ŠOLSKA TEORIJA Kako izobraževalec udeležence izobraževanja odraslih tudi »vzgaja«? mag. Jana Mlačnik, univ. dipl. andragoginja, organizatorka izobraževanja odraslih, Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana Šola otroke vzgaja in izobražuje. Prav tako je tudi na področju izobraževanja odraslih, a »vzgoja odraslih« pomeni nekaj povsem drugega. Vzgojo odraslih v procesu izobraževanja si razlagamo kot vpliv nanje v smislu osebnostnega razvoja. Pri tem pa ima velik pomen učitelj oziroma izobraževalec ali izvajalec izobraževalnega programa za odrasle. Ne prenaša le znanja, ampak na povsem zavedni ravni vpliva na udeležence izobraževanja odraslih in povzroča spremembe na področju osebnostnega in poklicnega razvoja. Preda- vatelj naj vzpostavi dober stik in skupinsko dinamiko, pozoren naj bo na verbalno in never- balno komunikacijo, izbere ustrezne oblike in metode poučevanja, njegova vsebina pa naj bo praktična in uporabna. Ključne besede: izobraževanje odraslih, vzgoja od- nja ne poteka na organiziran način, poleg tega uči- raslih, izobraževalec odraslih, vpliv izobraževalca, telja v klasičnem pomenu besede ni. Nas pa zani- osebnostne spremembe pri odraslih ma predvsem vpliv učitelja oziroma izobraževalca. Kdo so odrasle osebe in kako pridobivajo znanje? Vzgoja v procesu izobraževanja Po Zakonu o izobraževanju odraslih so odrasle ose- Najprej si poglejmo nekaj definicij vzgoje. be tiste osebe, ki so izpolnile osnovnošolsko obve- znost. Odrasle osebe znanje pridobivajo v procesu Po Durkheimu (2014) je vzgoja proces celostnega učenja in/ali izobraževanja. oblikovanja osebnosti. Temeljni cilj vzgoje je vzgaja- nje otroka za primeren način življenja v danem oko- Učenje je koncept, pri katerem je poudarjen antro- lju, zato je jedro vzgoje v prvi vrsti socializacija, kjer pološki kontekst, ki postavlja v ospredje posamezni- je poudarek na primernih medčloveških odnosih. ka (Jelenc 2007, 34). Temelji na njegovih potrebah Cilj vsake vzgoje je samoeducirana osebnost. ter lastni dejavnosti. To pa ne pomeni, da v proce- su niso upoštevane tudi družbene potrebe. Učenje Žorž (2010) pravi, da je vzgoja proces, ki pri človeku označuje večja širina: poteka povsod, zajema vse poteka skozi vse življenje. Gre za prilagajanje lastne- položaje, okoliščine in priložnosti; vsebine se pre- ga vedenja socialnemu okolju, ki poteka na zavedni pletajo in niso tako načrtno usmerjene na predmet. in nezavedni ravni. Vzgajani smo zato vsi in vsi tudi vzgajamo – če to hočemo ali ne. Izobraževanje je koncept, po katerem sta vloga in dejavnost posameznika (udeleženca) določeni od Vzgoja pa je tudi ciljno naravnan, strukturiran pro- zunaj. V ospredju je pridobivanje znanja, spretno- ces, katerega poglavitni cilj ni pridobivanje znanja, sti, navad itn. Praviloma je proces izobraževanja temveč oblikovanje osebnosti. Vzgoja je »vse, kar uradno (ne pa nujno) opredeljen s cilji, je normiran, delamo za same sebe, in vse, kar drugi delajo za strukturiran, predmetno usmerjen in organiziran nas, da bi nas približali popolnosti naše narave« od zunaj. Proces (pridobivanja znanja itn.) se stro- (Durkheim 1981). kovno organizira in nadzoruje, praviloma s poukom in učiteljem (Jelenc 2007, 34). Zakon o osnovni šoli poleg izobraževanja predpi- suje tudi vzgojno delovanje šole. Vsaka osnovna Izobraževanje odraslih je še ožji pojem in obsega šola mora celo pripraviti vzgojni načrt, s katerim izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in določi načine doseganja in uresničevanja ciljev in učenje oseb, ki so izpolnile šolsko obveznost (po 9 vrednot iz omenjenega zakona, ob upoštevanju letih izobraževanja) in si želijo pridobiti, posodobiti, potreb in interesov učencev ter posebnosti širšega razširiti in poglobiti znanje, pri tem pa nimajo statu- okolja. Gre za proaktivne in preventivne dejavnosti, sa učenca, dijaka ali študenta. svetovanje, usmerjanje ter druge dejavnosti (po- hvale, priznanja, nagrade, vrste vzgojnih ukrepov Osredotočila se bom na proces izobraževanja (odra- in podobno), s katerimi šola razvija varno in spod- slih) in ne učenja, ker v procesu učenja prenos zna- budno okolje za doseganje ciljev iz 2. člena tega 58 Didakta zakona. Vzgojni načrt se je uvedel z namenom, da jo le preko interakcije oziroma odnosa. Ko se nekdo bi šole lažje dosegale cilje iz zakona, saj so za šolo izobražuje, se tej interakciji ne more izogniti. Inte- obvezni (Šinkovec 2017, 30). Izobraževalne ustano- rakcija je lahko še veliko večja, ker se odrasli v izo- ve za otroke torej skladno z zakonom izobražujejo braževanje večinoma vključijo na podlagi lastnega in vzgajajo. interesa. Vemo pa, da so za posameznikovo vzgojo zelo pomembni tudi njegovi interesi, ki lahko vzgo- Vzgoja v izobraževanju odraslih jo pospešujejo ali zavirajo. Andragogika je veda o vzgoji in izobraževanju od- raslih. Kaj je izobraževanje, smo že zapisali, zato se Učitelj oziroma izobraževalec sedaj osredotočimo na »vzgojo« odraslih. Seveda Številne raziskave, predvsem na področju izobra- obstajajo dvomi, da bi odrasle lahko vzgajali. Izvi- ževanja otrok, pišejo o odnosu med učencem ali rajo iz posplošene predstave v slovenskem okolju študentom ter učiteljem oziroma profesorjem. Raz- o vzgoji kot represivnem modelu vzgajanja. Ne- iskave so dobra osnova za razumevanje odnosa tudi predstavljivo je, da bi odrasla oseba morala uboga- med izobraževalcem ter udeležencem izobraževa- ti ukaze učitelja oziroma izobraževalca in bi jo celo nja odraslih. doletela kazen. Prav zato vzgojo odraslih razume- mo kot osebnostni razvoj pod vplivom sistematič- Učitelj ne opravlja več tradicionalne vloge prena- nih dejavnikov in doživetij. Ljudje se namreč vse šalca znanja, temveč nastopa kot pospeševalec ali življenje spreminjamo in dozorevamo. podpornik študentovega učenja (Biloslavo 2008), prevzema torej vlogo tutorja. Pomen osebnostnega razvoja ali vzgoje je še pose- bej pomemben v današnji družbi, ko ni več toliko Učiteljevo delo je dvojne narave (Muršak in drugi pomemben poklic osebe, temveč njene kompe- 2011), saj je zavezan dvema strokama: tisti, ki jo po- tence in temeljne lastnosti, sposobnost odločanja učuje, in tisti, ki mu daje znanje in pomaga pri ra- in obvladanja medosebnih odnosov. zvoju zmožnosti, da lahko to kompetentno počne, poudarja Medveš (1999). Učitelja vidimo kot pobu- Proces vzgoje je torej vezan na oblikovanje osebno- dnika sprememb na osebni ravni, na ravni skupno- sti in traja celo življenje. Poleg tega velja, da se vre- sti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi su- dnote in vedenjski vzorci v procesu vzgoje prenaša- bjekti in medgeneracijskega sodelovanja. 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Razlage potrjujejo, da učitelj ne le poučuje oziroma Prav to zadnje načelo, vpliv izobraževalca na odrasle prenaša znanje, ampak tudi vzgaja. Na področju udeležence izobraževanja odraslih v smislu »vzgo- izobraževanja odraslih pa ne govorimo o učitelju. je« odraslih, nas bo zanimal v nadaljevanju. Gre za Zakon o izobraževanju odraslih navaja dva razločna vpliv na osebnostni razvoj odraslih, na njihova stali- profila v procesu izobraževanja odraslih, in sicer: šča, na odnos do njih samih ali do drugih vidikov, za- • izobraževalec oziroma izobraževalka, ki opravlja radi česar lahko pride do sprememb pri odraslem. V izobraževalno delo v neformalnih izobraževalnih tem smislu torej izobraževalec odrasle tudi »vzgaja« programih za odrasle (npr. predavatelj, mentor, tako kot učitelj otroke. Vpliv je lahko tudi nezave- tutor, animator), den, vendar se bom osredotočila na zavedno raven • izvajalec oziroma izvajalka, ki je pravna ali fizična vpliva izobraževalca, ki ga lahko nadzorujemo in oseba in izvaja izobraževalne programe za odrasle nanj vplivamo. Dolgoletna praksa v izobraževanju in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih. odraslih je pokazala, da izobraževalec lahko vpliva z: • vzpostavljanjem dobrega stika, Gre torej za izobraževalca oz. izvajalca (v nadaljeva- • verbalno in neverbalno komunikacijo, nju izobraževalec), ki v procesu izobraževanja odra- • ustvarjanjem skupinske dinamike, slih vstopa v (dolgotrajnejši) odnos oziroma interak- • (aktivnimi) oblikami in metodami poučevanja, cijo z udeleženci izobraževanja odraslih. • (praktično in uporabno) vsebino. Kaj je pokazala praksa? Seveda izobraževalec močno vpliva tudi s svojo Moje dolgoletne izkušnje so pripeljale do nekaj osebnostjo, a se na ta vidik nisem osredotočila, ker temeljnih dejavnikov za učinkovito izobraževanje gre pri tem velikokrat za nezavedne vplive. odraslih, ki jih je potrebno upoštevati, ko organi- ziramo in izvajamo izobraževalni program za od- Pomembno je, da se tega vpliva izobraževalec zave- rasle. Načela so: da in se na teh področjih razvija in izobražuje. Prav • znanja morajo biti praktična, konkretna in takoj ta vpliv mu daje kot predavatelju izredno moč in uporabna v praksi, pri delu; sloves dobrega izobraževalca. • če je le možno, naj bo izobraževanje sestavljeno iz več kontinuiranih srečanj; 1. Dober stik • vsebina in način dela izobraževalca naj izhajata Dober stik je v NLP-ju krovni pojem za vse podvige, iz izkušenj in predznanja odraslih, s katerimi uspemo vzpostaviti dobro komunikacijo • izobraževanje je potrebno ustrezno poimenova- med ljudmi (Kroflič 1999, 46). Dober stik lahko do- ti, odvisno od namena in ciljne skupine; sežemo z dobrim zaznavanjem, ujemanjem, spre- • dober prenos znanja je močno odvisen od sa- mljanjem in vodenjem, s čimer je omogočena do- mega izobraževalca. bra komunikacija. 60 Didakta Izobraževalec mora znati vzpostaviti dober stik. To sporočil med sogovorniki in posledično za uspešno pomeni, da se v skupini prijetno počutimo, med čla- komunikacijo (Jacobs 1994). Ker vse to velja tudi za ni skupine in izvajalcem pa se vzpostavi zaupanje, področje izobraževanja, je pomembno, da je izobra- torej se z nekom dobesedno »ujamemo«. Takrat je ževalec neverbalno pismen, občutljiv in odziven v posameznik šele pripravljen sodelovati. Ne gre le za odnosu do odraslih. občutek. Pri dobrem stiku gre že za nezavedno zr- caljenje kreten, vedenja, usklajevanje koraka pri hoji Praksa pri poučevanju vsak dan potrjuje znano dej- in drži telesa, uporabo podobnih besednih zvez. Če stvo, da le nekje med 7–10 % komunikacije zajema ni dobrega stika, je tudi komunikacija neuspešna, verbalno ali besedno komunikacijo. Preostalih 90 kar pomeni, da ne doseže želenega odziva. Vsebina % zajema neverbalna ali nebesedna komunikacija, nima smisla, če nam oseba ne sledi, če ni stika. Go- ki vključuje intonacijo oziroma barvo glasu ter go- vorimo sicer že o nezavednem sledenju, ampak se vorico teles (55–65 %). Če hoče predavatelj (dobro) ga izobraževalec zaveda oziroma ga zavestno lahko vplivati na odrasle udeležence izobraževanja, mora razvija. Izobraževalec mora znati dobro zaznavati njegovo verbalno komunikacijo podpirati govorica stvari, spremljati in voditi dober stik. telesa, mimika obraza in ton glasu. Kot smo že zapisali, je dober stik močno povezan z 3. Skupinska dinamika verbalnim in neverbalnim komuniciranjem. Skupinska dinamika pomeni psihološke in psiho- socialne načine vplivanja na druge. Ramovš (2000) 2. Verbalna in neverbalna komunikacija pravi, da gre po eni strani za celotno dogajanje v Komunikacija je v razredu oziroma v šoli kot insti- neki skupini, hkrati pa je to veda, ki proučuje zako- tuciji večinoma enosmerna (učitelj-učenec), av- nitosti dogajanja v skupinah. tokratska, v okviru monopolne ideologije (Novak 2005). Govorimo o adekvatni komunikaciji. Pozna- Virk-Rode in Belak-Ožbolt (1990) pišeta o dejavnikih mo tudi neadekvatno komunikacijo, ki dopušča za dober razvoj dinamike v skupini. Zelo pomemb- zmote, iskanja in stranpoti v procesu izobraževa- na (nujna) je začetna predstavitev članov med seboj, nja. Z začasno neadekvatnimi tipi komunikacije sledijo občutljivost za verbalno in neverbalno komu- lahko učitelj širi izkustveno polje udeleženca izo- nikacijo ter medsebojno zaupanje članov ter obču- braževanja. Verbalna komunikacija med izobraže- tek pripadnosti, ki naj bi močno vplival na dobro de- valcem in udeležencem izobraževanja odraslih naj lovanje v skupini in skupinsko dinamiko. Potrebno se vsekakor dopušča zmote in iskanja, iz katerih se je tudi znati vživeti v skupino, biti zmožen uveljavljati odrasli lahko uči. Odrasli so namreč osebe z različ- lastne interese in potrebe znotraj skupine. nimi izkušnjami, na katerih je potrebno graditi in voditi izobraževalni proces. Vsi našteti dejavniki razen zadnjega so v veliki meri odvisni od izobraževalca; ta pripravi sproščeno uvo- Kaj pa neverbalna komunikacija? Le-ta zajema vsa dno predstavitev, je pozoren na lastno komunika- sporočila razen besed in jezika, vključno z različnimi cijo in komunikacijo članov skupine (udeležencev vidiki glasu, telesnimi gibi, izrazi na obrazu, prosto- izobraževanja odraslih). Poleg tega gradi na občut- rom, časom, vonjem in okoljem (Guerrero in drugi ku zaupanja, ki ga daje članom, ter gradi na pripa- 1999). Slušatelji so pri nekaterih predavateljih bolj dnosti. Izobraževalec spodbuja tudi, da imajo odra- odzivni in pozorni, vzdušje med izobraževalno uro sli udeleženci izobraževanja varen prostor, da upajo pa je bolj sproščeno. Za te predavatelje je značilno, izražati in uveljavljati lastne interese in potrebe ter da imajo več let delovnih izkušenj v izobraževanju, tudi spregovoriti. poučujejo z navdušenjem, so neverbalno aktivni (gestikulacija, nasmeh, mimika, gibanje po prostoru Praksa potrjuje, da je pomembno, da vsak udeleže- med podajanjem snovi, ohranjanje očesnega stika, nec dobi možnost, da izrazi svoje mnenje. Izobraže- aktivno poslušanje, jasen in vokalično pester govor), valec mora ustvariti tako klimo, da tudi najbolj tihi verbalno in neverbalno usklajeni ter med podaja- udeleženec spregovori. Naloga izobraževalca je, da njem snovi smiselno uporabljajo humor (Wolkgang glasnejše udeležence »zaposli«, da dobijo možnost v Boyd Sr. 2000) in zavajanje (Walters 2003). Svoja tudi bolj tihi. Prav vsakega odraslega naj posluša in čustva kažejo pristno in jih znajo tudi izraziti, kadar sliši, kaj ima za povedati, kar mu uspe z dobrim sti- presodijo, da je to potrebno (Mehrabian 1972). kom in skupinsko dinamiko. Neprecenljivo je, da se udeleženec izobraževanja v skupini, v kateri se izo- Neverbalna komunikacija je pomembna za vtis, ki bražuje, čuti sprejet, spoštovan, cenjen. ga učitelj ustvari pri svojem delu (Negi 2009), za po- zornost slušatelja do same vsebine in tudi za uspeh 4. Oblike in metode poučevanja učenca (Asghar Chaudhry in Arif 2012). Hkrati je V teoriji sta se izoblikovala dva modela vzgoje in izo- na nekaterih področjih uspešno razbiranje never- braževanja; kulturno-transmisijski model ter proce- balnih sporočil ključno za ustrezno izmenjavanje sno-razvojni model na drugi strani. Za prvega velja 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA prenašanje vnaprej zgrajenega modela vednosti, O zares učinkovitem učenju ali izobraževanju na- drugi pa je poznan kot proces kontinuirane rasti in mreč govorimo šele takrat, ko je človek svoboden, razvoja oz. prenos določenega znanja, izkušenj, s kar pomeni, da človek sanja, uporablja domišljijo, tem da poudarja prednostno naravo tistih vsebin in raziskuje svet in samega sebe, uporablja razum in metod poučevanja, ki pripomorejo k razvoju oseb- vse, kar ta omogoča. Ko to dela, ne potrebuje no- nostnih zmožnosti (Kroflič v Škerjanc 2011). benega dodatnega nadzora nad seboj, saj se že ves čas nadzoruje. Potrebuje pa sogovorca, prija- Poznamo tri temeljne vrste izobraževalnih oblik: telja, mentorja. množične ali frontalne, skupinske ali grupne ter posamične ali individualne (Jereb 1998, 56–57). Pra- Prav to pa je prava vloga izobraževalca odraslih, ki ksa je pokazala, da ni dobro, da le izobraževalec ves v procesu izobraževanja omogoča varen prostor čas komunicira s celotno skupino učečih se odra- za spremembe ter njihovo osebnostno in poklic- slih (množične in frontalne oblike), ampak odrasle no rast. razdeli v več manjših skupin, znotraj katerih si izme- njujejo znanje in iščejo rešitve. Tako prihaja do več interakcij med samimi udeleženci, ki si izmenjuje- Literatura in viri Adrinek, M. (2018): Vpliv skupinske dinamike na nasilje v razredu. jo svoje izkušnje z določeno tematiko. Te izkušnje Pedagoška fakulteta, Ljubljana - magistrsko delo. mora predavatelj upoštevati in na njih graditi, če Asghar Chaudhry, N. in Arif, M. (2012): Teachers’ Nonverbal Behavior and Its Impact on Student Achievement. International Education hoče, da bo prišlo do želenih sprememb pri odra- Studies, let.5 (št. 4): str. 56–64. slem posamezniku. Poleg tega se udeleženci tudi Biloslavo, R. (2008): Management of dualities as a critical dimension of a knowledge-era organisation. International Journal of Techno- bolje spoznajo med seboj. Izobraževalec naj ne bo logy Management, let. 43 (št. 1–3): str. 4–17. edini, ki posreduje znanje, ampak predavatelj z izbi- Boyd Sr, F. D. (2000): Non-verbal behaviors of effective teachers of at-risk African-American male middle school students. Blacksburg: ro ustreznih oblik to omogoča tudi odraslim udele- Virginia Polytechnic Institute and State University. žencem izobraževanja. Drofenik Jerič, V. (2016): Učiteljeva poklicna vloga in njegov profesi- onalni razvoj. Ljubljana, Pedagoška fakulteta, UL – magistrsko delo. Durkheim, E. (1981): Vaspitanje i sociologija. Beograd: Zavod za uč- Metode pouka ali izobraževalne metode se kažejo v benike i nastavna sredstva. Durkheim, E. (2014): The Division of Labor in Society. New York: Free določenem načinu ravnanja učitelja in učečih se. Z Press. njimi poskušamo na čim bolj učinkovit način dose- Guerrero, L. K., J. A. DeVito in M. L. Hecht, ur. (1999): The nonverbal communication reader: classic and contemporary readings. Long či zastavljene vzgojno-izobraževalne cilje. Glede na Grove, il: Waveland. obliko komuniciranja med učiteljem, učečim se in Jacobs, T. J. (1994): Nonverbal Communications: Some Reflections on Their Role in the Psychoanalytic Process and Psychoanalytic izvorom informacij lahko ločimo: pretežno pasivne, Education. Journal of the American Psychoanalytic Association, pasivno-aktivne ter aktivne metode. Pretežno ak- let.42 (št. 3): str. 741–762. Jelenc, Z. (2007): Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Lju- tivne metode poučevanja zahtevajo, da na podlagi bljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike. ustreznih virov, ob posredni pomoči ali brez pomoči Jereb, J. (1998): Teoretične osnove izobraževanja. Kranj: Moderna organizacija. učitelja, učeči se sami pridejo do informacij oz. zna- Justinek, A. (1997): Čemu vzgoja odraslih. Andragoška spoznanja, nja, npr. metoda dela s teksti, metoda izobraževanja 3–4/97. Dostopno na https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/ article/view/6700/6399ž. z računalnikom itd. (Jereb 1998, 55̶56). Kroflič, B. (1999): Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in raziskovalno središče. Margon, B. (2016): Stališča staršev in vzgojiteljev o vzgoji otrok. Lju- Seveda so aktivne metode za odrasle najbolj učin- bljana: Pedagoška fakulteta. UL – diplomsko delo. kovite, predvsem z vidika večjega vplivanja nanje. Mehrabian, A. (1972): Nonverbal communication. Los Angeles: Uni- versity of California Pres. Smiselno je, da izobraževalec te metode kombinira Medveš, Z. (1999): Zunanja diferenciacija v osnovni šoli. Odgovori na s skupinskimi oblikami dela. Le tako odrasli pridejo mnoge sistemske dileme so odvisni od izvedbenih rešitev. Sodobna pedagogika, let. 50 (št. 1): str. 88−104. do idej, rešitev, ki so uporabne pri njihovem delu ter Muršak, J., Javrh, P. in Kalin, J. (2011): Poklicni razvoj učiteljev. Ljublja- vplivajo na njihov osebnostni razvoj. na: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Peternelj, M. (2012): Učenje skozi proces skupinske dinamike in timskega dela. Maribor: Fakulteta za varnostne vede, UM - di- 5. Praktična in uporabna vsebina plomsko delo. Ramovš, J.(2000): Medgeneracijska povezanost, samopomoč in ka- Poleg naštetih vidikov je vpliv izobraževalca večji, kovostna starost. Socialno delo, let. 39 (št. 4/5): str. 315-329. če odraslim podaja zelo praktično in konkretno Rutar, D. (2019): Dnevnik marksističnega psihologa. Vzgajanje odra- slih ljudi. Dostopno na: http://www.dusanrutar.net/blog/vzgajanje- znanje, ki ga že naslednji dan lahko uporabijo v -odraslih-ljudi praksi, torej pri svojem delu. Izobraževalec jih mora Virk-Rode, J.in Belak-Ožbolt, J. (1990): Razred kot socialna skupina in socialne igre. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. nagovoriti s konkretnimi situacijami, v katerih se Šinkovec, S. (2017): Vzgojni načrt v šoli: Spodbujanje celostnega ra- odrasli počutijo nagovorjene in se v njih prepozna- zvoja osebnosti učencev. Ljubljana: Jutro. Škerjanc, P (2011): Tradicionalni-sodobni modeli učenja in pouče- jo. Tako obstaja večja verjetnost, da znanje upora- vanja družboslovja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, UL – di- bijo pri delu, pri tem pa se tudi osebnostno in po- plomsko delo. Walters, S. B. (2003): Resnica ali laž: Kako prepoznati laž in se zava- klicno razvijajo. rovati pred prevaro. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO). Zaključek Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno Dušan Rutar v enem svojih blogov piše, da je iz- besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13 in 46/16 – ZOFVI-K). Žorž, B. (2010): Vzgoja za svobodo – vzgoja za odrekanje. Koper: obraževanje bolj ali manj učinkovito zaradi ljudi. Ognjišče. 62 Didakta