz Selc, iz leta 1723.1 Popis inventarja med drugim omenja, da od nakita:»... nič takega ni.; je pa ena zaponka z 11 koralami., jagode za oči. imenovana (augen - Corallen)«.2 Tako imenovane jagode za oči so ogrlica, sestavljena iz poldragih kamnov in steklenih jagod, ki so jih ljudje uporabljali za zdravljenje oči. To je tudi prva omemba ogrlice z zdravilnim učinkom v Sloveniji.
Jagode za oči. Ljudje so jih uporabljali za zdravljenje oči. Original hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani, inv. št. E 3216. (foto: Janja Žagar)
1	Andrejka, Star kmečki inventar, str 38
2	Andrejka, Star kmečki inventar, str 44
Dr. Rudolfa Andrejko so omenjene jagode za oči tako pritegnile, da se je napotil h Kalanovim in povprašal po njih. Tedanja posestnica Kalanove hiše Uršula Semen, poročena Bešter, se jih je še dobro spominjala in povedala, da so sijih pri njih izposojah ljudje iz cele Selške doline. Tisti, kije imel težave z očmi, si jih je ponoči ali pa toliko časa, dokler je ležal, obesil okoli vratu. Ko je vstal, jih je snel in položil v skledo z vodo. »In kdor je nosil te jagode le enkrat, v trdi veri, mu gotovo'pom.agajo zoper bolezni na očeh, in sicer tako, da ga ne bodo nikoli več bolele oči..« s
Te jagode za zdravljenje oči so uporabljali do okoli leta 1900. Od enajstih jagod so se žal ohranile le tri. Brušene so v obliki očesa. Ena jagoda je iz ahata (dolžina 2,5 cm, premer 1,9 cm), druga iz japisa (dolžina 1,8 cm, premer 1,1 cm), tretja pa iz brušenega stekla (dolžina 2,5 cm, premer 1,9 cm). Dr. Rudolf Andrejka je v njih prepoznal pomembno kulturno dediščino, zato jih je odnesel v tedanji Etnografski muzej (danes Slovenski etnografski muzej) v Ljubljani, kjer jih hranijo še danes.4
Ogrlica, narejena iz poldragih kamnov in stekla, namenjena zdravljenju oči, pa ni bila edina na Loškem. Imeli so jih še v Javorjah, na Malenskem Vrhu, v Zmincu, pri »Firbarju« v Karlovcu in Uršulinskem samostanu v Škofji Loki.5 Domnevam, daje slednje dr. Rudolf Andrejka videl, saj jih je v članku Jagode za oči. tudi opisal. Na modrem traku je bilo nanizanih osem jagod. Prva je bila večja, okrogle oblike in motno sivorumene barve, sledile so tri rjavkaste, pa večja jagoda rdečerjave barve. Šesta je bila oglata in brušena iz kamna temnomodre barve, sedma steklena in v obliki prizme, zadnja pa je bila iz črnega poldragega kamna.6
Iz napisanega lahko sklepamo, da so naši predniki že poznali oziroma verovali v zdravilno moč dragih in poldragih kamnov. Danes lahko to primerjamo z alternativno vejo medicine, imenovano kristaloterapija, ki jo sprejemamo kot novost od zunaj, čeprav je pri nas že imela določeno tradicijo, ki pa je bila žal, vsaj za nekaj časa, bolj ali manj prekinjena.
LITERATURA
Andrejka, Rudolf: Star kmečki inventar iz 18. stoletja. Etnolog 7, Ljubljana : Etnografski muzej, 1934, str. 38-50.
Andrejka, Rudolf: Jagode za oči. Enolog 7, Ljubljana : Etnografski muzej, 1934, str. 183-185. Sterle, Meta: Ljudsko zdravilstvo na Loškem. Loški razgledi 37, Skofja Loka : Muzejsko društvo, 1990, str. 87-122.
3	Andrejka, Jagode za oči, str 183
4	Andrejka, Jagode za ocl, str 183-184
5	Sterle, Ljudsko zdravilstvo, str 111
6	Andrejka, Jagode za ocl, str 184-185