t J	r,®šf' X, 1933 -—-
Poštnina plačana v gofovlnl. Leto XIV., štev. 234	Ljubljana, petek 6. oktobra 1933	Cena t,- Din Naro6nina anafia mesečno Din 25.—
^ J^fl	» U*W« »	mmJ	J	» - ■ ■ ■ mm - j -— - —
Ulica 5. — Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova UL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
5l lL — Telefon 8t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št.
2. — Teleton St. 190. Rakuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Odgovorite s krepkim odporom!
Slovenci tudi zelo hude stvari radi odpuščamo in hitro pozabljamo. Kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo, je bala pozabljena narodna veleizdaja, ki so jo klerikalci pred četrtletjem zagrešili v času po septemberskih dogodkih, čeprav so bile zaradi nje še neprimerno večje žrtve na življenju in trpljenju, ki jih je od Slovencev terjala svetovna vojna. In kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo, je bilo že prva leta po vojni pozabljeno gorje, ki so ga v svojem besnem strankarskem sovraštvu kot orožje nemškega Dunaja povzročili lastni krvni bratje.
Prav tako je naša javnost že skoro pozabila na žalostni, a za naš narodni obstoj nevarni dogodek, ki se je pripetil še le v pričetku letošnjega leta. V mislih imamo zloglasne punktacije dr. Korcšca, ki so bile po svojih posledicah naperjene naravnost proti narodni in državni svobodi Slovencev. Nič manj in nič več niso te punktacije zahtevale kakor nekako samoslovensko malo državico. Od dobre volje slovenskih in hrvatskih punktašev naj bi bilo odvisno, če bi bila ta državica morda v okviru kake federacije. Pves so bile punktacije pestavliene na način, ki je že sam na <?ebi delal vtis neresnosti, spretno pa so ■jih porabili naši neprijatelji v tujini. Senzacionalna razkritja pomladnih in prvih poletnih mesecev o zakulisnih ^dogodkih v mednarodni politiki so kričeče pokazala in dokazala, kako ogromno -kodo so punktacije povzročile naši dr-'/avi in posebno še Slovencem.
Maš narod je to veleizdajalsko stran -unktacij spoznal že ta ko i v nočetku. Saj se zaveda, da je obstoj Slovencev mogoč samo v veliki in močni Jugoslaviji, ki je na znotraj tako čvrsta, da si kot dragocen zaveznik lahko dobi za-hesljivih priiateljev po svetu. Zato je v prvih letošnjih mesecih za vihral silovit odpor proti punktacijam in orotf punktašem. ki so še povrh svojo akcijo pri nas začeli s tem. da so svoj »program« najprej objavili v italijanskih listih. Tedaj je možato in odločno spregovoril slovenski narod kakor že malo-Trda.i D~ei. Na zborovanju županske zve-7n v Ljubljani, na katerem je bilo nad 700 slovenskih županov, je nadla p^va kompetentna obsodba punktašev. Sledile so slovenske občine, mestne, trške in vaške. Pridružile so se jim vse nacionalne, stanovske in kulturne organizacije. Na neštetih shodih so Slovenci crlasno obsojali zločinsko nakano punktašev, pahni'-i Slovenijo v negotov kaos, kakršen je bil pri nas 1. 191S. Višek je odporna akcija dosegla v veličastni adresi, ki sc jo našemu narodnemu vladarju poslale iz Slovenije prav vse organizacije in korporacije, ki po svojih nalogah in svojem pomenu repre-zentirajo slovenstvo.
Le ono, kar je hilo od muh ali po starem zagrizenem strankarstvu zastrupljeno, se ni pridružilo proti punk-taški akciji. Vse pa, kar ima v glavi zdravo pamet in v prsih narodno srce, je slovesno priseglo, da je »vsekaar pripravljeno braniti našo enotno in nedeljivo Jugoslavijo proti vsakomur.« Ta splošni narodni odpor je takrat vsaj malo popravil škodo, ki so jo Slovencem in vsej Jugoslaviji povzročile ve-leizdajalske punktacije.
In danes? Punktaši bi radi svojo nesrečno politiko podkrepili z glasovi, čeprav le ob priliki po svojem bistvu ored vsem gospodarskih občinskih volitev. Dolgo časa so se, preplašeni po spomladanskem ljudskem viharju, skrivali in zatajevali. Sedanje občinske volitve, ki se vrše v času, ko je polno gradiva za demagogijo in hujskanje, se jim zde primerna prilika za poskus nove ofenzive. Zopet so privlekli na dan punktacije, če tudi z njihovim imenom seveda ne operirajo in čeprav streljajo tudi iz vseh drugih, iz zgodovine volilnih borb na Slovenskem že žalostno znanih kanonov. Ni dvoma, da jim gre pri se danjih občinskih volitvah za enake cilje, kakršne so imele v januarju njihove punktacije, le njihova taktika je sedaj bolj premetena in bolj previdna.
Ravno zato pa je obnovljena punkta-ška akcija tem bolj opasna. Saj bi se punktaši radi vgnezdili v naših občinah in od tu dalje širili svoj strup. Dvakrat opasno je to v slovenskih občinah, tu ob severni in zapadni meji, kjer je nujna državna potreba, da so občine v rokah zanesljivih in poštenih nacionalnih ljudi. Ljudje, ki jim ni sveta celota Jugoslavije, ki so iz zaslepljenosti ali za demonstracijo vzklikali neprijateljem Slovencev in vseh Jugoslovenov, nimajo pravice in ne smejo sedeti v odborih slovenskih občin!
Kakor je v začetku letošnjega leta nastal ob pojavu punktacij val narodnega odpora proti punktašem, prav tako morajo vsi volilci, ki ljubijo svoj narod in svojo državo, kakor en mož vstati in s svojimi erlasovi pri občinskih volitvah protestirati proti obnovljeni punktaški akciji. Dobro je, da so voli
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Teleton St. 2440 Celje. Stros8mayerjeva ulica Stev. 1 Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglas;
Zgodovinski sestanek ob Bosporu
_	-__-	* M	4t m _	4<l«SflrA MAMtllllflrA
Sestanek med Nj. Vel. kraljem in predsednikom turške republike smatrajo v vsej mednarodni javnosti za najvažnejši dogodek, ki bo odločilno vplival na nadaljnji razvoj na Balkanu
Carigrad, 5. oktobra. A A. Na snočnji večerji, prirejeni v palači Dolma Bagče na čast' Nj. Vel. kralju in kraljici Jugoslavije, je bilo 35 oseb. Razen Nj. Ve'., kralja Aleksandra in kraljice Marije ter predsednika republike Kemal paše so se večerje udeležili tudi predsednik turške vlade Izmet paša s soprogo, zunanji minister Ruždi bej, turški poslanik v Beogradu Hajdar bej in zastopniki najvišjih turških vojaških in civilnih oblasti v Carigradu, dalje iz spremstva Nj. Vel. kralja in kraljice minister dvora A. Antič, maršal dvora general Dimitrijevič, dvorna dama gdč. Grujičeva in poveljniK ru-šilca »Dubrovnika« kapitan bojne ladje Pavič. Od jugoslovenskega poslaništva in konzulata so večerji prisostvovali jugoslovenski poslanik v Ankari dr. Jankovič s soprogo, generalni konzul Lazarevic,
tajnik poslaništva SiarKOvifi in ostalo
osobje poslaništva.
Med večerjo je sviral orkester predsednika republike. Večerja je trajala do 10 30 nato so pa servirali kavo na terasi Dolma Bagie. Tam so vsi prisotni ostad v najlepšem razpoloženju do 12.30.
Po večerji je jugoslovenski kraljevski nar odšel na »Dubrovnik« k počitku. Do »Dubrovnika« so spremili Nj. Vel. kralja in kraljico v motornih čolnih predsednik republike Kemal naša. ministrski predsednik Izmet paša in druge visoke osebnosti, ki so se udeležile večerje, ter se tu kar najprisrčneje poslovili od jugoslovenske-ga kraljevskega para.
Davi ob 6. je rušilec »Dubrovnik« odplul proti Krfu. Do odprtega morja sta »Dubrovnik« spremljali dve turški torpedovki. Na Krf prispe jugoslovenski kraljevski par jutri zvečer.
Uradni komunike o razgovora med Nj. V. kraljem in predsednikom turška republike
Carigrad, 5 oktobra. AA. Anatolska agencija je izdala o včerajšnjem sestanku med Nj. Vel. kraljem JugosI avije in predsednikom turške republike
tale komunike:	. • . . ., . -i
Sestanek med Nj. Vel. kraljem J ugoslavije in predsednikom turške republike k bil zelo prisrčen. Oba državna poglavarja sta bila zelo zadovoljna, da sta se lahko osebno seznanila «n da sta mogla izmenjati misli o okrepitvi splošnega miru. Dognala sta, da ie mi roljubna politika njunih držav docela v skladu z interesi niunib narodov, vseh sosedov in v interesu splosnega wu in sloge. Oba vladarja sta prešinjena z željo, naj bi med obema državama obstajali kar moči dobri odnošaji.
Globok vtis poseta v Carigradu
Carigrad, 5. oktobra. A A. Današnji jutranjiki so polni poročil o sprejemu Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije in o podrobnostih bivanja vladarskega para v Carigradu. Sestanku med Nj. Vel. kraljem Aleksandrom in predsednikom republike Kemalom pripisujejo zelo velik pomen in nagiašajo. da so razgovori med obema državnima poglavarjema še bolj okrepili mir na Balkana tn razčistili politični položaj.
Poluradni »Milijet« prinaša uvodnik izpod peresa poslanca Manmuda. v katerem pravi: Ni dvoma, da pomeni ta sestanek med obema državnima poglavarjema dogodek, ki bo znatno okrepil prijateljstvo med posameznimi državami, ki si ga žele vsi narodi. Nj. Vel. kralj Aleksander je državniška osebnost prvega reda in je v svojem narodu izredno priljubljen. Ne sme se porabiti, da je Jugoslavija imela v svoji nedavni preteklosti zelo težke momente Vj. Vel. kralj Aleksander je v teh hudih urah delil dobro in zlo s svoiim narodom. Sel z njim skozi vse preizkušnje in posrečilo se mu je v vojni hudo prizadeto državo obnoviti in
jo spraviti celo v mnogo boljše stanje, kakor je bi!a poprej. S tem si je popolnoma zaslužil ljubezen, ki mu jo izkazuje njegov narod. Včeraj so se vršili razgovori med našim vzvišenim gostom in Kema-lom-pa.šo, do katerega je Imel visoki gost zmerom veliko spoštovanje. Mislimo, da so bili ti razgovori v zvezi s politiko miru na Balkanu še bolj smo pa prepričani, da se je pri tej priliki ugotovila enakost političnih staHšč Jugoslavije in Turčije.
Vsi listi nagiašajo da je prebivalstvo Carigrada včeraj porabilo slednjo priložnost za navdušene pozdrave Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji.
Pozdrav Venizelosa
Atene, 5 oktobri. AA. Listi poročajo iz Carigrada, da je Venizelos, ki se zdaj nahaja v Carigradu, poslal jugoslovenskemu poslaniku dr. Jankovieu pismo s pozdravi Nj Vel kralju Aleksandru. Prinašajo tudi izjavo g. Venizelosa, k; pravi, da mu je predsednik turške republike Mustafa Kemal paša deial. da je zelo zadovoljen z razgovori. ki jih je imel z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom.
G Venizelos naglasa, da vsi iskreni pri-tatelji sporazuma med balkanskimi narodi navdušeno pozdravljajo sedanje potovanje Nj Vel. kralja Jugoslavije.
za velike balkanske Ideje. 2e samo njihovo zanimanje in njihova ugotovitev teh idej pomeni velik uspeh za politiko miru.
»Mir« poudarja, da je dobra soseščina v današnjih dneh dragocenejša nego Društvo narodov, da je sporazum s sosedi večjega pomena za varnost držav, ne-o kakršna koli druga mednarodna kovcncija. »Slovo« posebno navdušeno pozdravlja sestanek obeh južnoslovanskih kraljev. Pri tem •pripominja. da se tudi že vsa jugoslovenska in bolgarska javnost odkrito zavzema za sporazum med obema južr.oslovanskima narodoma. O tem v veliki meri priča ustanovitev jugoslovensko - bolgarskih klubov v Beogradu in Sofiji.
Konsolidacija miru na Balkanu
Tudi turški listi še vedno s silnim navdušenjem komentirajo sestanek jugoslo-venskega kralja Aleksandra s predsdeni-kom turške republike Mustafo Kemal pašo. Navajajo, da sta imela kralj Aleksander in Kemal paša po snočnji večerji ponovno dolg razgovor ter razpravljala o političnem položaju in o možnosti konsolidacije miru na Balkanu. Poudarjajo, da so bila njuna mnenja soglasna.
Balkanski Locarno
Rumunski tisk obširno komentira politične dogodke, ki so se razvijali na Balkanu od sinajske konference dalje. »Lupta« pravi, da je bil sestanek kralja Aleksandra s predsednikom turške republike pripravljen že prej. O njem je diskutiral tudi stalni svet Male antante. katerega sej sta se udeležila tudi jugoslovenski in rumunski vladar. Kot uvod kraljevemu potovanju pa je treba smatrati tudi njegov sestanek z bol-
garskim kraljem Borisom na jugoslovenskem ozemlju. List poudarja, da se je šele malo pred sestankom kralja Aleksandra in Mu-stafe Kemal paše sklenila grško-turška pogodba. Kakor je predsednik turške vlade Izmet paša v eni izmed svojih izjav dejal, pripravlja Turčija slične pogodbe tudi z drugimi državami. Za Jugoslavijo in Rumunijo bi bila zaključitev takega pakta s Turčijo bistvenega pomena. Balkanski Locarno bi nedvomno zboljšal politični položaj v jugovzhodnem delu Evrope in ustvaril povoljnejšo atmosfero za učvrstitev Male antante. V takih okoliščinah je treba pripisati sestanku kralja Aleksandra s predsednikom turške republike prav izredno velik pomen. Njegov nadaljni cilj je zaključitev sporazuma med Malo antanto, Turčijo in Grčijo, na slični bazi. na kakršni tlo-ni grško-turška prijateljska pogodba.
Bukarešta, 5. oktobra, g. V članku o političnih dogodkih zadnjih dni se bavi »L ni-versul« tudi s takozvan m balkanskim Lo-camom in z Bolgarijo Pravi, da je L>alkan-ski sporazum ali balkanski blol; mogoč Je tedaj, ako Bolgarija izrecno prizna obstoječe mirovne pogodbe, se odreče vsakim revizionističnim zahtevam in ako svojih sosedov ne bo veuno provocirala z raznimi demonstracijami. V7 teh okoliščinah bi mogla Bolgarija priti iz svoje izolacije. Sestanek med kraljem Aleksandrom in kraljem Borisom bi mogel v takih okoliščinah biti pričetek takega političnega sporazuma.
Zanimivi so tudi komentarji dunajskega tiska Med drugimi poudarjajo poluradne »\Viener Neueste Nachrichten«, da je farno po sebi razumljivo, da je ponovni sestanek jugoslovenskega in bolgarskega kralja velikega pomena za razvoj nadaljnjih političn h odnošajev na Balkanu in še posebej za bodoče jugoslovensko-bolgarske odnošaje.
Titulescu gre v Ankaro in SoSifo
Bukarešta, 5. oktobra, s. Na potu v Ankaro, kamor bo prispe! 14. t. m., bo ostal Titu-lescu en dan v Sofiji. Poleg razgovorov z bolgarskim ministrskim predsednikom je predvidena avdijenca pri kralju Borisu. Pri posetu Titulesca v Sofiji gre baje za zadnji poizkus pridobiti Bolgarijo za zbližanje z Malo antanto.
Na potia na
Silen odmev po vsej Evropi
Potovanje jugoslovenskega kralja smatrajo v mednarodnih krogih kot najvažnejšo akcijo za okrepitev miru in sodelovanja na Balkanu
pomeni sestanek obeh južnoslovanskih kraljev prvo realno pripravo zbližanja med Bolgarijo in Malo antanto.
Na potu k balkanski uniji
Beograd, 5. oktobra p Važni dogodki, ki so si naglo sledili v poslednjih dneh od Sinaje do Evksinograda. Carigrada in Kr-fa, sestanki stalnega sveta Male antante ter jugoslovenskega kralja Aleksandra s kraljem Karolom, kraljem Borisom in predsednikom Mustafo Kemal pašo, so izzvali v vsej evropski javnosti prav izredno zanimanje. Listi nagiašajo vsi vprek, da je potovanje jugosiovenske kraljevske dvojice najznačilnejši dogodek poslednjih dni. S popolnim razumevanjem priznavajo velike politične rezultate akci ji- našega kralja, ki bo blagodejno vplivala ne le na ureditev balkanskih problemov, marveč tudi na splošni mednarodno - politični položaj v Evropi.
Diplomatska akcija velikega stila
Poleg popularnega pariškega »Tempsa«, ki smatra potovanje jugoslovenskega kralja kot pričetek diplomatske akcije velikega stila, napovedujejo vsi listi s popolnim zaupanjem realne uspehe tega potovanja, ki bodo močno vplivali na položaj balkanske in mednarodne politike. Tako napoveduje »Liberte« realizacijo podu-navskih načrtov, katero je zelo pospešila nemška nevarnost, ki že resno ogroža srednjo Evropo. »La Republique« je priobčila članek z naslovom »Pakt držav ob Črnem morju«, v katerem meni. da bo prišlo do sporazuma, ki bo zdruzil Jugoslavijo, Rumunijo, Bolgarijo. G-čijo. Turčijo in Sovjetsko Rusijo ter Češkoslovaško. Katoliška »U Croix« poudarja, da
tve javne. Na< javnost ve, kdo ima danes v Sloveniji smelost, družiti se s punktaši. Proti terorju, ki ga punktaši tako brezobzirno in brezvestno izvajajo, ie treba odgovoriti z energičnim in enako brezobzirnim odporom. Še to bi manjkalo, da M v dobi nacionalnega režima smeli punktaši brez kazni terorizirati nacionalne ljudi!
Tudi londonski tisk piše v istem smislu. Zelo mnogo listov sklepa, da bo v bližnji bodočnosti ustanovljena balkanska unija. »Daily Telegraph« pravi, da je skoraj gotovo, da se bo v bližnjih mesec;h sklenila serija novih pogodb, ki bodo konkretizirale sporazum med petimi ali šestimi državami, šestimi, če se bo ostalim priključila tudi Bolgarija. Ti sporazumi bodo končno vezali v prijateljskem duhu vse dežele od Baltskega do Egejskega morja. Zaključitev defenzivne pogodbe med Grčijo in Turčijo je sicer izzvala bojazen pri nekaterih sosednih državah, dala pa je iniciativo spontani želji ostalih balnkanskih držav, da se zvežejo s sličnimi pakti. Zaključitev takega pakta je v kratkem pričakovati med Jugoslavijo in Turčijo.
Velik uspeh za politiko miru
Izmed bolgarskih" komentarjev so značilna izvajanja lista »Zarje«, ki je sicer znan po svoji italofilski politiki. List pravi, da tolmačijo merodajni politični krogi potovanje jugosiovenske kraljevske dvojice ter sestanke Nj. Vel. kralja Aleksandra z Nj. Vel. kraljem Bomom m z Mustafo Kemal pašo kot neovrgljiv znak učvrstitve miru ri Balkanu J^sfosJo-venska kraHevcka dvoiica se s svoiim potovanjem cb Črnem mor in in poletom 'e-fov držav na vzhodnem Balksnu ni poka-kazala le vljudno napram kraUu Borisu in predsedniku K»mal pa«i. marveč je izrecno manifestirala, da se konkretno zavzema za zbližan ;e balkanskih držav. Po dol-•»oletnih naporih, ko so se organizirale balkanske konference, ki nai bi ustvarile razpoloženje za balkanski sporazum, se pojavljajo suvereni, ki se osebno zavzemajo
Nj. Vel. kralj in kraljica sta včeraj odpotovala iz Carigrada na Krf, kamor prispeta drevi
Krf, 5.. oktobra, p. Poset jugosiovenske kraljevske dvojice se pričakuje v vsej Grčiji z največjim zanimanjem. Po programu bosta Nj. Vel kralj Aleksander in kraljica na Krfu posetila grobove herojev, ki so padli v svetovni vojni in so pokopani na Krfu in otoku Vidu.
Na Krf so že prispeli nekateri grški državniki in politiki, ki bodo sprejeli jugoslovenski kraljevski par Med njimi je tudi vojni" minister general Kondilis. ki osebno vodi vse priprave za sprejem Jugosloven-skim novinarjem, ki so prispeli iz Beograda na Krf. da se udeležijo svečanosti, je grški vojni minister med drugim izjavil:
Grčija in Jugoslavija sta imeli vedno skupne interese Prijateljstvo med našima dvema državama ima tradicijo, ki sloni na zgodovinskih dogodkih, in je toliko večje, ker ni osnovano le na besedah, marveč tudi na medsebojnih gospodarskih interesih. Zato so njegovi temeljni trdni. Kot boiev-nik na solunski fronti sem srečen, da morem prisostvovati sprejemu kraljevskega para velikega balkanskega naroda, ki_ je vsemu svetu vzgled, kako se je treba žrtvovati za svobodo in domov:no
Atene, 5. oktobra. AA Drevi odplujeta na Krf s torpednim rušileem »Speče« grški zunanji minister Maksimos in jugoslovenski poslanik v Atenah Hristič Prihod ru-šilca »Dubrovnika« na Krf pričakujejo v petek zvečer, svečani sprejem bo pa v soboto. Za sprejerr. se ze zdaj vrše velike
priprave, ki jih vodi general Kondilis ob spontani udeležbi vsega kriškega prebivalstva. Na Krf je ie prispela tudi posebna častna četa
Atenski časopisi prinašajo na prvi strani slike kraljevske dvojice in posvečajo v svojih člankih veliko pozornost sestankom v Varni in v Carigradu. List »Katimerin « pravi med drugim: Upamo in želimo, da bi ta nova politična akcija na Balkanu služila interesom splošnega miru in omogočila vsem balkanskim državam napredek v medsebojnem soglasju in prijateljstvu.
»Proja« takisto naglasa veliki pomen sestanka v Varni za zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo in pravi, da sicer še niso znani rezultati novega sestanka v Carigradu, vendar so pa prav gotovo ugodni za splošni položaj v iem delu Evrope.
Sprejem v soboto
Krf. 5. oktobra. AA. Podpredsednik urške vlade in vojni minister Kondilis je ^rejei uradno obvestilo, da prispeta Nj. \ el. kralj Aleksander in kraliira Marija z jugoslovanskim rušik-em »Dubrovnikom« na Krf * soboto zju;raj ob 2. Svečani sprejem jugoslovenskih suverenov bo v soboto dopold-ie. Medtem e'.a iz Aten odpotovala z srško torpiljarko >Spece« grški z.inanji minister Maksimos in jugoelovenpki oo<<lanik v Aie-nah Hristič. ki prispeta jutri dopoldne na Krf.
Hazorožitvena konferenca odvisna od Nemčije
Velesile čakajo na odgovor Nemčije — Ponoven sestanek Simona in Boncourja v Parizu
svoj čas ostro napadalo Poljsko zaradi četvornega pakta, je zdaj Poljski naklonjeno in pravi, da se bodo stiki med obema
ženeva. 5. oktobra AA. Henderson je sklical predsedstvo razorožitvene konference na sestanek, ki bo 9. t. m S tem od padejo vsi glasovi, da so države-podpisnice četvornega pakta zahtevale odgoditev raz orožitvene konference in da se prej sesta. nejo zaradi proučitve položaja Nemssi krogi trdijo, da Nemčija vztraja aa svojem upniškem stališču napram državam, ki so podpisale versajsko pogodbo. Razorožitve-na konferenca ji mora enostavno dati za doščenje Neurathu so v Ženevi izročili v-vrašanja, na katera mora Nemčija odgovoriti Od njenega odgovora je v marsičem odvisna bodoča usoda razorožitvene kon ference.
Pariz, 5. oktobra AA. Francoski zuna nji minister Paul Boncour, ki se je snoči vrnil v Pariz, je prvotno nameraval ostati v francoski prestolnici samo 48 ur. a je v zadnjem hipu izpremenil svoje načrte V Parizu ostane do odhoda Simona in angleških delegatov na razorožitveno konferenco Gre za to. da se seznani s stališčem Velike Britanije na razorožitveni konferen ci za primer, da Nemčija odgovori odKlo nilno na predloge, izročene v ženevi nem. škemti zunanjemu ministru Neurathu
Rim. 5 oktobra AA V vladni okolici pri pisuieio ogromen pomen nedavnemu se Stanku med poljskim zunanjim ministrom Beekom in italijanskim delegatom baronom Aloisijem. Italijansko časopisje, ki je
državama poglobili. Baron Aloisi je pojasnil BecKU, da je politika, ki je pripeljal do četvornega pakta v Rimu, v popolnem skladu s politiko, ki je omogočila pakte o nenapadanju med Poljsko in njenimi sosedi. Tudi itaiijansko-sovjetski pakt bo le okrepil poljsko-sovjetske odnošaje. Glede razorožitve trdijo italijanski merodajni Krogi, da je bil v ženevi dosežen sporazum med poljskimi in italijanskimi delegati, najboljše bi bilo, ko bi na razorožitveni konferenci pristali na postopek vzajemnih koncesij med posameznimi državami. Italija je pripravljena posredovati med Polj. sko in Nemčijo v interesu dobrih odnošajev med obema državama in okrepitve splošnega miru.
Beg hitlerjevskih poslancev iz ČSR
Praga. 5 oktobra. A A. CTK poroča: Listi poroCajo d» je hitlerjevski poslanec v praškem parlamentu Krebs pobegnil v Nemčijo. Trije drugi poslanci so bili aretirani, ko so hoteli prekoračiti češko m-'o proti Nemčiji.
Potres v Italiji
Kim, 5. oktobra A A. Davi ob 2.51 sc čutili v Terniju, kakih 100 km o<J Rima. potres, ki je napravil paniko med ljudmi.

5»JUTRO« št. 234
Zloraba slovenskega imena
Poučne ugotovitve iz naše narodne zgodovine — Ko |e bil klerikalizem najjačji, je bilo slovenstvo najbolj ogroženo — Tudi punktašem je narodnost samo
orodje
Poleg vere zlorabljajo punktaši v svoji volilni agitaciji zlasti tudi slovensko ime: Iz raznih krajev po deželi prihajajo poročila, da se nasprotniki jugoslovenske državne politike pri svojem razdiralnem delu zopet poslužujejo znanega gesla: vera in narodnost sta v nevarnosti. Prvo je namenjeno pred vsem ženskam, drugo pa moškim in mladini. Punktašem ne zadostuje več za agitacijo Oamo namišljeno ogrožena vera, marveč so v svojo politično orožarno sprejeli tudi narodnost. Versko geslo samo morda ni več tako učinkovito, kakor v nekdanjih zlatih časih slovenskega klerikalizma, zato je treba v soglasju z znanimi prevratnimi punktacijami poklicati na pomoč še neko »ogroženo slovenstvo«.
Tej ugotovitvi moramo takoj pristaviti še drugo, da nekdanja klerikalna stranka za slovenstvo nikoli ni imela nikakršnega smisla in narodnostnega gesla pred prevratom nikoli nismo našli v njeni politični frazeologiji. Slovenstva naš klerikalizem ni poznal v onih žalostnih časih, ko je bil nas narodni obstoj v resnici zelo problematičen. Odkar pa je r.r.ša narodnost v Jugoslaviji zadovoljena v vsakem pogledu, se jim je začela smiliti in borijo se zanjo po nepotrebnem zdaj z abrtinenco, zdaj z akcijo, vedno pa z intrigami, naperjenimi proti državnemu in narodnemu edinstvu.
S slovenstvom in klerikalizmom je stvar takale: Odporna sila našega naroda je pojemala v istem razmerju, kakor rastla. na Slovenskem moč klerikalcev. V dobrem desetletju i red svetovno vojno je naš narod utrpel največje izgube na svojih mejah in v notranjosti in ti doba je tudi doba največjega razmaha 1 erikalne misli med našim ljudstvom. Ta časovna skladnost bi bila morda le slučajna, ako bi ne "edeli, da je bila le posledica vernih klerikalnih navalov in izpadov zoper »gnusno paganst 'o narodnostih. Da naše najstrašnejše narodno ponižanje pada ravno v dobo vsemogočne oblasti bivše SLS, samo dokazuje, da ta stranka za slovenstvo ni imela nikoli niti besede, T aj šele, da bi se bila v dejanju z"-""'a za našo narodnost.
Najobupneje je bilo na Koroškem, kjer je klerikalizem gospodaril brez vsakega
naprednega korektiva, nekoliko boljše je bilo na bivšem Štajerskem, kjer SLS le ni imela tako absolutne moči; Kranjska v tem pogledu ne prihaja v poštev, ker ni bila obmejna pokrajina, vendar je tudi tu igralo nemštvo in nemškutarstvo odločilno vlogo. Edina svetla točka naše narodne obrambe je bila Primorska, kjer nismo nazadovali, marveč celo močno napredovali, toda tu je bil slovenski klerikalizem ravno najslabši. Celo to lahko ugotovimo: V onih predelih Primorske, kjer ni bilo SLS, je bil položaj naše narodnosti naravnost odličen. Vsakomur mora biti jasno, da ta časovno in pokrajinsko dognani položaj ni mogel biti ni-kako naključje, marveč dokazuje proti-narodni in protislovenski značaj klerikalne ideološke osnove.
Današnji punktaši niso niti za las boljši od svojih klerikalnih prednikov. S kadilnico v roki in s slovenstvom na jtziku so se vrgli v borbo za občinske volitve. To njihovo zavzemanje za našo narodnost, ki je v tej državi tako varna, kakor ne bi bila nikjer, pada ravno v jubilejno leto, odkar so klerikalci porušili slovensko narodno slogo, zgrajeno na preliti krvi 20. septembra, in pomagali Nemcem zopet do nadvlade v središču slovenstva. Za skledo leče se je SLS takrat pobotala z Nemci v tedanjem kranjskem deželnem zboru in K-trla v svojih vrstah spomin na 20. september. Toda zatrla ga je samo v svojih vrstah; tam ni bilo budnih stražarjev slovenstva tedaj, ko jih je narod krvavo potreboval. Zato pa jih je danes tem več, ko ra. ?a naroda — razen ob So-i - ob Dravi, Kjer gospodujeta dve močno katoliški državi, — nihče več ne tlači in zatira.
Danes se nam ponujajo isti slavni »borci« za slovensko narodnost. Tudi za občinske volitve so izvlekli in osramotili naše pošteno slovensko ime, ki se ga spomnijo samo tedaj, kadar ga je treba zlorabiti za podle namene v borbi proti državi in narodu. Vselej zmešajo slovensko ime s svojimi razdiralnimi nameni. Na vso srečo lahko upamo, da so nam to sramoto naspali zadnjič, s čimer pa ni rečeno, da se bodo lahko ognili posledicam, ki se bodo z vso svojo težo zrušile nanje in na njihove priganjače.
Ia antanta bo predložil svojo spomenico
V njej bo definitivno zavzela svoje stališče glede
Podunavja in razorožitve
Mariborski občinski svet
Maribor, 5. oktobra.
Nocoj se je vršila šesta redna seja občinskega sveta. V svojem uvodnem poročilu je predlagal župan g. dr. Lipold, da se iz fonda za nepredvidene izdatke pokloni 10.000 Din za poplavijence. Z enakim odobravanjem je bil sprejet tudi predlog župana, da izda mestna občina apel na vse premožnejše sloje, da prispevajo za podporo poplavijencem. Glede gozdarske šole v Mariboru je občina dosegla, da se šola letos še ni ukinila, prihodnje leto pa jo bo prevzela banovina. Namesto umrlih občinskih svetnikov Lahoviča in Dolčeka, sta bila izvoljena v razne odseke obč. svet. Gju-ro Valjak in Tone Bajt. Za prvi odsek je poročal dr. Strmšek, ki je dal zlasti obširno poročilo o Ljudski kuhinji, ki izkazuje letos mali primanjkljaj. Po poročilu tretjega odseka so bile odobrene razne parcelacije in skica za meljski most. Po poročilu četrtega odseka je občinski svet sklenil ukiniti občinsko veselično takso za vse prireditve, za katere se ne plača nad 10 oast. državne takse. Kulturne in športne prireditve brez plesa so oproščene občinske takse. Protituberkulozni ligi in za kongres pro-tituberkuloznih lig je občinski svet dovolil po 1000 Din podpore. Zaradi znižane državne dotacije je bila odobrena tudi izpre-memba gradbenega načrta za delavski azil. Po rešitvi raznih manjših zadev je bila še podeljena Mestni hranilnici koncesija za zastavljalnico, nakar se je vršila tajna seja.
Volilno gibanje v Kranju
Kranj, 5. oktobra
Volilno življenje se je tudi pri nas razmahnilo. Menda še ni bilo takega zanimanja za občinske volitve kakor je tokrat, saj pove že številka 238 reklamacij mnogo. Ze od razpisa volitev se stikajo glave in pridobivajo glasovi. Zanimanje pa se je še stopnjevalo, ko je nastal razkol med nacionalnimi vrstami. Nad 40 let že obstoja napredna fronta v Kranju. Sedaj pa so se nenadoma pojavili nekateri, ki hočejo razbiti dolgoletno skupno delo. Vendar se jim ne bo posrečilo. Sta/i nacionalni Kranj je že spregovoril: nad polovica volilnih upravičencev, t. j. nad 500 jih je že podpisalo listo, katere nosilec je sedanji župan g. Ciril Pire. S tem so volilci pač že dovolj jasno dokumentirali svojo voljo in svoje mnenje. Trdno smo prepričani, da tudi tisti napredni volilci, ki jih skušajo malkontent-ski in klerikalni voditelji pridobiti na svojo stran, ne bodo nasedli njihovim vabam, ker vedo, da bi s tem oblatili nacionalni sloves Kranja. Izpregovorila pa je tudi ze stranka. Na zadnji odborovi seji je krajevna organizacija sklenila postaviti samo eno listo. Lista je sestavljena na demokratični podlagi in so zastopani na njej vsi stanovi. Res je, da na tej listi ni ljudi, ki »mnogo imajo«, zato pa so na njej možje, ki uživajo zaupanje predvsem malega clo; veka. In nosilec liste dosedanji dolgoletni župan g- Ciril Pire, uživa velik u«led ne samo v Kranju, nego tudi po vsem Gorenjskem ter v Ljubljani in v Beogradu. Nad trinajst let je že župan. Dvanajst let je bil deželni poslanec, sedaj pa je že od pocetka član banovinskega sveta. Od leta 1893. je duša nacionalnega gibanja in v nemali meri je njegova zasluga, da je Kranj ze od nekdaj nacionalen ih napreden. Pozna ga vsakdo in vsakdo ceni njegov cisti značaj, njegovo delavnost in ravno pot police.
Kandidatne liste
za občinske volitve
ženeva, 5. oktobra, d. Francoski zunanji minister Paul Boncour je snoči odpotoval v Pariz, da se udeleži seje ministrskega sveta, na kateri bo poročal o svojih razgovorih z diplomati in državniki, zbra-r;mi v ženevi. Posebej bo poročal ministrskemu predsedniku Daladierju o sedanji mednarodni politični situaciji. V političnih krogih se je pojavilo veliko zanimanje za govor, ki ga bo imel ministrski predsednik na kongresu radikalne stranke v Vichyju. V svojem govoru bo Daladier pojasnil stališče francoske vlade glede koordinacije gospodarskih problemov po-dunavskih držav in italijanskega načrta o podunavski gospodarski Uniji.
ženevski diplomatski krogi pričakujejo z velikim zanimanjem tudi objavo stali-lišča, ki ga je zavzela Mala antanta napram itlijanskemu načrtu. Svet Male antante je že razpravljal o vem vprašanju in je obravnaval tudi francoski predlog glede razorožitve. Ministri držav Male antante bodo še na tem zasedanju Društva narodov predložili v ženevi zbranim državnikom in zastopnikom prizadetih držav spomenico, v kateri bodo obrazložili svoje stališče glede gospodarskega sodelovanja podunavskih držav, kakor tudi glede raz-orožitvenih problemov.
V političnem odboru skupščine Društva narodov se je danes dopoldne nadaljevala debata o manjšinskem problemu. Zastopnik Male antante minister dr. Beneš je v svojem govoru poudaril, da bi mogla izvajanja nemškega delegata imeti izredno hude posledice, če bi se uresničila. S tem oi se zrušila vsa zgradba manjšinskih pogodb in bi nastale silne motnje v nadaljnjem razvoju mednarodnih odnošajev. Teorija, da židie niso narodna-manjšina, bi zrušila vso dosedanjo manjšinsko zakonodajo. Dr. Beneš je pri tem podčrtal zahtevo. da se mora zaščita manjšin izvajati enakopravno in enakomerno v vseh državah, ker zahteva to že najenostavnejši princip enakosti V nobenem primeru ni dopustno, da so samo nekatere države obvezane izvaiati manjšinske pogodbe. Narodne manjšine nimaio le pravic do zaščite. marveč tudi obveznosti do države, v kateri žive.
London. 5. oKtobra p. >Daily Telegraph« je objavil poročilo francoskega novinarja Pertinaxa o sklepih stalnesa sveta Male antante v Sinaji Po teh informacijah so bila v Pinaii določena splošna načela za skupno stališče Male antante na razorožit-veni konferenci v ženevi. Vlade držav Male antante so sklenile, da v nobenem primeru ne bodo pristale na znižanje službenih rokov svojih kadrov. S tem sklepom soglaša tudi Poljska. Mala antanta bn
ostala glede tega neomajna, čeprav bi cčlo Njegovo dosedanje delovanje pa nudi tudi Kapli> Francija zavzela nasprotno stališče. Fran. | kostno jamstvo za bodoči napreaeK ^n | coska diplomata Lisien in Massigli sta v torek zaman skušala pridobiti zastopnike Male antante za francoski predlog glede skrajšanja vojaŠKega službenega . roka
Pristojna sreska sudišča so razen že včeraj objavljenih kandidatnih list za občinske volitve odobrila naslednje kandidatne liste:
Srez: BrežišM
Artiče (2 listi): 1. Jos. Cerjak, trgovec v Artičah in 2. Ivan Kovačič, posestnik v Artičah; Blanca (2 listih 1. Jos. Rade j, posestnik v Blanci in 2. Eran Abram, pos. v Kladju; Brežice: dr. Janko Drnovšek, odvetnik; Dobova: Fr. Pinterič, posestnik i o župan, Rigonce; Bizeljsko: Martin Frece. posestnik v Stari vasi: Kapele: Fran Urek, posestnik, Jereslavec: Pišece: Karel Oigo-revc, pos. v Pišecah; Pieterje: Fr. Zupančič, pos. v PUeterjah; Rajhenburg (2 listi): 1. Fran Vranetič, gostilničar v Raihenbur-gu in 2. dr. Fr. Benedičič, zdravnik v Dolskem; Sevnica (2 listi): 1. Fr. Trupej, pos. v Šmariu in 2. dr. Rok Jesenko, odvetnik v Sevnici; Sromlje (2 listi): 1. Ivan Avšič, posestnik, Volčje in 2. Iv. Bertole, pos. v Srorrfjah; Zabukovje: Jos. Senica, posestnik v Ternovcu; Zakot: Ivan Volčanšek. gost. v Brežicah.
Srez: Celjski
Braslovče (2 listi): Jos. Omladič. pos, v Poljčah in 2. Iv. Marovt. pos. v Topov-Ijah; Gomilsko: An t. Rančigaj, pos. v Go-milskem; Polzela: Fr. Kosec, pos. v Ločici; Vransko okolica (2 listi): 1. Al. Žilnik, posestnik v Pondoru in 2. Maks Cukala. trg. v Ojstrški vasi; Vransko trg (2 listi): 1. Jos. Laurič, trgovec in 2. Iv. Štancer, pek.
Srez: Črnomeljski
Adlešiči (2 listi): 1. Maks Peteh, posestnik, Velika Seia in 2. Jos. Strucelj, poljedelec v Gribljah; Črnomelj mesto (2 listi): 1. Pavel Klemene, lesni trgovec ir. 2. Karel Miilter. župan; Črnomelj okolica: Ivan Grahek, pos. v Petrovi vasi; Vinica: Fr. Ostronič, ros. in mizar v Vinici.
Srez: Dolnjelendavski
Bogojina (2 listi): 1. Jos. Gutman, poljed. delavec v Bogojini in 2. Fr. Ošiaj, pos. v Filovoih; Bratonci (2 listi): 1. Miha Erjaveč, pos. v Bratoncih ji 2. Marko Cigan, sodar v Gančanih; Crenšovcl (2 listi): 1. Fr. Sko-berne, pos. v Crenšovcih in 2. Ant. Horvat, poljedelec v Žižkih; Dobrovnik: Lud. Traj-bar, kmet' v Dobrovniku; Dol. Lendava (2 listi): 1. Arpad Baoič, stavbenik in 2. dr. Janko Pikuš, odvetnik; Gaberje (2 listi): 1. Jos. Lebar. kmet v Kapci in 2. Josip Ki-raly, pos. v Gor. Lakošu; Orešje (2 listi):
1.	Rud. Muhvič, trg. v Petišovcih in 2. Jos. Pavlinek, trgovec v Petišovcih; Polana (2. listi): 1. Mart Gerič, kmet v Vel. Polanj in
2.	Jos. Jaklin, pos. v Vel. Podani; Turnišče (2 listi): 1. Štefan Utrop, pos. in 2. Jos. Dravec, pos. v Tufnišču. .
Srez: Dravograjski
Brezno: Anton Vollmeier, kmet v Zzor.
Litvinov poseti Varšavo
Varšava, 5. oktobra g. V političnih krogih je razširjena vest, da bo ruski ljudsk: komisar Litvinov na svojem povratku iz Ženeve prekinil svojo vožnjo za nekoliko dni v Varšavi, fja oficielno poseti poljsko vlado. Kmalu nato bo poljski zunanji minister polkovnik Beck obiskal Moskvo.
Vladna kriza v Španiji
Madrid, 5. oktobra. AA. Predsednik španske republike Zamora je poveril mandat za sestavo nove španske vlade Sanchezu Romanu. Sanchez Roman si je izgovoril rok do opoldne in je zahteval, da morajo biti v njegovi vladi zastopane vse nacionalne skupine, tako, da bi bila to vlada nacionalne koncentracije. Ker pa stranke na to ui-	^ ^ ^ ______
so pristale, je Sanchez Roman vrnil man-	z m pravico je odločilno.
j-* l,s	r»nnh b nato no- LijaDljanaj. ^d Vi »uuiv H_______
zadostno jamstve - -	-
nrosoeh našega mesta. Io. oktobra bo Kranj pokazal zopet svojo trdno, čisto nacionalno
zavest.
Volitve v Delavsko zbornico
Podružnice NSZ. organizacije JNS in akcijske odbore Zveze društev Platnih nameščencev nujno poznamo da nam naj pozneje do ponedeljka. 9. t m. sp«r«-e imena predstavnikov liste nacionalnega delavstva in nacionalnega nameščenca, te tega doslej še niso storile. Poslat, je n vsako listo po enega preds.avnika Zade.a je nujna, zato ne odlašajte! - Gla>m ak cijski odbor * Ljubljani.	arn.
ne liste najmanj 5 dni pred^voh vami Vo-lilci ei smejo te liste vsak čas ogledati m
PTliiniam volilno pravico, feprav sem brez službe že od 17. avgusta t.
Pod-
dat, ki ga je predsednik republike nato po veril bivšemu ministru Pedregalu.
Dollfus bo kmalu ozdravel
Dunaj, 5. oktobra. AA. Dr. Dollfussovo zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. Zdravniki so ugotovili, da so notranji organi popolnoma zdravi. Rana na roki se celi normalno. Policija je izdala komunike, da je atentator Dertil med zasliševanjem zašel opetovano v protislovja. Posebao v zadregi je glede revolverja, kfr noče povedati, kdo mu ga je dal. Atentator je sim-patiziral z nacionalnimi socialisti. Policija je vnovič aretirala starše atentatorja v Schlagmindu na Gornjem Avstriiskem. Pre
ali ste bili obvezno zavarovani 16. avgusta, t. i. na dan. ko so bile volitve razpisane in ali je Vaše ime v volilnem imeniku. Ker ste bili v službi do 17. avgusta, se pravi da ste bili obvezno zavarovani pri OUZD. Seda i si še oeleite volilni imenik za XII. volišče, in če ete vpisani, morete gla-
S°Dodatno k zadnjemu poročilu o nacionalnem časopisju opozarjamo nacionalno delavstvo in namešcenstvo, da smo pomotoma izpastili iz tozadevnega seznama mariborski list »Borbo«. Zato vas prosimo, la ta list upoštevate, ker zastopa absolutno nacionalno smer.	..	v„ Organizacija JNS za Kolezijo obvešča vse
.	»r______ A o co urSi it cnhnl n
nelValT jih bodo na Dunaj, kjer bosta za- I delavce in nameščence da se vrši v sobolo P,.:ja	____^	Dertil 'zvr- I ob 20 sestanek v sostilm »Kolezija«. Vab-
ljeni so vsi nacionalni nameščenci in d?-lavci. ki hočeio podpreti nacionalni nieščenstva in delavstva.
Anarhija na Kubi
Havana, 5. oktobra. AA. Vihar, ki «e divjal na Kubi, je povzročil, da je politično delovanje prebivalstva popolnoma zamrlo. Vse se je skrilo v svoje domove. To priliko so izrabili temni elementi m pričeli ropati in zažigati stanovanja in hise, ki so jih ljudje izpraznili vzdolž obale. Vojaštvo patruljira po ulicah in strelja na vsakega, ki je sumljiv in nosi orožje. Ne-
slišana. Mislijo namreč, da je Dertil -zvr šil atentat pod moralnim in političnim vplivom svojega očima dr Giintherja. Število v zvezi z atentatom izvršenih aretacij ie naraslo na 10.
levtičeve čestitke dr. Dollfussu
Beograd, 5. oktobra, p. Jugoslovenski zunanji minister Boško Jevtič je poslal avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Dollfussu naslednjo brzojavko; »Obenem s čestitkami, da se je Vaša ekscelenca srečno rešila po odvratnem napadu, izražam svoje želje, da bi čimprej ozdravili Jevtič.«
Ostavka oeruan«ke vlade
Lima, 5. oktobra, s. Peruanska vlada je podala ostavko.
Srez: Gorniegrafski
Šmartno ob Paki: Martin Steblovnik. posestnik v Rečici ob Paki.
Srez: Kamniški
Moravče (2 listi): 1. Anton Cerar, posestnik in 2. Ignac Tome. trgovec v Moravčah.
Srez: Kočevski Velike Lašče (2 listi): 1. Fran Hočevar, gostilničar in 2. Ivan Jelene, knjigovodja; VidenrDobrepolie: Jos. Strnad. dos gorici.
Srez: Konjiški
Konjice trg: Rado Jereb, notar; Konjice okolica: Iv. Šetib, ros. v Dobrovi; Loče (2 listi): 1. Jos. Cuček, učitelj v p. v Vel. Lipoglavi jn 2. Fr. Zdolšek, pos v Podobi; Oplotnica: Blaž Jelen, pos. v Oplotnici; le-panje: Ant. Polegek, pos. v Prelogah; Zre če: Ivan Kovač, mlinar v Radani vasi.
Srez: Krški
Kostanjevica: inž. Jos. Likar ml., Dobe; Krško mesto: Fr. Vodopivec. pek v Krškem; Krško okolica: Fr. Pire, pos. v Vel. vas-,; Radeče (2 listi): 1. Ant. Polanc, posestnik m 2 Jos. Rozman, mlinar v Radečah; Raka: Al. Lekše, pos. v Dol. vasi; Sv. Jurij pod Kumom: Henrik Medved, pos. v Sv. Juriju, Škocijan (2 listi): i. Iv. Olobevnik. pos. Ji župan in 2. Iv. Lovša, narednik v pok., Šmarieta (2 listi): 1. Anton Šinkovec pos v Zalogu in 2. Iv. Oberč pos v Osrežm št. Janž (2 listi): 1. Marko Jata*, vos. v Branskem in 2. Ig. Majcen, pos v St. Janzu Št. Jernei: Fr. Vide, pos. v Zvabovem.
Srez: Laški
Hrastnik - Dol (2 listi): 1. Blaž Babič, pos. v Brnici in 2. Ferdo Roš, pos. v Hrastniku; Jurklošter: Ant Jurko, pos v Laho-vem grabnu; Sv. Krištof (2 listi): že včeraj obiavljena in Fr. Klemen, trg. v Reč.c , Sv. Lenart: Martin Tratnik, pos v Sv Ku-pertu; Trbovlje: Jak. Klenovšek, obrato vodja v Lokah; Zidani most: mesar, Loke.
Srez: Litijski
Krka: Fr. Jeraj, pos. v Gradišah; Stična: Jos. Mestnik, kmet; Št Vid pn Stični:
Št. Vidu: VeL
Karel Jeršin, pos. in 2. Andrej Strubelj. pos.; Št. Vid nad Ljubljano (2 listi): poleg že včeraj objavljene še Val. Babnik, posestnik na Glincah; Tomlšelj: Iv. Kraljic, pos. sin v Brestu; Zg. Šiška: Mat Perko, mizar v Zg. Šiški.
Srez: Ljutomerski
Apače: Fr. Kolerič, trgovec v Apačah; Črešnjevci: Fr. Santl, pos.; Gor. Radgona
(2 listi): 1. dr. Lenart Boezio, odvetnik in 2. dr. Fran Breznik, zdravnik; Negova: Fr. Kavčič pos. v Lokavcih; Slatina Radenci (2 listi): 1. Jakob Zemljič, pos. in 2. Jakob Rožman, posestnik; Sv. Jurij ob Ščavnici (2 listi): 1. Ivan Kreft, pos. Biserjane in 2. Ant. Korošak, trg. pomočnik v Vidmu; Štrigova (2 listi): 1. Tomislav Kovač, lekarnar in 2. Jos. Bendekovič, pos. Trbegov-ci (2 listi): 1. Fr. Plaveč, pos. v Bolehne-čicih in Mat. Jurinec, pos. pri Sv. Duhu.
Srez: Logaški
Cerknica: Ant. Verii, posestnik jn župan v Cerknici.
Srez: Maribor levi breg
Jurovski dol: Peter Korošec, pos. v Par-tiniah; Ščavnica: Fr. Breznik, pos. v Krem-bergu; Velka: And. Mally, upravitelj na Trati; Voličina: Jan. Muršak, pos. v Sp.
Voličini.
Srez: Metliški
Metlika mesto: Ig. Koren, trgovec; Metlika okolica: Jože Nemanič, mlinar.
Srez: Novomeški
Bela cerkev - Št. Peter: Jože Bevc, kmet v Kiju; Dobrnič (2 listi): 1. Jos. Grmovšek, gost. in 2. Jernej Slak, kmet na Dobravi; Dvor (3 liste): 1. Henrik Zupančič, trgovec v Dol. Ajdovcu. 2. Jos. Kovač, pos. v Dvoru. 3. Fr. Koželj, pos. v Mačkovcu; Hinjs (2 listi): Jos. Šporar. gost. v Hribu, 2. Angel Pečjak, gost.; Mirna peč (2 listi): poleg že objavljene še Al. Povše, pos. v Do". Podborštu; Šmihel-Stopiče: Jos. Matko, pos. v Gotni vasi; Toplice: Janez Pezdirc, pos. v Dol. Sušicah; Trebnje: Josip Žeiran, pos. v Dol. Ponikvah; Vel. Loka: Ai. Saie, pos. na Žabjeku; Zagradec (2 listi): 1. Iv. Hrovat, pos. in 2. Rud. Skupek, kmet. Malo Globoko; Žužemberk (2 listi): 1. Albin Pehanj, gostilničar in 2. Jos. StuDica. čevljar.
Srez: Ptujski
Breg: Ig. Vindiš. pos. v Zg. Bregu: Cir-kovci (2 listi): 1. Simon Lah, kmet v Pon-gercih jn 2. Fr. Beranič, kmet v Sv. Lovrencu; Dornava (2 listi): 1. Iv. Krajnc, pos. v Mezgovcih in 2. Janez Horvat, posestnik; Gorišnica (2 listi): 1. Fr. Ranil, kmet v Placarevcih in 2. Iv. Muhič, .kmet v Go-rišnici; Juršinci: Fr. Herga, pos. v.Ga-ber-niku,- Maišperk: Jan. Turkuš. pos.; Markove! (2 listi): 1. Jos. Bezjak, delavec v Bukovcih in 2. Iv. Veršič, posestnik v Novi vasi; Pobrežje (2 listi): 1. Ant. Vinko, kmet v Lancovj vasi in 2. Vid Btirg, kmet in župan v Jurovcih; Rogoznica: Fr. Rašl, pos., Sv. Barbara v Halozah: Martin Koreni ak, pos. v Medribniku; Sv. Urban: Fr. Ceh, kmet v Desencih; Vurberk: Fr. Sven-šek. pos. v Krčevini pr: Ptuju.
Srez: Radovljiški
Koroška Bela (2 listi): poleg že včeraj ob i avli ene še Ivan Erlah. tov. delavec na Javorniku; Jesenice: Josip ZabKar, lekarnar in župan.
Jak. Tavčar.
Srez: Slovenjgraški
Mislinje (2 listi): 1. Fr. Pianinšec, pos. v Št. II i u in 2. Edvin Rozman, trgovec; Pa-meče": Inž. Vinko Vrhnjak; Podgorje: Iv. Areh, kmet v St. trgu; Slovenjgradec (2 lasti): 1. dr. Al. Bratkovič, odvetnik in 2. Fr. Marčec, lesni trgovec; Šmartno pri Sio-vanjgradcu: Fr. Hribernik, pos. v Legnu; Šoštanj okolica: Karel Košar, kmet v Druz-miriu; Topolšica: Miha Škrube, pos. v To-polšici; Velenje: Mart. Lempl, pos. v Sa,e-ku.
Srez: Smarsks
Kozje: dr. Fr. Kloar, odvetnik; Podčetrtek (2 listi): 1. dr. Em. Breschar. zdravnik in 2 Tomo Kosi, trgovec v Sopotah; Rogaška Slatina: Stanko Šentjurc, trgovec, Rog. Slatina okolica: Jože Piemenitaš, pos. v Tržišah; Sv. Peter pod Sv. g.: Ivan Planine, pek in posestnik; Žetale: Ant. Pulko,
gostilničar v Žetalah.
*
Iz Kočevja nam poročajo, da je sreslo sodišče potrdilo kandidatno listo z nosilcem Antonom Lovšinom. Lista ie bila predložena s podpisi 360 predlagateljev. Ker ima lista z odborniki in namestniki se 48 podpisov, ima torei skupno 408 volilnih upravičencev od 726 volilcev, kolikor jih je vpisanih v volilni imenik. V Kočevju bosta dve kandidatni listi JNS; nosilec druge
liste je g. dr. Ivan Sajovic.
★
Danes, 6. oktobra, je zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Po tem roku okrajna sodišča ne bodo več sprejemala kandidatnih list.
Zadnji dnevi
za nakup srečk drž. razr. loterije. Kdor ne odklanja sreče, naj si jih kupi do 10. t. m.
Zadružna 4iranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
s™	I SMS
krogi so mnenj? naj bi Zedinjene države	Al. Potokar. gost v Sp. Drag.,
zdaj priznale vlado San Martina America-	g Ljubljanski
ni na Kubi na zahtevajo intervencijo svo-	M
je vlade Oficirje, v celem 368. ki so se	Brezovica: Anton Marinko, pos
vdali bodo prepeljali na osamljen otok	Vnanjih goricah; D .M. v Polju: Ivan Uavt-
Spremljali jih bodo posebni delegati vlade.	po$ v Sp Zadobrovi: Dobrova 12Ji
sin v
ki imajo nalogo da z oficirji dobro ravnajo Poučeni krogi so mnenja, da San Martin ne bo mogel konsolidirati svoje obhsti. ker so finance na šibkih nogah Nihče ne plačuje več davkov Nezadovoljstvo bo pri-kipelo do vrhunca, ko vlada ne bo mogla več plačati vojske.
I \J£*0., iJ\JJ. »	----------_ 1
sti): 1. Ft. Cerne. pos. Kozane »n 2. Andrej Knez. pos. v Šujici; Dobrunie: Fr. Gor-še, mizar: Ig: Fr. Toni. gostiJničar: Jezica (2 'isti): poleg že včeraj objavljene še Ignac Plevnik kmet v Toma&evem; Moste: Jos. Oražen,. pos.; Rudnik (2 listi): i.
Vremenska napoved
Zagrebška rremenska napoved ca danes:
Oblačno, le ponekod začasno vedro, stalno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Ba-rometrska depresija prevladuje nad ^^ rovzhodno in severno Evropo. Anticiklon nad Anglijo se je pričel širiti proti nji in iužni Evropi. Pritisk polasoma r«»o. Zato pa so temperatare nižje. Na zapadu Je pritisk padel za 0.1 do 2 mm, v srednjem in južnem Primorju pa je narasel za 0.1 do 5 mm.
Dunajska vremenska napoved za petek:
Prehodno močno oblačenje, na severu ponekod nekoliko padavin.
Naši kraji in ljudje
Motorni voz je pridrvel v Ljubljano
y 142 minutah po tračnicah od Maribora do Ljubljane
Veliko zanimanje Ljubljančanov za novo prometno sredstvo
Ljubljana, 5. oktobra.
' Kako ob današnji vsesplošni konkurenci dvigniti rentabilnost železnic in obenem ustreči potnikom zlasti v pogledu brzega prevoza? Avstrijske tovarne Austro-paim-ler v Dunajskem Novem mestu so izdelale izredno elegantne vozove na bencinski motorni pogon, ki popolnoma sličijo velikim avtobusom. Ti vozovi, ki jib je v Avstriji, na Poljskem in v nekaterih drugih državah že precej v prometu, zlasti na lokalnih progah, so izdelani v dveh velikostih: za 40 in pa za 60 oseb. Zanje se je pričela zanimati tudi naša železniška uprava in včeraj je prispel v Maribor en tak voz za 40 oseb, da ga preizkusijo tudi naši železniški strokovnjaki.
Spredaj motorni voz docela podoben vozu cestne železnice. Vsi stroji so zmiselno razvrščeni v notranjosti.
V Mariboru se je ob prihodu voza zbrala velika množica, ki je tudi danes točno ob 13. ob odhodu voza iz Maribora v Ljubljano občudovala njegovo praktičnost m eleganco. V voz, ki je pleskan zeleno-belo, je vstopilo v Mariboru 22 oseb in sicer: šef prometnega oddelka ljubljanske železniške direkcije g. Ivan Deržič, načelnik strojnega oddelka direkcije inž. Franc Fine, šef zastopstva Austro-Daimlerja v Zagrebu inž. Weinberger, šef kurilnice v Mariboru inž. Vidic ter razni šefi progovnih sekcij in pa nekateri železniški inženjerji. Pridružili so se jim tudi trije novinarji iz Maribora, ki so morali pred odhodom voza sicer podpisati reverz, da ne reflektirajo na nikako odškodnino v primeru nesreče pa so z drugimi potniki prispeli v Ljubljano na poskusni vožnji živi in zdravi.
V	Ljubljano je pridrvel voz ob 15.22. Prevozil je torej vso dolgo progo v 142 minutah. Drvel je koj od začetka s hitrostjo nad 90 km na uro ter je zlahka premagoval razne vzpone od Slovenske Bistrice dalje. Vožnja je nudila udeležencem izreden užitek.	bmm*
Nabavna cena takega voza Je 800.0OT Din. Ima 40 sedežev ter je predel j en v dva kupe j a, za kadilce in nekadilce. Ženeta ga dva bencinska motorja, eden spredaj, drugi zadaj, oba po 80 konjskih sil. Kapaciteta motorjev se navadno izrablja le do 150 konjskih sil. Ker je šasija na mogočnih vzmeteh, je vožnja še prijetnejša, obenem pa izredno mirna ker je v kolesa vdelana pnevmatika, ki ubija vsak ropot. Ves čas vožnje je vzbujal voz v vaseh ob železnici pravcato senzacijo in so se p<> vsod, zlasti še po večjih krajih, zbirali ljudje na kolodvorih. Spotoma je voznik trikrat preizkusil tudi zavore, ki so izbor-no funkcionirale.
V	Ljubljani se je spet zbrala k »I*«!®-mu na kolodvoru velika množica občinstva, zlasti še železničarjev. Prav natanjco so si voz ogledali strokovnjaki železn.ške direkcije. Posebno je ugajala tudi notranjost voza, ker so vsi sedeži tapecirani, obenem pa na vzmeteh, da je sedenje med vožnjo prav prijetno. Imponirata hitrost in sigurnost. Kakor smo informirani, je naša železniška uprava že sklenila s tovarno Austro-Daimler pogodbo za nabavo osmih takih motornih voz, a z več sedeži. Vsak voz bo stal 1,350.000 Din. Poskusni voz, ki je prispel danes v Ljubljano, ostane čez noč tu, jutri pa bo napravil ponovno poskusno vožnjo na Gorenjsko in sicer v Bohinjsko Bistrico in pa v Kranjsko goro. Odhod iz Ljubljane bo z glavnega kolodvora ob 9. dopoldne. Na 100 km porabi 45 kg bencina, dočim ga večji potrosijo 60 kg na 100 km. Po nekaj dneh bo voz odšel na nadaljnje poizkusne vožnje na proge v območju zagrebške direkcije, nato pa dalje po državi, nakar se bo vrnd preko Maribora v Avstrijo, kjer bo vozil na progi Gradec-Weiz.
Izmed nabavljenih motonr.kov bo prav gotovo tudi Ljubljana deležna nekaterih, da bodo prevažali zlasti izletnike na Gorenjsko in pa morebiti po kamniški progi. Pozdravljamo napredek!
Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo in izpijcmo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Matej Hubad gre v pokoj
Po ogromnem delu stopa v pokoj naš pevski oče Matej Hubad, ravnatelj državnega konservatorija v Ljubljani Nešteto je pevcev po Sloveniji m vsi ga častijo, ali tudi izven krogov pevcev in glasbenikov je pravično ocenjeno in splošno visoko spoštovano vse tisto, kar je za nas storil ta velezaslužni kulturni pionir, ki je vse svoje življenje z brezprimerno vestnostjo in požrtvovalnostjo posvetil glasbeni kulturi svojega naroda. Vselej ostane njegovo ime najožje zvezano z Glasbeno Matico ljubljansko, ki je sredotočje vsega našega glasbenega življenja in ji je Matej Hubad bil celih 35 let njena duša, artistični inspirator in vodja. Njeno glasbeno šolo je po prevratu dvignil v državni kon-servatorij, izvršil je statut, učne načrte in vse drugo, kjerkoli je bilo za zavod kaj potrebno. Razen tega je bil nekaj let tudi upravnik Narodnega gledališča. Delo, na vseh straneh delo.
Matej Hubad zasluži počitek kakor le kateri tvorec. Ali pri svojih 67 letih je še tako čvrst, da zadovoljni lahko upamo, da bo še cela desetletja v naši sredi. Slejko-prej ostanejo o njem veljavne besede, ki
ni videti na Vaših rokahi če uporavljate
ALBUS
terpentinovomilo.
Blago milo ki varuje Vaše roke, varuje tudi Vaše perila
Motorni voz od strani, v nJem Je prostora za 40 potnikov
KULTURNI PREGLED
Izven projektirane meje namerava mestna občina nakupiti nekaj parcel, na katerih se bo zgradilo postajališko poslopje. V njem bo tudi čakalnica za potnike in restavracija.
Ureditev in vzdrževanje letališča pomeni ta občino vsekakor občutno, vendar potrebno breme. Ali ne bosta k vzdrževanju prispevali tudi država in pa banovina? Naj-umestnejše bi pač bilo, da bi se skupno 6vet odkupil, kajti najemnina je visoka, kmetje zahtevajo za kvadratni meter pa 25 par na leto in pri 500.000 kvadratnih metrih je to za mestno občino 125.000 Din izdatkov brez drugih stroškov. Pogodba za najemnino je za enkrat sklenjena z lastniki parcel za dobo 30 let. Med lastniki parcel so tudi taki, ki bodo dobili letno od mestne občine po 5. 6 tudi 7000 Din najem-
nine.	,
Ker je bilo na sedanjem letališču prej vojaško vežbališče, bo morala mestna občina v najkrajšem času najeti tudi svet za novo vežbališče v izmeri kakih 150.000 kvadratnih metrov. Izbrana je ravnina med Sneberjem in Hrastjem, za sedanjim letališčem. Posestniki teh njiv odnosno parcel pa zahtevajo po cel dinar najemnine za kvadrati/i meter.
Novo strelišče v Črnomlju
Črnomelj, 5. oktobra. Letos 19. januarja so nekateri navdušeni nacionalisti ustanovili tudi v Črnomlju strelsko družino, ki je takoj po ustanovitvi zbrala pod svojim okriljem mnogo navdušenih pristašev in pričela z najmarljivej-šim delom. Kmalu po ustanovitvi so pričeli
so podarili potrebni les in gradivo za lopo. Strelišče je dolgo 200 metrov.
Ker vlada za ta šport med domačini in tudi med kmetskim prebivalstvom prav veliko zanimanje, je družina od komande kar-lovškega vojnega okrožja dobila 4 puške m potrebno municijo. Prvo streljanje se je vršilo 10. septembra in so bili doseženi uspehi zelo zadovoljivi.
V nedeljo, 8. oktobra, bo novozgrajeno strelišče svečano otvorjeno pod pokroviteljstvom predsednika strelskega okrožja Karlovca inž. generala g. Vladimira A. Pavloviča, ki se bo svečanosti udeležil. Strelska družina bo pri opoldanskih vlakih priredila vsem gostom prisrčen sprejem, nakar bo ob pol 15. skupni odhod na strelišče izpred posojilnice. Po svečani otvoritvi se bo vršilo streljanje gostov in članov v spominsko tarčo, pomembni dan pa bo zaključen z družabnim sestankom v hotelu Lakner.
Naj bi mnogi gosti dali agilnim in podjetnim Črnomeijcem za njihovo vzorno nacionalno delo s številnim obiskom polno priznanje, a Črnomeljci sami naj bi to delo zvesto nadaljevali in nam vzgajali mladino v strogem jugoslovenskem nacionalnem duhu.
jih je ob 401etnici pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske zapisal v »Jutru« (20. XII. 1931) Anton Lajovic:
»Bila je naša narodna sreča, da je natu-ra obdarila našega Hubada z mogočnim, naravnost obrovskim telesom. Bilo je to kot predznamenje in simbol za velike napore in naloge, ki mu jih je bila namenila usoda. Le tako mogočna fisis je bila sposobna vzdržati vse one neskončno, vedno znova se huje ponavljajoče napore, izvajane na eni strani v plamtečem delu z zborom m na drugi strani v težavnem in mučnem odstranjevanju vseh mogočih zunanjih tež-koč in zaprek našega tedanjega javnega življenja. Ne samo po svojem telesnem in duhovnem licu, temveč še bolj po svojem življenjskem delu bo Hubad ostal v templju našega glasbenega življenja eden izmed najmogočnejših vogalnih stebrov.
Nove naprave na letališču
Ljubljana, 5. oktobra Na ljubljanskem letališču posluje že nekaj dni magistratna komisija zaradi zamejitve letališča, kar zahteva letalsko poveljstvo. Mestna občina, ki je morala urediti letališče, je imela tu ponovno posla z lastniki zemljišča, s katerimi se je morala končno veljavno pogoditi za najemnino. Ves prostor meri okrog 500.000 kvadratnih metrov, ki ga namerava letalsko poveljstvo ograditi z živo mejo. Okrog letališča bo za živo mejo pozneje urejena lepa pot, ki bo služila za vozovni promet in za pešce.
Skladišče stolov v plamenih
Borovnica, 5. oktobra. V noči na danes kmalu po 24. uri je zbudil speče vaščane gasilski rog. Goreti je začelo skladišče stolov in lesa pri stolarni g. Luglia Alojza v Borovnici. Skladišče stoji k sreči precej na samem in v bližini potoka Borovniščice. Tako sta bili gašenje in lokaliziranje požara zelo olajšani, zlasti še, ker so bili naši vrli gasilci zelo hitro na kraju nesreče. Prav tako tudi gasilci z Brega. Domača motorka in ročna brizgal-na z Brega sta hitro opravili svoje delo ter tako obvarovali lastniku komaj nekaj metrov oddaljeno stolarno in stanovanjsko poslopje. Vendar trpi g. Luglio precejšnjo škodo, saj sta mu zjorela velika množina izgotovljenih stolov in ves sirovi les, a zavarovalnino je pred kratkim znižal za polovico. Vzrok požara ni znan.
Ive Krevs
UJIS
TRE N KER
že z gradnjo strelišča in strelske lope. Tehnično stran dela je izvršil inž. Janežič, mnogo zaslug za tako naglo ustvaritev zasnovanih načrtov strelišča pa imajo zlasti naša mestna občina, denarni zavodi, tvTd-ka »Jugoles« in še drugi lesni trgovci, ki
Danes ob V410. zvečer svečana premiera najlepšega alplnskega filma
Planine kličejo
Nenadkriljlvi naravni posnetki tirolskih in Švicarskih Alp. Vele-napeto dejanje. Izvrstni igralci.
Luis Trenker, Luise Ullrich
Dopolnilo Paramountov zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
• • t
Otvoritev sezone mariborskega gledališča
V nedeljo zvečer je mariborsko Narodno gledališče otvorilo novo sezono in si v ta namen izbralo eno najmočnejših del jugoslovenske literature, Miroslava Krleže >u<r ppodo Glembajeve« v režiji gosta dr. Branka Gavelle. O delu in režiji so »Jutro« in d meri ljubljanski časniki in časopisi pisali obširno o priliki ljubljanske premiere, zato je moja naloga, omejiti se bolje na samo isro našega mariborskega ansambla., listi, ti so trdili, da naš ansambel ni sposoben za umetniško ustvarjanje, so nedvomno pretiravali. Prav Gavellova režija »Gospodov Glembajevih« je znova potrdila, d'a imamo nekaj igralcev in igralk odlične kvalitete, manjka pa jim že nekai let dovolj pronica vega in absolutno avtoritativnega režiserja, ki bi jim ne bil samo voditelj, marveč tudi učitelj. Ta napaka tudi letos ni odstranjena, določena pa so vsaj gostovanja reži-seriev. Prvi je prišel dr. Gavella.
Pri delih, ki so zgrajena na psiholoških osnovah, kakor so »Gospoda Glembajevi«, je pronica vost režiserja neobhodna soustvarjajoča komponenta! Pravilno interpretacijo mora naznačiti režiser, da je uskladena 9 celoto, lik sam je pa savereno delo igralca in višine njegove inteligence, rutine in intuicija. Dr. Gavella je znal ubrati naš an-
sambel t akord simfonije; Mfenll )s b »je-ga vse, kar Je ▼ kratkem času in t enkratnem primeru mogel. Zato je Mla nedeljska premiera »Gospode Glembajevih« zar« lepa manifestacija volje nove sezone. Da bi le
ostala ta višina tudi zanaprej!__^
Najmočnejši lik večera »e ustvaril g. Vladimir SkrbinSek ▼ dr. Leonu Glemba-hi Avtor je naložil temu nervroipatu na pls-8a veliko breme boja proti kolektivu glem-bajevščine; pasivno mu stoji pri tem ob strani samo s«*tra Angelika. Tako nalogo zmore umetniško prepričevalno le zares inteligenten igralec, ki razpolaga mimo tega še e talentom in izraznimi rekviziti. G. V. Skrbinšek ima vse to, zato je v Leonu zmagal in zasluži, da mu čestitamo. Poleg nje-tra ie razodel močno se razvijajoče sposobnosti mladi g. Rado Nakrst kot dr Puba Fabriczv - Glembaj. Iz mladostne vihravosti in neuravnovešenostih prejSnjih sezon rase v notranjo in zunanjo urftladenost, ki sicer še ni popolnoma stabilna in povsod enakomerna, obeta pa skorajšnjo kvaliteta Vso svojo močno rutino, ki nikoli ne odreče, obenem pa zunanjo fineso oblikovanja notranjih doživetij, sta pokazala g J. Da-n e3 v ulogi Titusa Andromcusa Fabnezyja-Glembaja in g. Edo Grom, IpacijJaOues Glembaj. Dočim pa je prvi ostal nespreme-n Z na liniji svoje aristokratske -amerje-nosti do zelo močnih scen; pod povpreč-
nost pa ni padel nikjer. Kakor navadno, je bil g. Pavle Kovič tudi v ulogi zdravnika dr. Altmanna močan oblikovalec značaja, tipičen po maski, gesti in besedi. Prav tako je odkril obsežne registre g. Maks Furi-J a n kot spovednik dr. Silberbrandt; značaj tega moža mu pa vendar ni nudil možnosti tistega popolnega izži vetja, ki smo ga vajeni sicer pri njem. Morda je deloma kriv tega tudi še uitis, ki se nam je ohranil od prejšnjih njegovih likov? G. Harasto-vi5 ni imel z nadporočnikom Balloczan-uzkvm popolne sreče; naloge, nastopiti v tako mali epizodni ulogi, tudi ni lahko Izpolniti, ker gre pri vsem le bolj za zunanjo reprezentanco, ki zahteva večje vidnosti. Dober ie bil sluga g Fr. Blaža, dočim sta polkovnik g. Med v en a :n poročnik g. Crnoborega le statistični sil-
hUVeliko inteligence je poka<za!a med ženskami gdč. Ema Starčeva, baronica Ca-stelli - Glembajeva. Dasi se razvija od sezone do sezone, se je tokrat še bolj iasno pokazalo, da bi pri njenema značaju ustrezajoči zaposlitvi in veščem vodstvu močnega režiserja lahko postala močna igralka-umetnica. V nekaterih scenah je bila na višku Vso globino svoje bogate stvaritelj-ske sile je položila gdč. Elvira Kraljeva v siljeni mir dominikanke Angelike
Pristopajte k »Vodnikovi družbi"
Glembajeve. Zunanje se tu ni mogla razr igrati, žarela pa je v tihi zaprtosti notranjosti. Bežne like polkovnice gospe in njene hčerke so upodobile ga. Zakrajško-va, ga. Dragutinovičeva in gdč Kn-žajeva.	_RJtehar.
Iz češkoslovaške kulture
V Pragi je te dni izšla 3. in 4. številka mesečnika »Pochoden Slovanstva« (»Plame-nica Slovanstva«). List goji slovansko vzajemnost, zato tudi izhajajo v njem članki v vseh slovanskih jezikih. Vsebina zadnje
številke je zelo pestra.
Mesečnik pričenja program z uvotoo pesmijo Jaroslava Vrchlickega: >0, Praho!« ter prinaša sliko Prage s pogledom na Karlov most in Hradčane. Sledijo članki v češkem jeziku, ki informirajo čitatelja o glavnem mesu češkoslovaške republike. Gospa B Smolafova - CapkovS, predsednica Jed-note slovanskih žen, poudarja v članku »Praga in Jednota slovanskih žen« pomen tega središča slovanskega ozemlja. V Pragi se je vršila L 1930. »L Vseslovanska Beseda JS2«, ravno 90 let po >1. češkem plesu« ki je 1. 1840. pomenil manifestacijo narodne zavesti ljudi proti poplavi germani-zacije. To slovansko mesto je priredilo tudi »I Večer slovanske poezije« z recitacijami glavnih slovanskih pesnikov. Tudi je Praga dokazala s »I. koncertom slovanske simfonične godbe« izrazito muzikalnost slovanskih narodov. Letos pričenja Praga s III. ciklom gledaliških iger. Prva je bila
ki je kot prvi Jugosloven letos v Atenah zmagal v teku na 10.000 m v času S4:04.1 in s tem postavil nov jugoslovenski rekord. Za njim Rumun Manea.
(Glej poročilo v športni rubriki.)
Praga, ki je priredila »Razstavo slovanskih ilustriranih časopisov« in povsod povzročila priznanje. V kratkem bo prirejena vnovič, razširjena z nekaterimi strokovnimi slovanskimi časopisi. Tudi so se prirejale »Vse-slovanske Besedice« za šolsko mladino kot navodilo, kako naj se šolska mladina vzgaja v vseslovanskem duhu. Dne 28. oktobra pa bo v Pragi otvorjena »Potujoča razstava slovanskih kopališč, mest in prirodnih krasot« Geslo te razstave je »Spoznavaj svojo domovino in slovanske kraje«. Podrobneje informira o tej razstavi članek v slovenskem jeziku. Potujoča razstava bo prirejena v znamenju lSletnice obstoja češkoslovaške republike, Poljske in Jugoslavije. Razstavljene bodo makete, t. j. plastične panoramske slike posameznih mest in krajev. Te slike bodo električno razsvetljene. Gledalec bo imel vtis, da gleda z višine resnične kraje. Delo maket vodi akademski slikar prof. J. V. Mrkvička. Opremljene bodo z diagrami in s kratkim opisom razstavljenega mesta ali kraja. Prihodnje leto bo razstava prišla v Ljubljano. V časopisu je izšel v raekem jeziku »Proglas ruskega episkopa Andreja slovanskim narodom«. Dalje list informira o desetletnici ruskega emigrantskega historičnega arhiva v Pragi ter o ukrajinskem historičnem arhivu v Pragi Tudi ie v njem daljši članek o »Slovanski knjižnici« s statistiko njenega knjižnega stanja Jaroslav Hokeš podaja v članku »Hristo Botev« kratko, a jasno sliko tega liričnega bolgarskega pesnika Več člankov in slik skuša informirati citateljstvo o
Prleski klopoci vas zovejo!
V goricah prleški klopotec poje loblančane ni kcajnce ksebi zove:
»V Prlekiji deža, megel nega, sunce lepo sije, babji kot je čist zato v nedelo vsi kmeni pit! Soboj fotografsko kamro vzemi pa tudi korbec, piitro ni želodec, na šijak dobro si privezi zvunec, da v goricah vsega nede kunec! Skamro grozdje boš lovija za pun korbec ga naslikš Vpiitro vina si nalij& vpiičele vesel se boš potika. Krapci vpeči se smodijo poleg pa gibajnce že dišijo Mati, oča vse ksebi vabijo ker vnedeV gostiivaje naprav!jo.«c
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
^Zgodaj zjutraj dosežete nor-flfe^ realno lahkotno izčiščenje, ie vzamete prejšni večer 2—3'dražeje
Ali nlh> ARTINA. Dobi-
B	se v vseh
1 E? B	lekarnah. -
i « ^ p|^ysebina
m & « B m škatlice
Na splošno željo še danes ob 4. in 7. url zvečer
OPOROKA DR. MABUSA
♦	Dve knjigi za planince. SPD priporoča planincem in športnikom sploh dve knjigi, ki sta izšli v založbi SPD v Ljubljani. Prva je >Plezalna tehnikat Debeljakove. Knjiga naše priznane alpinistke obravnava v razumljivem slogu vse pripomočke, ki jih potrebuje planinec pri izvrševanju strme alpinistike in uvaja postopno v plezanje. Knjiga je odlično pisana in obdeluje sistematično pri nas doslej še neobdelano po-prišče. Cena knjigi je 15 Din. Važna knjiga je tudi dr. Breclja »Prva pomoč in reševanje v gorah«. Cena knjigi 12 Din. Pisatelj je na podlagi lastnih izkušenj, ki si jih je nabral kot alpinist in kot član reševalnega odseka SPD, zbral in opisal moderni način reševanja v planinah. Planinci podprite akcijo SPD, ki hoče postopno izdati vrsto tehničnih in naravoslovnih vodnikov, z nakupovanjem teh knjig, ki naj sestavljajo osnovo knjižnice vsakega alpinista.
♦	Smrt uglednega beograjskega duhovnika. V starosti 67 let je umrl beograjski paroh Božidar Jovanovič, ki je bil eden od najuglednejših duhovnikov prestolnice in sloveč cerkveni govornik. Bogoslovne študije je leta 1890. dovršil v Kijevu in potem deloval nekaj let tudi kot profesor pravoslavnega bogoslovja v Beogradu.
♦	židovska demonstracija v Sarajevu.
Kakor v raznih drugih mestih na Balkanu, tako je tudi v Sarajevu nastopil član berlinske vladne poročevalske službe Viljem Gomoll kot predavatelj. Predaval je v torek zvečer v dvorani ljudske univerze o novi Nemčiji in ko je govoril, kako Hitler čisti nemško pleme, so začeli v dvorani demonstrirati mnogoštevilni sarajevski židje. Zaradi ogorčenih protestov proti Hitlerju in njegovemu režimu je bilo predavanje prekinjeno, židovske demonstracije pa so se nadaljevale še na ulicah, da je morala dvakrat nastopiti policija. Demonstranti so vzklikali Jugoslaviji ter dajali duška svojemu ogorčenju zaradi preganjanja Židov v Nemčiji.
♦	Regulacija Drave pri Varaždinu, o kateri smo kratko poročali, je že stara zadeva, ki pa postaja vedno bolj pereča. Drava je tam zelo deroča in globoka, njena desna obala pa je nizka in nezavarovana. Komisija strokovnjakov, ki je nedavno pregledala vse nasipe in obrambne zidove po va-raždinski okolici, je ugotovila, da bi reka v sedanjem stanju struge in obale, najpozneje v dobi dveh let izmenjala svoje korito ter bi pri tem napravila veliko škodo mestu in državi. V primeru močnejših poplav pa bi prišlo do katastrofe še poprej. Drava bi se "razlila po polju do mesta in vsi sedanji mostovi, osebni, vozni in železniški bili odnešeni, cesta in železniška proga pa porušeni. Na ta način bi nastala ogromna škoda na zemljiščih in tudi na stavbah. Načrti za regulacijo so bili izdelani že leta 1925. Za popolno reguliranje Drave pri Varaždinu bi bilo potrebno okrog 8 milijonov Din. Za najnujnejša dela, s katerimi bi se preprečila nenadna katastrofa, pa bi moralo biti na razpolago najmanj milijon dinarjev.
♦	Puščavnlk Iz Slovenjgradca. V razya-linah starega gradu pri Samoboru se je naselil mlajši puščavnik, ki vzbuja med prebivalstvom veliko zanimanje. Mož nosi dolge lase ln brado ter opravlja neke čudne molitve. Pripoveduje, da se je rodil leta 1901. v Slovenjgradcu in da je bil gozdarski pa-aktikant pri raznih veleposestnikih v Sloveniji do leta 1925. Tedaj je nevarno zbolel, začela se mu je sušiti baje hrbtenica, po nekem čudežu, o katerem pa noče ničesar natančnejšega povedati, pa je ozdravil in med svojim ozdravljenjem je imel tudi prikazni, zaradi katerih se je odločil za puščavniško življenje. Nekaj časa je sam prebival v neki votlini na jugoslo-vensko-avstrijski meji, potem pa je več let živel z nekim starim puščavnikom nekje na Gorenjskem.
♦	Mnogo poklicanih, malo Izvoljenih. Ta
pregovor se vedno uresničuje in velja tudi pri nabavi novih radijskih cevi. Splošno je znano, da pri večletni uporabi radijske cevi izgubljajo svojo emisijo ter postajajo zaradi tega radijski aparati slabejši v pogledu selektivnosti in točnosti reprodukcije. Današnje gospodarske razmere ne dovoljujejo nabave novega radijskega aparata, če stari aparat ni več sposoben za točne reprodukcije. Radijski aparat pa lahko obnovite z nabavo novih radijskih cevi, ki jih je sicer mnogo na trgu, a se je treba odločiti samo za najboljšo. Za pomla-jenje radijskega aparata so najboljše Tri-otrom cevi, ki se proizvjajo na podlagi dolgoletnega laboratorijskega dela v najmodernejših tovarnah. Nova Triotrom cev ne zamenja samo vaše stare številke s prvotno kvaliteto, marveč jo še kvalitativno daleč prekaša. Zahtevajte od trgovca cenik s praktično tabelo sporejenja če pa Vaš trgovec slučajno ne bi imel teh cenikov pa se obrnite na generalnega zastopnika g. F. L. Rosenfelda v Beogradu Zeleni Venac 8-1.
♦	Osebna vest G. Ivan Zupančič, šolski upravitelj- v Preserju je napredoval v V. skupino.
♦	Izpit za reservnega veterinarskega podporočnika je napravil v Beogradu veterinar g. Jakelj Gregor iz Dovjega.
♦	Občni zbor Slovenske Matice se bo vršil v društveni posvetovalnici v hiši Slovenske Matice v Ljubljani v ponedeljek 23. t. m. ob 20. Dnevni red: poročilo društvenih funkcionarjev, volitev 9 odbornikov in 3 nadzornikov, slučajnosti. Občnega zbora se morejo udeležiti častni člani, pokrovitelji, ustanovniki in društveuiki.
♦	Sreska organizacija JNS za radovljiški srez sklicuje za ponedeljek 9. t. m. sejo širšega odbora ob 15. uri v Legatovi restavraciji (Kazina) na Savi. Seje se morajo udeležiti vsi predsedniki, podpredsedniki in tajniki občinskih organizacij kakor tudi vsi delegatje sreske organizacije. Zaradi važnosti dnevnega reda je udeležba strogo obvezna. Prinesite s seboj prepise kandidatnih list, vloženih v vaših občinah. Na seji bo poročal tudi sreski poslanec in minister n. r. g. Ivan Mohorič.
♦	Predavanje profesorja dr. Zarnika v Beogradu. Naš ljubljanski rojak dr. Boris Zarnik, univerzitetni profesor v Zagrebu, se je odzval povabilu uprave Kolarčeve ljudske univerje v Beogradu in bo o svojih znanstvenih raziskavanjih priredil v Beogradu ciklus predavanj. Prvo predavanje in sicer o krvi kot obeležju našega porekla se bo vršilo prihodnjo soboto, drugo predavanje bo o hormonalnem življenju ženskega organizma prihodnji ponedeljek.
Velenapeto filmsko delo najsenza-cijonalnejših kriminalno detektiv skih zgodb
REŽIJA FRITZ LANG
Dopolnilo Paramountov zvočni tednik
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Elitni kino Matica
1'eleton vil24
zadostuje za 4 do 6 krat
Odobreno od Ministar. «oc. politike in narodneja zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. job|a 1932.
u— Jadranska straža bo imela svojo veliko tradicionalno prireditev 13. januarja 1934. Naprošajo se vsa društva, naj izvolijo upoštevati in opustiti na omenjeni dan morebitne svoje prireditve.
u_ V mestni klavnici se bo Jutri (soboto) ob 15. prodajalo na prosti stojnici svinjsko meso po znatno znižani ceni.
u— Zanimivosti s trga. Trg letos kmalu nI bil tako založen z gobami, zlasti jurčk! kakor te dni. Na 7 stojnicah je bilo v sredo do 150 malih in velikih košar gob. Nekatere kmetice so prinesle kar zvrhane jerbase zdravih gob. Cene so padle: merica 2 do 3 Din, na debelo pa kg po 5 do 6. Din. finejše za vlaganje pa po 8 Din. Sadja je bilo prav tako obilo. Cene hruškam, jabol-kam in grozdju so bile zelo nizke od 3 do 5 Din. Včeraj so cene sadju ostale nespremenjene, gobe pa so se ob obilni ponudbi prodajale po 4 do 5 Din kg. Suhe gobe se pa prodajajo po kakovosti od 35 do 50 Din kilogram.
♦	Umrl je Igrajoč na gosli. V Sremski Mitrovici se je v torek zvečer v štrancevi gostilni vršila plesna veselica. Igrala je ciganska godba. Malo pred polnočjo je bilo veselje na višku. Cigani so igrali in peli, nenadno pa se je igralec na gosli Ivan Kosanic zgrudil na tla in obležal mrtev. Igral in pel je do zadnjega trenutka.
•	Tovarna Jo3. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo Izdelava
dobi vsakdo fotoaparat v posojilo za izlet 8. oktobra v »Paradiž Dolenjske«. Zglasite se takoj pri »Fototouristu« 10244
LOJZETU ŠMUCU
nasproti Uniona. Prospekti brezplačno!
Grozdje isoce zoreti,
ker čaka na Gregoričev fotoamater-ski izlet v Slovenske gorice, ki se vrši v nedeljo 8. oktobra 1933. Brezplačni prospekti v Drogeriji Gregorič, Ljubljana-Prešernova ulica 5.
ZA POPLAVLJENCE
Iz Ljubljane
u_ Spored koncerta, ki ga priredi ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa nocoj v stolni cerkvi v pomoč poplavljencem z začetkom ob pol 21: 1.) Louis Nicolas Clčrambault (1676—1749): Preludij in fu-ga v d-molu (orgle); 2. Petelin-Gallus Jakob: Pater noster, osmeroglasna moteta (četveroglasni moški in ženski zbor); Ave Maria, osmeroglasna moteta (dva četvero-glasna mešana zbora); Media vita, osmeroglasna moteta (dva četveroglasna mešana zbora); Ecce, quomodo moritur iustus, četveroglasna moteta (mešan zbor); 3. Maxi-milian Stadler (1748—1833): Fuga v c-mo-lu; 4. Petelin-Gallus Jakob: Ubi Plato, osmeroglasna moteta (četveroglasen ženski in moški zbor); Laus et perennis glo-ria, osmeVoglasna moteta (dva četveroglasna mešana zbora); 5.) Joh. Seb. Bach
(1685_1750): Preludij in fuga v e-molu';
6.) Petelin-Gallus Jakob: Impetum inimi-corum, dvanajsteroglasna moteta (trije štiriglasni mešani zbori); Alleluia. Canta-te Domino! dvanajsteroglasna moteta (trije štiriglasni mešani zbori). — Velezanimi-ve Petelin-Gallusove motete bo pel vsek-dar požrtvovalni moški in ženski zbor ljubljanske Glasbene Matice pod preizkušenim umetniškim vodstvom g. ravnatelja Mirka Poliča, ki je sam vešče priredil prelepi dve zadnji moteti, na katere opozarjamo prav posebno. Orgelske skladbe bo na slovitih stolniških orglah z mojstrstvom vsebino izčrpavajočega interpreta-umetnika igral monsignore Stanko Premrl. Torej se obeta izreden glasbeni užitek. Zato pridite vsi, ki vam je do resne, klasične glasbe ter do tega, da prispevate čeprav samo majhno darilo v denarju za pomoč bednim rojakom-poplavljencem! Bodi podčrtano, da se bodo darila v denarju ker za to dobrodelno prireditev ne bo nikakih stroškov, prav vsa stekla v sklad za pomoč poplavljencem. — Začetek ob pol 21. ne ob 20. kakor je bilo sprva določeno.
v stolnici nocoj ob pol 21.!
VSTOP PROST.
♦	Služba načelnika knjigovodstva pri OUZD v Zagrebu je razpisana. Rok za vlaganje prošenj je do 21. t. m. Razpis je objavljen v »Službenih Novinah« z dne 12. septembra, v zagrebških »Narodnih novi-nah« z dne 9. septembra in v »Radnički zaštiti« št. 10. letos. Podrobna navodila se dobe pri vseh okrožnih uradih za zavarovanje delavcev.
♦	šolstvo v nekdanji črni g°rl. Primer ogromnih nalog prosvetnega dela v osvobojeni domovini nam nudi posebno dobro zetska banovina, v kateri je sedaj 800 osnovnih šol, ki jih obiskuje okrog 80.000 šolarjev in dijakov. Pred vojno je imela Črna gora 6 gimnazij, bogoslovno učiteljsko šolo, dekliški zavod in samo okrog 150 osnovnih šol. Med vojno je šolsvo počivalo in mnoge šole so bile razdejane in zasedene po okupacijskih oblastih. Na ta tačin so morali naši prosvetni delavci ora-ti pravo prosvetno ledino. Ustanovile so se tudi šole, ki jih v teh pokrajinah nikdar ni bilo. Tako imamo 30 strokovnih šol, si jih obiskuje večinoma ženska mladina, 17 otroških vrtcev ter 12 meščanskih šol. Gimnazijskih zavodov je 17, učiteljišča pa so 3. Velike težave dela pomanjkanje šolskih prostorov. Od 710 osnovnih šol jih je 210 nameščenih v privatnih poslopjih, 160 državnih šolskih poslopij pa je nujno potrebno popravila in razširitve.
♦	Izletniški vlak Ljubljana-Karlovac in obratno v nedeljo 8. t. m. s 50% popustom ne bo vozil, ker bo vozil po naročilu društva »Krkac na progi Ljubljana gl. kol. Mokronog-Bistrica in nazaj posebni iz'et-niški vlak.
♦	Gimnastične smuške vaje za bližajočo se smuško sezono priredi tudi letos Slovensko planinsko društvo, čas in kraj se določi pozneje .
♦	Za sklad septembrskih žrtev so poslale Družbi CM: ženska podružnica od Sv. Pavla pri Preboldu 175 Din; moška podružnica iz Cerklja pri Kranju 121 Din; podružnica iz Kranja 75 Din. Vsem iskrena hvala!
♦	Posredovanja beograjske borze dela.
Beograjska borza dela, ki ima področje nekdanje Srbije, Južne' Srbije in Črne gore, je izdala poročilo o svojem poslovanju od začetka leta do 20. septembra. V tej dobi se je javilo pri njej 38.360 brezposelnih delavcev, poslodajalci pa so za to veliko množico brezposelnih dajali na razpolago samo 2585 službenih mest. Veliko množico brezposelnih je borza dela napotila v razne druge kraje in jim je za vožnjo izdala blizu dva milijona dinarjev. Podpore v denarju pa so znašale okrog 1,700.000 Din.
u_ Žalostno življenje deklet. Po raznih oddelkih splošne bolnice je pohajala elegantna gospodična, oblečena v črno svileno obleko, ki se je slednjič znašla na nekem oddelku v sobi pred kopalnico. Smuknila je notri, pa jo je opazila neka sestra baš v trenutku, ko se je nameravala polastiti obleke, ki je visela v predsobi. Usmiljen-ka je takoj pozvala pomoč, nakar so elegantno damico Albino R. izročili policiji. Albinca, bivša služkinja, se je še nedavno zdravila v bolnišnici, zato so ji razmere dobro znane. Nakradla je tam že precej obleke. Pred nekaj tedni, ko so jo Izgnali iz Ljubljane, je tudi osleparila v bližini Turjaka nekega kmetiča za več stotakov. Policija Jo je izročila sodišču. — Na Rožniku pa je bila včeraj prijeta 22 letna Francka P. iz Borovnice. Prišla je šele pred nekaj tedni v Ljubljano, kjer pa se je seznanila z lahkoživkami in se z njimi naselila v rožniškem gozdu. Življenje gozdnih deklic so živele izgubljenke več tednov. Francko, ki je vedela povedati najrazličnejše zgodbe eo enako izročili sodišču.
Prepričajte se o kvaliteti blaga In najnižji ceni damskega, moškega perila in drugih modnih potrebščin pri M. PIRNAT, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 22. 244
u_ Aretacija zaradi Izsiljevanja. Policija je prijela na Miklošičevi cesti 23 letno Ivanko S., ki je malo poprej izročila šoferju, uslužbenemu pri avtobusnem podjetniku g. Zupanu v Križah, izsiljevalno pismo, v katerem je zahtevala od Zupana 7500 Din. Ivanka S. je povedala ina policiji, da ji je izročil neznan človek že več takih pisem na g. Zupana, v katerih je zahteval nagrado za molk, češ, da je g. Zupan sam zažgal svoj avtobus in tako prišel do zavarovalnine. Kakor je policija pozneje dognala, je imela (Ivanka zveze z nekim sleparjem, ki ga varnostna oblastva še zasledujejo.
u_ Nočni pretep. Na Krekovem trgu so
se včeraj ob 2. ponoči pričeli prepirati neki ponočnjaki. Ker so bili vsi pošteno opiti, je seveda kmalu prišlo do spopada ln so se pričeli obdelavati s kamni. V bitki so bili ranjeni 30 letni prodajalec preprog Osman H., elektromonter Jože F. in pa vratar Bernard H., ki so jih morali prepeljati v bolnico.
u_ Pasji poteplnkl. V Linhartovi ulici
Je popade! pes 21 letnega dninarja Antona Jenčiča v desnico in v obraz. Ker se po mestu potepa mnogo pasjih mrcin brez gospodarja, je v zadnjih dneh pričel delovati fc^njederec en»-gičnejše in spravlja v svoj voz zlasti pse, ki begajo po ulicah in uhajajo od doma.
Zvočni kino Ideal
Veliki Ernst Lnbitschev film
Rajski grehi
Vesela in duhovita povest o borbi za najelegantnejšo in najbogatejšo ženo pariške družbe. Ljubavna idila dražestne in razvajene mili-narke.
Miriam Hopkins, Herbert Mar-schall, Kay Francis in Charlie Ruggles
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer
Vsaka pametna in odlična dama
uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo "ego čistosti v šolniku kopališča Ischl pridobivano blagodišečo sol za izpiranje Isla-izplakovalno sol. (Isla Spiil-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Para-celsus k. d., Zagreb 3.
Iz Maribora
u_ I sprememba regulacijskega načrta ob
Gunduličevi ulici. Ljubljanska občinska uprava je na seji 22. septembra sklenila delno izpremeniti regulacijski načrt ob Gunduličevi ulici zapadno od mestnega kopališča v Koleziji. Izprememba je na vpogled vsakomur med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu, soba 3. Na podlagi členov 9. in 12. gradbenega zakona imajo interesenti pravico pritožbe na bansko upravo po mestnem načelstvu v zapadlem roku 15 dni po izteku termina razglasa, to je do 15. novembra letos. Proti regulacijskemu načrtu je dopusten edino ugovor glede kršenja zakonitih predpisov postopka in glede ogražanja javne koristi po občinskem oblastvu.
u_ Društvom in organizacijam! Podpisani akcijski odbor za pomoč poplavljencem vabi zastopnike vseh onih 23 organizacij, ki so bile zastopane na zadnjem sestanku, da se zanesljivo udeleže sestanka drevi ob 8. pri Mikliču v zborovalni dvorani v I. nadstropju. Poleg teh organi-nizacij so vabljene tudi druge, ki se sestanka zadnjič niso udeležile. — Za akcijski odbor društvo »Krkac.
u— Novi telefonski imenik za dravsko banovino, ki je pravkar izšel, se dobi v trafiki v Prešernovi ulici nasproti glavne pošte za ceno 20 Din.
a— S Trboveljskimi slavčki prispe v soboto zvečer v Maribor tudi naš popularni skladatelj g. Emil Adamič, ki bo imel pred koncertom uvodno besedo o turneji naših malih rudarskih pevcev po Češkoslovaški in na Dunaju. V predprodaji se dobe vstopnice za koncert v trgovinah ge. Brišnikove in g. Hoferja, zvečer pred koncertom pa pri blagajni pred dvorano.
a— Zimska sprememba na progah mariborskega avtobusa bo stopila v veljavo v nedeljo. Glavne spremembe so: proga Maribor - Celje, odhod odslej iz Celja ob 11.45 in 16.30, prihod v Maribor, glavni kolodvor ob 14.10 in 19.05. V veljavi ostanejo še nadalje tour in retour vozovnice. Na progi Maribor - Sclnica ostanejo vožnje ob torkih, sredah in sobotah nespremenjene, le ob nedeljah in praznikih se bo omejila vožnja samo do Selnice in ne bo vozil avtobus več do Fale. Na progi Maribor - Sv. Peter bo vozil avtobus ob nedeljah in praznikih enako, kakor ob delavnikih. Na progi MaTiboT - St. IIj državna meja se ukine popoldanska vožnja ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Maribora ob 18. in z odhodom iz Št. Ilja ob 19. uri. Dnevna vožnja z odhodom iz Maribora ob 11.30 ima zvezo z graškim avtobusom na državni meji. Na progi Maribor-Sv. Martin ostane vozni red ob torkih, sredah in sobotah nespremenjen, ostale vožnje pa se vrše le ob nedeljah in praznikih. Vožnje iz Maribora ob 15.10 v Ruše in ob 19.30 v Bistrico se vrše le ob nedeljah in praznikih
prvi zvezek BartokovVch »Slovaških ljudskih pesmi«. Slovaška Matica pripravlja tudi več prevodov.
Otto Jespersen ▼ Pragi. Na poti z lingvističnega kongresa v Rimu je prvič obiskal Prago znameniti danski učenjak, moderni filolog, profesor Otto Jespersen. »Lidove Noviny« so ob tej priliki podale kratko biografijo in bibliografijo njegovih znanstvenih del. Poudarjajo predvsem veliki pomen ufenjakovih fonetičnih del: med katerimi sta svetovno znani predvsem v nemškem prevodu »Lehrbuch der Fonetik« (1. 1904.) in »Phonetische Grundfiragen« (li. 1904.). Jespersen ima zelo velike zasluge za študij in znanstveno obdelavo^ angleškega jezika. Angležem piše historično slovnico. Dosedaj so izšli 4 zvezki, ki obsegajo glaeoslovje in pravoois ter tri zvezke sm-takse. Jezik mu je živ organizem, ki »e stalno razvija. S svojimi originalnimi nazori ie naletel na odpor konservativnih grama-tikov. predvsem ie polemiziral z birming-hamsklm profesorjem E. A. Sonneneohai-nom.
Jespereenova del* eo pisana jasno in niso otežkočena po neprisrtopni strokovni formulaciji. Cehi ga primerjajo s Komenskim in filozofom J. Benthamom, zaradi njegove teorije o napredku v jeziku. Tudi se je Jespersen trudil ustvariti mednarodni jezik, novial.
Cehi eo na obisk slavnega kodanjskega učenjaka zelo ponosni; predvsem jih veseli, da bo sedaj prišel v neposreden stik s ora-ško fonološko šolo. Vera Dostalova.
Pri Ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grečice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Dolgoletne Izkušnje «. •
V izdelavi aparatov in nožičev za britje nenadkriljiva znamka »GILLETTE« je ustvarila največji uspeh. »GILLETTE« jamči vsakemu porabniku za dolgotrajen in zanesljiv učinek. Nova »GILLETTE« britvica z dolgim prerezom se prilega vsem »GILLETTE«-aparatom starega in novega tipa.
(Jille1ter
Samo prave »GILLETTE« britvice nosijo registrovan zar
ščitni znak
a— Promet mariborske carinarnice. V
mesecu septembru je prejela mariborska glavna carinarnica na uvoznih carinah 4,973.748.95 Din, na izvoznih pa 14.827.75 Din, skupaj torej 4,988.576.70 Din.
a— Vlom v stanovanje. Včeraj med 16. in 17. je vlomilec obiskal stanovanje upokojenega strojevodje Gustava Šramerja na Zrinjskem trgu. Prebrskal je v stanovanju vse predale ter našel zlato uro z verižico in oboje odnesel. Ura in verižica sta vredni 2000 Din.
Iz Celja
e_ Celjski občinski svet bo imel danes
ob 18. prvo redno sejo po počitnicah. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
e_ V celjski bolnišnici so umrli: v torek 3. t. m. 70 letna občinska reva Marjeta Drofeniko^a iz Dramelj in 14 letni Er-nest Berdajs s Sp. Hudinje pri Celju, sin delavke v TVestnovi tovarni, včeraj pa 65 letna prevžitkarica Ivana Rožencvetova z Belega pri Šmarju pri Jelšah ln 16 letna posestnikova hčerka Cecilija Tovornikova Iz Pajbt pri Loki.
e__Nesreča z dinamltno patrono. V torek 3. t. m. je 28 letnemu čevljarskemu
mojstru Francu Rednaku od Sv. Brica pri škalah eksplodirala v roki dinamitna pa-trona ter mu razmesarila prste na desnici in ga lažje poškodovala po obrazu. — V Prekopi pri Vranskem je v torek neki kolesar povozil 75 letno prevžitkarico Barbaro Pidarjevo iz Podloga pri št. Juriju ob Taboru in ji zlomil levo nogo. Oba poškodovanca sta v celjski bolnišnici.
PRIMARIJ
DR. EMIL WATZKE
ne ordinlra do preklica.
10937
e_ Tatvina kolesa. Okrog polnoči od
nedelje na ponedeljek je neki tat izmaknil nekemu krojaču iz Lubije pri Mozirju izpred hiše posestnika Glojeka v Paski vasi 1000 Din vredno, modro pleskano kolo znamke »Derby« tov. št. 346.901.
e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30
afriški zvočni velefilm »Kongorila« In dve zvočni predigri.
e_ Samo do 8. oktobra je še čas, da si
nabavite nove srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra«.
CrftspedtrslTi
Vprašanje reorganizacije
našega denarnega trga
Slabe izkušnje, ki smo jih zadnji dve leti doživeli v zvezi s kreditno krizo in imobilizacijo v?čine naših denarnih zavodov, so postavile nujno v ospredje problem reorganizacije našega kreditnega sistema, predvsem denarnega trga. To reorganizacijo bo treba vzporedno izvesti z akcijo za mobilizacijo denarnih zavodov, zakaj četudi nam bo uspelo spraviti naše denarne zavode zopet iz sedanjih težkoč in izboljšati njihovo likvidnost, tedaj bo še vedno ostalo odprto vprašanje, kako naj se v bodoče zavarujemo pred slično imobilizacijo, ki se ne tiče .samo denarnih zavodov ter njihovih dolžnikov in upnikov, temveč vsega gospodarstva, ki občuti posredno vse posledice takega zaistoja v kreditnem organizmu.
S 9trogimi zakonskimi predpisi glede poslovanja denarnih zavodov se lahko preprečijo marsikatere nerednosti in zlorabe v poslovanju s tujim zaupanim denarjem; toda s tem problem še ne bo rešen. Ko bo sedanja nelikvidnost docela popustila, fedaj se je bati. da bodo denarni zavodi iz previdnosti in bojazni za svojo likvidnost pričeli tesavrirati gotovino. Nihče jim zaradi tega ne bo mogel kaj očitati, zakaj razmere so pri nas take, da denarnemu zavodu, ki si hoče ohraniti likvidnost, ne preostaja pač nič drugega, kakor da drž; znatne gotovinske rezerve, če hoče biti pripravljen za vse eventualnosti. Brezplodno držanje velikih vsot gotovine pa ne podra; žuje samo obrestne mere za kredite, ker mora zavod sam plačati obresti za znatna sredstva, ki jih drži v blagajni in Ki ma nič ne donašajo: prekomerno držanje gotovine v blagajnah tudi kvarno vpliva na vse gospodarsko življenje. Ta moment bo zlasti neugoden v času prehoda iz sedanjega spanja v normalno poslovanje, ker je pričakovati, da denarni zavodi ne bodo novo pri-tekajočih denarnih sredsfev porabili za novo kreditiranje gospodarstva, ki je nuino potrebno za oživljenje gospodarske aktivnosti. temveč za kopičenie gotovinskih rezerv v svrho izboljšanja likvidnosti Že danes opažamo pri onih redkih privatnih denarnih zavodih, ki po si znali ohraniti zaupanje. da drže v blagaini 10. 20, 30 in še večmilijonske vsote v gotovini.
Pri sedanjem sistemu našega denarnega in kreditnega trga denarni zavodi pač nimajo prave možnosti za takšno naložbo svojih sredstev, ki bi bila ne samo formalno, t°mveč tudi dejansko kratkoročna. Trga za resnično kratkoročno plasiranje denarja pri nas skoro nimamo in tudi nismo 'raeli in to je poleg nesrečne kreditne politike Narodne banke tudi eden glavnih vzrokov, zakaj je prišlo do današnjih razmer.
Mnogi od onih, ki danes očitajo V6em na-Šiin denarnim zavodom, da pr9d krizo niso imeli dovoli razumevanja za potrebe likvidnosti. pozabljajo, kako eo mislili še pred neaj leti. ko se je vodila zlasti v beograjskih listih kampanja proti denarnim zavodom, češ da imajo milijardna gotovinska denarna sredstva, ki pri njih leže brezplodno. Cule so se takrat ponovno zahteve, da je treba ta sredstva plodonosno uporabiti, zlasti za financiranje javnih del itd. Denarni zavodi, zlasti zagrebški, so takrat navajali v obrambo, da so prisiljeni držati prekomerna gotovinska sredstva, ker nimajo prave možnosti za kratkoročni plasman in morajo sami tem boli skrbeti za likvidnost, ker pri Narodni banki ne najdejo zaslonr be, v nasprotju z denarnimi zavodi v drj-gih državah, ki v stiski lahko neomejeno reeskontirajo pri svoji novčanični banki menice, ki jih imajo v portfelju, če so te menice le za reeskont pri novčanični banki sposobne.
Dogodki zadnjih dveh let so dokazali, da «> bila samo neupravičena svoječasna kritika, ?eš, da banke brez potrebe drže znatne gotovinske rezerve, temveč da so denarni zavodi še mnogo premalo gledali na svo-10 likvidnost in da bi morali glede na reorganizira nost našega trga za kratkoročni kredit in glede na nerazumevanje nalog, ki jih ima vršiti Narodna banka, držati še večje gotovinske rezerve. Se več. V Narodni banki niso denarni zavodi našli niti one zaslombe. ki bi jo z vso upravičenostjo lahko pričakovali.
Velike banke v naših zapadnih den. centrih so pravilno smatrale kontingsntiran kredit pri Narodni banki za skrajno rezervo v sili. Ko pa ie pišel trenutek, da sežejo po tej skrajni rezervi je prišel znani sklep Narodne banke od 8. avgusta 1931, ki je onemogočil vsako nadaljnje izkorišča-
nje odobrenega kredita, tako da je bila bankam odvzeta še ta skromna zaslomba, ki so jo pričakovali od Narodne banke. S tem so bili prizadeti predvsem najsolidnej-ši denarni zavodi, ki iz previdnosti in skrbi za likvidnost niso izkoriščali kredita pri Narodni banki; manj solidni denarni zavodi, ki so že v dobrih časih izkoristili vt?s kredit pri Narodni banki, pa so ta kredit obdržali, ker so ga že prej izkoristili. Pozneje je sicer Narodna banka ta sklep revidirala in je dala nove kredite, toda prepozno, prepočasi in premalo. V časih, kakor smo jih doživeli pred dvema letoma, more pomagati le takojšnja in obilna pomoč, zakaj čim bolj se odlaša s pomočjo, tem večja sredstva eo potrebna za zopetno pomir-jenje in za normalizacijo poslovanja.
Naloge za bodočnost
Ce hočemo za bodoče ustvariti boljše pogoje za normalno poslovanje denarnih zavodov, na čemer je intere6irr.no vse naše gospodarstvo, tedaj moramo poleg zakonodajnih ukrepov (v cilju strogih predpisiv za poslovanje bank. hranilnic in kreditnih zadrug) docela spremeniti kreditno politiko Narodne banke in iz temelja reorganizirati denarni trg. Ti dve nalogi je treba rešiti istočasno, ker drugačna rešitev ni mogoča. Tako za spremembo kreditne politike Narodne banke kakor tudi za organizacijo denarnega trga je potrebno, da se pri nas udomači trgovska ali poslovna menica. Eskompt takih poslovnih menic, ki jih tra-sira prodajalec blaga, odnosno producent na kupca, je ona oblika bančnega poslovanja, ki poleg primernih obresti jamči denarnemu zavodu največ mobilnosti in sigurnosti. Udomačenje poslovne menice pa je na drugi strani pogoj za spremembo dosedanje kreditne politike Narodne banke, to je za prehod iz sistema kontingentiranja kreditov k sistema prostega reeskompta. Sistem neomejenega reeskompta velja s načelu prav v vseh naprednih državah, kjer tvori eskompt poslovnih menic eno najvažnejših panog bančnega poslovanja. Pri nas je žal zelo malo pravih poslovnih menic. Oni menični material, ki leži v portfelju naših bank, tvorijo po večini finančne menice, pri katerih je kratkoročnost v največ primerih le formalna, ali pa eo to neprave poslovne menice, ki ne slonijo neposredno na prometu blaga, odnosno so to prolon<ra-cijske menice.
Naš zakon o Narodni banki se postavlja na pravilno stališče, da Narodna banka eskomptira in reeskomptira Je poslovne menice (finančnih menic sploh ne omenja) Praksa pa je seveda drugačna. Narodna banka se vedno sklicuje na to, da pri nas nimamo potrebnega poslovnega meničnega materiala in da zaradi tega tudi ne more opustiti načela kontingentiranja kreditov Ta ugovor je deloma upravičen. Zato pa bi bila tembolj dolžnost Narodne banke, da bi poskrbela za čim hitrejše udomačenje poslovne menice, zakaj poslovna menica bi morala biti edina podlaga za emisijo novčanic preko vrednosti zlatega in deviznega kritja. Izdaja onega dela obtoka bankovcev, ki presega določeni minimum, bi smela torej bazirati Ie na poslovni menici, kar pomeni, da novčanična banka izda bankovec ,ko blago pride iz rok produ-centa v roke trgovca in da se potem bankovec zopet vrne v novčanično banko, ko trgovec blago proda za konsum; pri takem sistemu, pri katerem nastane denar istočasno s produkcijo blaga in preneha njegova gospodarska funl^pija, ko se to blago konsumira, je dana največja garancija za pravilno avtomatično reguliranje denarnega obtoka, tako da spremembe v višini obtoka ne vplivajo na nivo cen.
Iz gornjega sledi, da moramo tako iz va-lutno-političnih ozirov, kakor iz bančno-mobilnostnih ozirov skrbeti za udomačenje poslovne menice. Stvar pa seveda ni tako lahka. MoTda še bolj kakor v drugih državah se pri nas trgovstvo brani akcep tiranja menic.. Branijo se menic predvsem dobro situlranl in solidni trgovci, ki nočejo podpisovati menic, češ da bi to škodovalo njihovemu dobremu imenu in poslovnemu kreditu. Toda baš menice tra-sirane na take solidne trgovce, bi morale tvoriti v bančnem poslovanju oni najso-lidnejši portfeljni material, ki hi bil vedno sposoben za reeskompt pri Narodni banki Oni poslovni menični material, ki ga danes dobivajo banke, pa žal ni vedno sposoben za reeskompt, ker v naših razmerah akcep-
tira menico v pretežni večeni le oni Šibkejši trgovec, ki ga okolnosti k temu prisilijo.
Za uvedbo cesijskih menic
Sllčna bojazen pred akceptom se opa8a tudi v drugih državah, z izjemo anglosaških. Zato je v evropsko menično zakonodajo našla pot trasirana menica s klavzulo izdajatelja, da se ne sme predložiti v podpis trasatu (to je onemu, na katerega je menica trasirana in ki jo mora plačati). Tudi naš novi menični zakon pozna tako menico. Seveda pa je tri taki neakceptira-ni menici odprto vprašanje kritja, to je terjatve izdajatelja (prodajalca blaga) nasproti trasatu (kupcu), ki tvori pravno-gospodarski fundameait menice.
Najnovejša zakonodaja pa je tudi to pomanjkljivost odstranila in je iz menice, ki se ne sme predložiti v akcept, ustvarila takozvano cesijško menico, ki bi bila baš za naše razmere velikega pomena, ker bi omogočila ustvarjanje prvovrstnega meničnega materiala. V Franciji so že leta 1922. ustvarili z zakonom cesijsko menico, ki jo trasira prodajalec blaga na kupca za vsoto kreditirane kupnine z dospelostjo na dan zapadlosti menice. Na tej menici, ki se ne sme predložiti trasatu (kupcu) na akcep-tiranje, vnese izdajatelj (prodajalec blaga) klavzulo, s katero "odstopa (cedira) terjatev za prodano blago, zapopadeno v menični vsoti, na imetnika menice. Izdajatelj menice mora ku -a le obvestiti, da je nanj trasiral menico in da na to menico odstopi svojo terjatev. Ko zapade kupnina v plačilo, sme kupec blaga poravnati kupnino edino imetniku menice. Izdaja take cesij-ske menice ima tudi to pravno posledico, da terjatve, na kateri sloni menica, ni mogoče od drugih upnikov zarubiti in da je zavarovana tudi v primeru insolvence izdajatelja menice. Takih secijskih menic se ne more braniti zlasti oni solidni in dobro fundirani trgovec, ki se sicer zaradi ozirov na ime in kredit ali pa iz drugih razlogov upira akceptiranju menic. Trasat (kupec blaga) ostane namreč pri tej menici izven kroga meničnih dolžnikov, cesi-ja na menici pa je vendar skoro toliko vredna kakor njegov podpis. Ce prodajalec blaga trasira tako menico in jo da v eskompt banki, tedaj je taka menica vedno sposobna za reeskompt pri novčanični banki, ker nadomešča cesijska klavzula tretji podpis (tudi pri nas bi bilo to izvedljivo, ker je dovoljen po zakonu reeskompt poslovnih menic izjemoma tudi z dvema podpisoma, po pogojih ,ki jih določi upravni odbor Narodne banke).
Glede na dobre izkušnje s cesijskimi menicami v Franciji, so leta 1931. tudi v Italiji z zakonom uvedli cesijsko menico v izvoznem prometu (kjer je kupec blaga v inozemstvu). Praktična uporabljivost ce-sijske menice se je tu kmalu izkazala in je italijanski ministrski svet nedavno na zahtevo bank sklenil, da se z zakonom uvede cesijska menica tudi v notranjem poslovanju. O spremembi meničnega zakona v tem smislu razmišljajo sedaj tudi v sosednji Avstriji.
Uvedba cesijske menice bi bila v okviru organizacije denarnega trga posebno potrebna pri nas, kjer veljajo še v večji meri kakor v Franciji in Italiji razlogi, ki so v teh državah dovedli do te oblike menice (bojazen pred akceptom). Neprecenljivi pomen pa bi imela pri nas cesijska menica za splošno udomačenje poslovne menice v našem trgovskem in bančnem poslovanju. Brez tega udomačenja poslovne menice pa si ni misliti organizacije trga za kratkoročni kredit in ukinjenja dosedanje kreditne politike Narodne banke, niti reunega mobilnega poslovanja bank brez ogromnih gotovinskih rezerv, da ne omenimo večje sigurnosti kreditnega poslovanja naših bank.	F- S-
dnevna zavarovana mezda moškega članstva je znašala 26.39 Din (1.06 Din manj), povprečna dnevna zavarovana mezda ženskega članstva pa 18.35 Din (za 0.22 Din več). Skupna dnevna zavarovana mezda je bila v septembru 1,850.000 Din, to je 64.000 manj nego lani in za 726.000 nego pred dvema letoma.
Državne finance v avgustu
Finančni minister ie izdelal izkaz o gibanju državnih dohodkov in izdatkov v avgustu. O koncu tega meseca je poteklo računsko leto 1932-33, zato so bila v tem mesecu izvršena še znatna izplačila računov na breme proračuna 1932-33, in sicer v splošni državni administraciji v višini 276 milijonov dinarjev, pri državnih podjetjih pa za 79 milijonov Din. Po proračunu državne administracije so bila 31. avgusta izvršena vsa izplačila likvidnih računov, dočim je pri državnih podjetjih ostalo likvidnih, a neizplačanih računov iz proračunskega leta 1932-33 še za 142 milijonov. — Ker so se izplčila starih računov vršila iz tekočih sredstev so znašali izdatki drž. administracije v avgustu po tekočem preračunu le 534.5 milijona Din pri dohodkih od 603.4 milijona dinarjev.
Ugodni razvoj zaposlenosti v septembru
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je pravkar sestavil statistiko o gibanju zavarovanega članstva za september, iz katerega je razvidno, da je bilo v tem mesecu povprečno zavarovanih 78.985 članov nasproti 78.999 v avgustu in 78.432 v juliju. Kakor je iz teh številk razvidno je že tri mesece stanje članstva skoro stabilno, kar je razveseljiv znak, kajti lani smo ob tem času opažali že močno sezonsko padanje zaposlenih. Najvišje stanje zaposlenosti je bik) lani zabeleženo v juliju, naslednji mesec pa je pričelo že padati, tako da se je celotno število članstva od julija "do septembra skrčilo od 82.643 na 79.197,. torej v celoti za 3446 članov. Letos pa imamo v septembru celo za 553 članov več nego v juliju. Temu ugodnejšemu razvoju je pripisati, da je padel v septembru primanjkljaj članstva nasproti istemu mesecu preteklega leta na pičlih 212 članov nasproti 1509 v avgustu 2588 v juliju in 4077 v juniju. Lahko torej rečemo, da je bila v septembru povprečna zaposlenost enaka kakor v lanskem septembru, kar je dokaz, da se ie naz«dovanie konjunkture že docela ustavilo. Seveda pa opažamo razl'ko med gihan;em moškega in ženskega članstva. Moških čhlanov je bilo v septembru za 1492 mani nego lani v septembru, ženskih pa za 1280 več (kar ie očividno v zvezi z mnogo boljšo zaposlenostjo v tekstilni industriji).
Odstotek bolnikov je v primeri z lanskem septembrom precei večji in znaši 2.759/n nasproti 2.17°/o v lanskem septembru. Povprečna dnevna zavarovan.« mezda ie zri-š«1a v tem mesecu 2"V43 Din. t. i r« 0 7^ Din mani nego lani T»di tu je	m<-d
moškim in ženskim članstvom. Povprečna
Gospodarske vesti
= Izvoz postrvi brez zavarovanja valute.
V »Službenih Novinah« od 4. t m. je objavljen odlok finančnega ministra, po katerem je izvoz svežih postrvi dovoljen brez overenja o zavarovanju valute.
= Oddaja kožuhov v popravilo 9e bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložili do 12.' t. m. pri prometno - komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani.
= Dobava mesa za čas od 1. oktobra t. 1.
do 31. marca 1934 se bo vršila potom javne ustmene pogodbe 6. t m. ob 11. dopoldne pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Hmelj
+ Žalec, 5. oktobra. Nakupovanje se nadaljuje po nespremenjem!i cenah od 65 do 70 Din za kg. Tudi danes je prišlo do znatnih zaključkov in je bila med drugim prodana tudi partija hmelja iz neke graščine.
Borze
5 oktobra.
Glede na okrepitev na inozemskih tržiščih se je tudi na ljubljanski borzi deviza Newvork za malenkost popravila. Deviza London notira nebistveno višje. Avstrijski šilingi ^o se v privatnem kliringu trgovali po 8.80 (v Zagreba po 8.60, v Beogradu po 8.5750). Grški boni so bili zaključeni v Zagrebu po 39. v Beogradu pa po 38.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala skoro nespremenjeno kakor včeraj, in sicer za kaso po 243 in za december po 245. Promet je bil še v 78/o Blairovem posojilu po 29.50 in v 6"/o beglu-ških obveznicah po 36.
Deviie.
Ljubljana. Amsterdam 2306.79 — 2318.15, Eerlin 1359.58 _ 1370.38, Bruselj 797.74 do 801.68, Curih 1108.35 _ 1113 85, London 176.14 — 177.74, New Tork 3680.49 do 3708.75, Pariz 223.86 _ 224.98, Praga 169.79 do 170.65, Trst 299.90 _ 302.30 (premija 28.5®/o). Avstrijski Šiling t privatnem kliringu 8.80.
Zagreb. Amsterdam 2306.79 — 2318.15, Berlin 1359.58 — 1370.38, Brusel|797.74 do 801.68. London 176.14-177.74, Milan 299.90 do 302.30. Newvork kabel 3702.49-3730.75, ček 3680.49 — 3708.75. Pariz 223.86—224.98,
Curih. Pariz 20.19875, London 15.98, New-v0rk 336.50, Bruselj 71.975, Milan 27.10, Madrid 43.10, Amsterdam 208.125, Berlin 122.90, Dunaj 57, Stockholm 82.25. Oslo I 80.10, Kobenhavn 71.25. Praga 15.32, Varšava 7.70. Bukarešta 2.48. ' Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.60, London 28.13, Milan 47.65, Newyork 590.84, Pariz 35.54, Praga 25 47, Curih 175.91, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 245 zaklj., 7«/» investicijsko 51 — 54, 7% Blair 28.50 do 29.50, 8°/o Blair 31.50—32 50. 7fl/o Drž. hipotekama banka 42 — 45, 4fl/o agrarne 27 do 30, 6°/o begluške 37 — 38.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 243 — 244, za december 244 — 245, 7«/o investicijsko 51 — 54, 4°/o agrarne 27 — 29. 78/o Blair 29 — 29.50, 8Vo Blair 31.50 do 32.50, 6"/o begluške 36 — 37; bančne vrednote: Narodna banka 3550 — 3650, Pri vil. agrarna banka 225 — 226; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 150 den., Trbovlje 100 bi.
Beograd. Vojna škoda 244. 243 zaklj., za december 245 — 246.50, 7°/» investicijsko 53 zaklj., 4°/o agrarne 28.50 — 30, 8% Blair 32.50 — 34, 7°/o Blair 30 zaklj., Narodna banka 3650 bi., Priv. agrarna banka 222.25 do 225.50.
Dunaj. Trboveljska 1140, Alpine - Mon-tan. 10.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chlcago, 5. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 90, za maj 95.50; koruza: za december 47, za maj 53.50, za december 69.25.
+ Winnipeg, 5. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 60.875, za december
61 za mai 65.625.
+ Ljubljanska bona (5. t. m.) Tendenca ta žito mirna. — Nudijo se (vse za 6lovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): nšenica (po mlevski tarifi): baška. 79/80 kg 150 - 152.50; baraniska. 78/79 kg 142.50 do 145; sremska, 78/79 kg 142.50 - 150; koruza (po mlevski tarifi); za september 112.50 — 115; moka: baška »Or 260 — 26o; banatska >0« 295 — 300.
+ Novosadska blasovna borza (5.. t. m.) Tendenca omahujoča, prometa 44 vagonov Pšenira: haška. okolica Novi Sad. okolica Sombor 96 — 97: sredniebaška, baška potiska in ladja Tisa 98 — 99; gornjebaška
100 _ 101; gorajebanatska in baška ladja
Dunav 97 — 98: sremska 94 — 95: slavonska in baSka ladja Begei 95 — 96; južno-b^natska 89 — 9ft. Oves: baški. sremski sn a'ivon«ki 52 — 54. Ječmen, baški, sremski, (54/65 k? 61 — 63. Koruva: baška. sremska fl<> _ 64: baška. okolica Sombor 63 — 65; slavonska «5 — 67: banatska 58 _ 60; baška bela 77 50 _ 80; baSka ladia Sava 63 do fi-1: laiifl Begei M - 65: ladja Ti6a, D i-nqv 65 — 66 — Moka; baška. banatska »0g« in iOjig« 187.50 — 207.50; >2« 170
do 190; »5« 150 — 170; »6« 110 — 120; »7« 80 — 90; »8« 55 — 60; sremska in slavonska »Og« in »Ogg« 177.50 — 192.50; »2« 157.50 — 177.50; »5« 137.50 — 157.5-'); zG: 102.50 — 112 50; >,\ 72 50 — 82.50: >81 52.50 — 55. Otrobi: ba»ki. srtmski, banat-«.ki 41 — 44. Finil: bark', e/amski beli 130 _ 135.
+ Budhnpeštanska terminska borza (5. t. rti.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za oktober 7.2-5 do 728, za marc 8.00 do 8.01; koruza: za maj 7.40 do 7.41.
Skladbe slovečega Ribničana in poplavijenci
Ko je Ribničan Jakob Petelin (1550 — 1591), ki ga srednjeevropski glasbeni svet pozna po imenih Jakob Handl in Jacobus Gallus Carniolus, pred več nego 350 leti, v dobi bližnjega rojaka Primoža Trubarja in njegovih cerkvenih pesmaric, skladal svoje znamenite maše, motete, madrigale itd. za 1 glas, za 2 do 4, za 4 do 24 glasov v polifonskem slogu, si pač ni mogel misliti, da bo po sto in sto letih izbor njegovih zborovskih skladb na sporedu koncerta. ki ga bo drevi ob pol 21. v glavni cerkvi ljubljanske škofije izvajala sloveča družba pevk in pevcev zato, da privabi na stotine poslušalcev, ki bodo v zahvalo za brezplačni glasbeni užitek radi darovali, kolikor kdo lahko utrpi denarja v ta namen, da bo mogla velika humanitarna organizacija priti na pomoč rojakom, ki jih je strašna povodenj pahnila v nepopisno bedo
Pred razpravo proti lažni kneginji Lichtensteinski
Napoved velike senzacije v aferi Marije Binove, ki je oškodovala Jugoslovena Ziv-ka Jovanoviča za vse premoženje
Praga, 5. oktobra.
Preiskava proti Mariji Binovi, ki je nastopala kot kneginja Lichtensteinska, je bi-la te dni končana in je razprava določena za 11. t. m. Marija Binova, bivša služsi-nja, je dolga leta živela na stroške praškega tipografa Zike Jovanoviča, ki je doma iz Kragujevca. Žika Jovanovič je žrtvoval lažni kneginji nekaj stotisočev čeških kron in je še sedaj, ko je izgubil vse svoje premoženje, prepričan, da je Binova res hči kneza Lichtensteinskega.
To prepričanje pa se je v zadnjem času polastilo tudi mnogih drugih in se napoveduje za razpravo razkritje senzacionalne afere iz knežje rodbine. Odvetnik, ki ie prevzel obrambo Marije Binove, zatrjuje, da je ona prava hči umrlega kneza Alojza Lichtensteinskega. Ko se je knez drugič poročil, njegova druga žena ni hotela priznati otrok iz prvega zakona. Druga Lich-tensteinova žena je bila habsburškega rodu in ko so vsi otroci iz knezovega prvega zakona razen Marije pomrli, je mačeha poskrbela, da je bilo Mariji odvzeto tudi ime. Dekle je bilo nekaj let v nekem nemškem samostanu, pozneje pa pri neki plemiški rodbini. Na skrivaj se je baje oče le vedno brigal za usodo svoje hčerke. Mar-ja Binova se je v Pragi poročila s poštnim uslužbencem Schulzem, od katerega pa se je ločila baš tedaj, ko se je spoznala z Jo-vanovičem in njegovo rodbino. Ko je bila Binova že popolnoma domača v Jovanovi-čevi rodbini, jo je večkrat obiskoval neki stari gospod, ki se je Jovanoviču predstavil kot Alojzij Bienner ter ga prosil, naj skrbi za Marijo. Marija je pozneje Jovanoviču povedala, da je to njen oče knez Lichtenstein.
Knez Lichtenstein je imel neka posestva, katera' si je pridržal, ko je vse svoje ostalo premoženje razdelil otrokom iz svojega drugega zakona in sorodnikom. Ta posestva je baje zapustil svoji hčeri Mariji In Žiki Jovanoviču. Pred dvema letoma je na:
Kravil tako oporoko ter jo pokazal tudi
[ariji, da jo je prepisala. Oporoka je baje pozneje izginila. Tudi smrt starega kneza je baje zagonetna. Mnogi sorodniki so zvedeli o njej, ko je bilo truplo že balza-mirano in pokopano. Pisma, ki jih je Ma-riia Binova kazala Jovanoviču, je baje res pisal stari knez, Marija pa jih je prevajala v češčino in se govori, da ima originale nekje skrite. O pokolenju Binove so se sedaj pred začetkom procesa raznesle fantastične vesti in je vse radovedno r.a razkritja, ki jih napoveduje tudi njen odvetnik._______
Vremensko poročilo
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer In brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
5. oktobra
Ljubljana 7, 7G6.6. 11.0, 83, mirno, 10, . , _ Ljubljana 13, 765.8, 14.8, 74, NE2, 0, _, —; Maribor 7, 766.3, 6.0, 90, mimo, megla, 10. —, _; Zagreb 7, 767.0, 10.0, 90, mirno, 10, _ _; Beograd 7, 767.0, 6.0, 90, mirno, 9, _ _; Sarajevo 7, 767.9, 9.0, 90, mirno, 10, _, _; Skoplje 7, 766.7, 13.0, 85. SE4, 10, 7.0, dež; Split 7, 765.4, 16.0. 90. ENE4. 0, _, —; Kumbor 7, 764.5, 15.0. 85, mirno, o, —; Rab 7, 765.4, 15.0, 85, mimo, 5.
Temperatura: Ljubljana —, 9.6; 15.8, —: Maribor 13.4, 5.0; Zagreb 14.0, 9.0; Beograd 15.0, 5.0; Sarajevo 14.0, 7.0; Skonlie 24.0, 12.0; Split 23.0, 15.0; Kumbor —, 14.0; Rab _, 14 0.	^
Solnce vzhaja ob 6.2. zahaja ob 17.Sa.
Luna vzhaja ob 17.46, zahaja ob 8.6.
)
Iz življenja in sveta
Večno sonce v Kaliforniji

Elektrika kateri način usmrčanja
aH plin9
v Ameriki debatirajo številne avtoritete jBopet o vprašanju, kateri bi bil najbolj človeški način usmrtitve. Zanimivo razpravo o tem je priobčil tudi strokovnjak za te zadeve, jurist Antoni Turano.
Večina evropskih držav pošilja zločince na drugi svet skozi vešala. Prvotno je
imelo	. ! —-
obešanje zločincev na vislice
namen preplašiti druge zločince. Ker pa se usmrtitve v večini evropskih držav ne vršijo več javno, je ta namen odpadel in lahko se vprašamo, da-li ustreza obešanje duhu zakona in humanosti? S tega stališča bi bilo povedati, da smatra večina zdravnikov ta način smrti za nebolesten. Delinkventu izgine zavest že po prvih sekundah, ko izpodmaknejo desko, smrt pa nastopi približno sedem minut pozneje zaradi zloma vratnega vretena. Znam pa so primeri, ko so
delinkventi preživeli svoje obešenje in ostali za vse življenje pohabljeni, ko 1im ie nestrokovna in ponesrečena izvedba obešenja podarila življenje Obešanje zahteva na vsak način precej spretnosti od
krvnika.
Isto zahteva tudi
usmrtitev na električnem stolu, ki je v navadi v večini ameriških držav. Nomialno nastopi smrt po 16 sekundah pS ko so poslali v delinkventa dvakrat Tok z napetostjo 2000 voltov. Čeprav umre obsojenec običaino po vsej priliki brez bolečin, so se vendar zgodili primeri, ki do-
je najbolj human?
kazujejo nezanesljivost električnega toka kot usmrtitvenega pripomočka. Po nestro-kovnjaški vključitvi toka na kontaktnih mestih so" namreč delinkventi utrpeli najtežje opekline in muke.
V nekaterih državah, pred vsem v Ne-vadi, so napravili poskuse za
usmrtitev s članovimi plini. V popolnoma zaprtih prostorih iz betona in brez oken visijo s stropa vrvice s kockami iz natrijevega cianida. Pod temi kockami so posode z žvepleno kislino. Krvnik, ki opazuje zločinca skozi debelo okence v
vratih,	_
pritisne na gumb
in kocke padejo v kislino, na kar se razvije plin, ki umori obsojenca po nekoliko minutah. Da-li ga umori brez bolečin, pa je še odprto vprašanje. Vsekakor je neposredni vzrok smrti
omrtvičenje dihalnih organov. Izkušnje niso bile baš najboljše, zato so vse države razen Nevade ta način usmrtitve opustile.
Pač pa bi bila po Turanojevem mnenju usmrtitev s plinom humana, Ce bi uporabljali namestu cianovib plinov ogljikov monoksid, ki ga delinkvent ne more čutiti in ki ga onesvesti že v neznatnih količinah. Za vsak slučaj bi mu lahko dali neopazno še kakšno uspavilo in bi v smrt tako rekoč zaspal brez vseh tistih muk, ki so zvezane s psihičnimi in fizičnimi pripravami usmrtitve.
Zanimivosti iz sodobne Nemčije
Nemška duhovščina in Hitler.
Nedavno je zborovala glavna sinoda nemške evangelijske cerkve v Wittenber-gu in je izvolila za nemškega državnega ikofa hitlerjevskega zaupnika Ludwiga Miillerja. Ta je takoj po izvolitvi objavil proklamacijo, v kateri pravi, da morajo vsi mladi teologi evangelijske cerkve pripadati sedanjemu režimu. Ta pripadnost bo v prihodnje edina odločilna za izbor sve-čeniskega naraščaja evangelijske cerkve.
Uniformiranje radio oddajnih postaj.
Vodja nemškega radia Eugen Hada-movsky zahteva, da se morajo Tadio oddajne postaje v Kelmorajnu, Frankfuriu in Stutgartu priključiti takozvani »programski skupnosti«. Nemška vlada bo s tem ukrepom postavila vse oddajnike v svojem področju pod državno nadzorstvo.
Akademija za nemško pravo.
V Lipskem, kjer zborujejo te dni nemški juristi, je bila osnovana »Akademija za nemško pravo«. Naloga ustanove bo, iztisniti iz nemškega prava vse inorodne elemente in posta\iti jus na idejne osnove vladajočega režima.
Vistosmerjeni avtomobilizem.
Kakor poročajo iz Berlina, se je zdaj »vistosmeril« tudi nemški avtomobilski šport, ki je zananrej pod nadzorstvom nar. soc. avtomobilskega zbora. Govori se tudi, da bodo avtomobilska vozila dovoljena samo čistokrvnim Nemcem.
Novalinija.
»Danes ne Tabimo več nobenih pariških modelov. Nova linija — smer naše lastne mode se je otresla tujih vplivov in se uveljavila na celi črti. Nemška žena ve, da mora danes dajati prednost domačim nemškim izdelkom, ki prekašajo tuje tudi po kakovosti. Tako je prišla do prepričanja: Od glave do pete v nemškem blagu (Vol-kischer Beobachter od 26. septembra 1933).	___
£i«fmi sif«fv»H
PRAVKAR JE IZŠLA
NOVA ŠTEVILKA
ilustrirane tedenske revije
»ŽIVLJENJE SVET44
z naslednjo vsebino:
I
Naslovna slika: foto: JESENSKA IDILA Dr. Fr. Wagner: NADVLADA FIZIKE V NARAVOSLOVJU ZVEZDARNA NA KOLESIH
Dr. Vlad. Travne r: NIKOLAJ GRUNDTVIG IN LJUDSKO VISOKO ŠOLSTVO (nadaljevanje) E. Ur bahn: PRI VODNJAKU (lesorez) PRIDOBIVANJE ZLATA IZ MORJA NARAVNE BAJANICE PRVA REKLAMA L e o G e r v i 11 e-R e a c h e: TRAGEDIJA V PREPADIH ANDOV
(s sliko) MAKOVO OLJE ZA SVEČAVO
Dr. A. Debel j a k: V novi NOVI (nadaljevanje - s sliko) HORATIJEVA HIŠA (s sliko) VENDOMSKI STEBER (s sliko) SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
Karlo Koc jančič: ZAPISKI BORISA MOLANA (konec)
Albrecht Diirer: APOKALIPTIČNI JEZDECI NEUSPEH ZADNJE ODPRAVE NA
EVEREST (s sliko) ZAČARANO JEZERO Fr. Buck:
DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s sliko) MANSARDNO STANOVANJE (L.
V.)
NICOLAS FOUQUET (s sliko) KAJ SE ZGODI V ENI URI TRDNOST ZVARJENIH ŽELEZNIH
KONSTRUKCIJ ZA MISLECE GLAVE NAJVEČJA LUKA NA SVETU ŠAH
AKO ŠE NE VEŠ PISMA IN ODGOVORI HUMOR ADAMSON
Zvezek vsebuje poleg tega Se dosti zanimivega drobiža in lepih slik.
»ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—» mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5.
Najstarejša mehiška piramida
Bajeslovna Atlantida — kulturna posredovalka med starim in novim svetom?


V znamenju kljukastega križa, tehtnice in meča zborujejo letos nemški junsti
Kenguruji in emuji v Rusiji
IZ Avstralije poročajo, da odide v kratkem transport kengurujev in emujev proti Rusiji. V njenem južnem delu nameravajo namreč osnovati farmo za te eksotične živali.	. . _ . .__,.
Na Kengurujskem otoku ob Južni obali Avstralije je emu doma. Pred nekoliko leti je ta ptica, ki je visoka 2 m in sliči noju, že skoraj izumrla, toda domačinom se je potem posrečilo, da so Jo spravili spet kvišku. Sedaj jo hočejo udomačiti v južni Rusiji, kajti tam so si poželeli njenih jajc, ki so baje zelo okusna in redilna — pa tudi primerno velika. Z električnimi valil-nimi aparati bodo skušali čudnega priseljenca iz Avstralije čim prej udomačiti. Za začetek bodo poskusili s 50 emuji m 40 kenguruji. Cemu bodo boljševikom kenguruji, nam ni prav jasno.
Mož z ženskimi znaki
Dunajski zdravnik prof. H. Hirschfeld poroča o moškem, ki ima ženskim prsom podobno tvorbo. To samo na sebi še ne bi bilo taKO redko kajti medicina pozna mnogo primerov tako zvane ginekomastije. Toda ta moški ima ženske prsi na zelo neobičajnem mestu, namreč na notranjem delu stegen, in sicer že od mladosti. Nje-eova prsa sama so normalna in tudi drugače ne kaže nobenih posebnosti. Pacient pravi, da imata tudi njegova sestra in njegov sin podobno tvorbo.
Sto delavcev umrlo v plamenih
V Griffithovem parku pri Los Angelesu je te dni izbruhnil ogenj, katerega so poslali gfsit brezposelne delavce. Dvesto delavcev je zajel ogenj v nekem jarku, iz katerega ni bilo izhoda. Komaj polovici nesrečnikov se je posrečilo uiti iz gorečega morja, sto pa jih je pokončal požar Do-slei so našteli 52 zoglenelih trupel. Okolu sto' ponesrečencev so morali poslati v bolnišnico, kjer leže š hudimi opeklinami.
Arheološka odkritja v Perziji
V Stockholm se je vrnila ekspedicija, ki je pod vodstvom konservatorja Arneja raziskovala severnovzhodno Perzijo za ostanki kulture iz bakrene dobe. Ta kultura je bila nekakšna vez med istočasnimi kulturami Severne Kitajske, Mezopotamije, Male Azije, Južne Rusije in Balkana. V Turkmenski stepi je ekspedicija odkrila med drugim ostanke prastarega mesta. V njegovi gornji plasti so našli mo-hamedanske grobove iz 1. 800. do 1000. po našem štetju, v globljih plasteh pa je naletela na grobove iz periode med koncem bakrene ter začetkom bronaste dobe. V tem kraju mora biti 5000 do 6000 grobov. Ob nekem žrtveniku so našli okostnjake petih ljudi z odsekanimi udi. ki so stali v polkrogu. Po predmetih, ki io jih našli v grobišču, bi bilo mesto staro 4000 do 5000 let.
Vitamin proti pasji histeriji
Med pasjimi nadlogami je posebno znana »pasja histerija«. Dolgo ji niso vedeli loka, zdaj pa poroča angleška revija »Na-ture«, da je ugotovil raziskovalec Walston iz Cambridgea njen pravi vzrok. Ta bolezen se javlja pretežno pri živalih, ki jih preveč hranijo s kruhom, v katerem manjka vitamin A. Z dodajanjem tega vitamina pasji hrani izginejo kmalu histerični pojavi. Walston raziskuje še dalje in pravi, da so njegovi dosedanji uspehi v tej smeri popolnoma zadovoljivi.
čez 25 let prijet ovaduh
Varšavska policija je te dni slučajno pri jela nekega Harewicza, ki se je bil pred 25 leti vtihotapil med poljske revolucionarje kot agent - provokater caristične »Ohrane«. Ovadil je ruski tajni policiji celo vrsto uglednih poljskih domoljubov, j Med drugimi je izročil policiji Montvillea J Mireckega, ki so ga Rusi 1. 1908. ustrelili. Zoaj bo prejel ovaduh zasluženo kazen.
Po dolgem in napornem iskanju so mehiški arheologi pri Choliili odkrili najstarejšo in največjo mehiško piramido, ki je celo dosti večja nego najvišja egiptovska piramida.
Ta piramida je danes z bujno vegetacijo pokrit ogromen grič, na katerem stoji celo cerkev, ki so jo zgradili prvi beli naseljenci v Mehiki. Cisto slučajno so ugotovili, da predstavlja ta grič velikansko
predzgodovinsko zgradbo. Da so določili nje material, so morali izkopati velik predor pred cerkvijo in pri tem so dognali, da so mehiški praprebivalci piramido večkrat povečali s tem, da so
Devet rudarjev zasutih
Iz Katovic poročajo, da se je primerila v nekem ondotnem rudniku nesreča, ki je spravila v opasnost devet rudarskih življenj. Voda je izpodkopala rove in zasula rudarjem izhod iz njih. Zasute nesrečnike Yešuje 13 kolon, vendar ni dosti upanja, da bi se rešitev posrečila, ker se v zasutih rovih nepretrgoma vsipa kamenje s stropa.	_ .
Plinske maske za civiliste
»Exchange Telegraph« poroča iz Koda-nja, da bo v kratkem vse prebivalstvo Danske opremljeno z maskami proti plinom. Maske izdelujejo tehniške čete danske vojske. Zaenkrat izdelujejo maske v treh velikostih. Vsaka maska tehta 700 gr in stane 24 danskih kron.
I Mož z močnim zobovjem
Rimski urar Danee Battarini je stavil s svojimi prijatelji, da bo potegnil s svoiimi zobmi avtomobil s šestimi osebami 300 m daleč vkreber. Produkciji je prisostvovala ogromna množica radovednežev, ki so prišli na svoj račun, kajti urarju se reč posrečila in je aobil stavo 4000 lir.
OSEM VAŽNIH PRAVIL ZA LEPOTO
N a p a č n o j e: če ležeš zvečer v posteljo, ne da bi si prej obraz temeljito očistila pudra, šminke in dnevnega mazila. Nečista koža Je posledica takšnega posto-
Pap r a v i 1 n o Je: da si vso plast pudra, šminke in drugega dnevnega mazila zvečer
odstraniš, pa če si še tako trudna. Da-li .	\ttmS%
si potem obraz namažeš z mastno kremo, EinDDft JE PP VEŠ . je stvar okusa in izkušnje. Pri zelo suha | L»UOOU UL, Ul-	-
koži pa se mora to vsekakor zgodi«;
Napačno Je: posojati svoj čopiči za puder drugim osebam ali pa uporabljati tujega. Na ta način se prenašajo često izpuščaji z obraza na obraz.
Pravilno je: takšne čopiče često obnavljati ali pa še bolje, uporabljati vsako-I krat nov kos vate.
I Napačno j e: če si naložiš preveč rde-čila na obraz in ustnice. To dela osebo sta-
TO
Pravilno Je: postaviti na lice s čistim prstom tri majhne točke rdečila v podobi trikota in jih potem enakomerno raz-
mazati.	. _ .
Napačno J e: če si obriješ obrvi. Pravilno Je: da si obrvi izvlečeš, v kolikor je to potrebno, s posebno pinceto, nakar ta mesta takoj namažeš z alkoholom in jih napudraš.
črno-bela moda
OB TRGATVI
»Ne Dragica, meni se resnično ne ljubi jemati vina v kroglicah«
Tunika iz mornobelega krepa s krilom iz črnega satina. Rokavi obleke so odprti
da so imeli te dni v Orleansku potres, ki je močno prestrašil ondotne prebivalce, da so komaj za silo oblečeni bežali na
Prosto;	... T J J
da so angleški natakarji v Londonu demonstrirali proti fraku, katerega bi se ra
di otresli;	.
da je privozila ladja »Bremen« iz uher-bourga v New York v 4 dneh, 15 urah in 48 minutah ter prekosila dosedanji lastni
rekord;	, .
da v Tampicu še vedno ogrinjajo mrli če, žrtve zadniega orkana in da so v vasi Corcovapo odkopali 17 trupel o katerih so zdravniki izjavili, da so živela pod razvalinami več dni:	.. __
da se je moral francoski drzavnik Her-riot podvreči operaciji zaradi obistnih kamnov. Operacija je za do volj, vopo tekla čeprav ni pacient že tri dni zavzil nobene
hrdaeje sprejel prezident CSR Masarvk v avdijenci načelnika francoskega generalnega štaba, Weyganda;	. .
da bodo imeli na Dunaju prihodnje dni množestveni šahovski turnir, ki se ga bo udeleževalo okolu 200 šahistov;
da je sprejel skladatelj Arnold Schon berg poziv v Boston, kjer bo prevzel na ondotnem konservatoriju vodstvo mojstrske šole za kompozicijo;
da bo v noči od 7. na 8. oktober v Franciji ukinjen pofetni čas in bodo pomakm-
' li ure za 60 minut nazaj;
da je začel v Parizu izhajati nov dnevnik »Le Jour«, ki ga je začel izdaia ti dosedanji lastnik »Intransigeanta« Leon Bail-bv. presednik sindikata pariških novinar
JCdk je srednješolski pouk v Franciji od tekočega semestra naprej zopet brezpla-
°eda so bili udeleženci ruskega stratosfer-ne«a poleta in avtomobilske vožnje vKa-rakorum odlikovani z Ljeninovim redom;
da je v boksarski tekmi za srednro tezo premagal Francoz Thil Kubanca Tunera
po točkah:	. .	. . _. „
da se ie 60 m visoki most pn Aston na Španskem Trn šil med gradbenim, deli. pri čemer sta bila usmrčena dva delavca;
da prideio v Nemčiji v naikrajsem času v obtok novci za eno marko iz: nikla. k, bodo zamenjali sedanji srebrni denar iste vrednosti.
nove dele zgradili na starih.
Mehiške piramide so nastale prilično ob istem času kakor egiptovske in so znanosti povzročile že marsikakšen glavobol. Danes prevladuje naziranje, da sta bila
novi in stari svet nekoč zvezana preko bajeslovnega kontinenta Atlantida, Wegenerjeva teorija o premikanju celin izrecno domneva, da je takšna zveza obstajala. Tako bi si lahko na naraven način razlagali skrivnostni problem piramid v tako oddaljenih delih sveta. Novejše domneve celo pravijo, da je kultura, ki Je ustvarjala piramide in z njo podlago za današnjo kulturo prišla od zapada.
Kmeta ubila izterjevalca
V	madžarski običini Tarzcal se je te dni pojavil davčni izterjevalec GondoT, ki je imel nalog zarubiti kmeta Patakyja zaradi neplačanih davkov. Pataky je pozval svojega brata, s katerim sta prosila izterjevalca, naj odgodi eksekucijo. Gondor pa ni hotel o tem nič slišati, zato je Patakv pograbil sekiro in razbil z njo eksekutor-ju glavo.
Smrt v kadi za češplje
V	neki vasi pri Cmureku je te dni ogledoval kadi, napolnjene s češpijami, gostilničar Ipitz. Po lestvi je splezal v eno izmed kadi, a iz nje se ni vrnil. Ko so ga šli iskat, je nekega delavca tako omami1* sopara, da se je onesvestil. Pozneje so potegnili Ipitza mrtvega iz kadi. Reveža je omamil vonj, ki je puhtel iz posode. Omahnil je v kad in se v nji zadušil.
Brezžična pogrebna muzika
Radijska družba v San Louisu hoče uvesti malo nenavadno noviteto. Ob uri pogrebov bo oddajala izključno pogrebno glasbo, a za 4 dolarje si bo lahko vsak naročil za svoj pogreb voz z zvočnikom, ki bo sledil pogrebnemu sprevodu in izvajal najbolj žalostne komade. Godbeniki, ki prejemajo za vsak pogreb po 10 dolarjev, so se tej novosti uprli, a družba se zanja ne zmeni dosti. Dobila je celc od več cerkva dovoljenje za radijsko pogrebno mu-ziko.
ANEKDOTA
Barry Sullivan je igral Riharda m. Ko je pridirjal na oder vpijoč: »Konja! Konja! Kraljestvo dam za konja!«, ga je prekinil neki poslušalec v avditoriju z opazko: »Ali vam ne bi mogel zadoščati osel?« Igralec se je tedaj obrnil proti poslušalcu in mirno rekel: »Prosim, samot izvolite skočiti na oder!«
VSAK DAN ENA
»Kamor pokličem — nikjer odgovora! Povejte, gospodična, ali so vsi telefoni
fuč?«
— .Nikakor ne! A najbrže ste pozabili, da je danes 8.! Vsa Ljubljana je z Gr© goričem v Slovenskih goricah!
S P O R T'So 1
Pričetek balkanskih iger
Prvi dan je Jugoslavija zasedla drugo mesto — Krevs je kot prvi na 10.000 m
postavil nov jugoslovenski rekord
Atene, 1. oktobra. _ Naš tekač Bručan je odstopil na 7 km,
Danes ob 13.30 je bila slovesna otvoritev balkanskih iger. že dolgo pred pričetkom so se valile ogromne množice iz vseh smeri proti stadionu Panathinaikcm, kjer se je zbralo nad 60.000 ljudi. Vsi oficielni predstavniki sodelujočih držav so bili navzoči. Med visokimi grškimi predstavniki je bil minister Turkovacilis, dalje župan mesta Aten g. Merenzi in metropolit grške pravoslavne cerkve Christoston.
Ob sviranju godbe grške narodne garde so prikorakala v Stadion moštva v naslednjem redu: Albanija, Bolgarija, Jugoslavija, Rumunija, Turčija in kot poslednja Grčija, katero so z vsem navdušenjem spremljala srca navzočih. Vsakemu moštvu na čelu je korakal zastavonoša z državno zastavo. Jugoslovenski prapor je nosil zastavni Kleut. Sledil je slavnostni govor predsednika grške lahkoatletske zveze Pinopolosa, nakar so atleti prisegli Po odigranju državnih himen sodelujočih so moštva zapustila stadion in tekmovanje se je pričelo.
^-100 m predtekmo vanje: Tekmovanja se je udeležilo 12 atletov, ki so se razdelili na dvoje predtekmovanj. Jugoslavijo sta zastopala Stefanovič in Kovačič, ki že v naprej nista imela ugodnih izgledov na pla-cement.
I.	predteki: 1. Kovats (Romunija) 11.4, 2. Mehmed Ali (Turčija) 11.9, 3. Georgijev (Bolgarija) 12. Naš Stefanovič je bil četrti za prsa za tretjim.
II.	predtek: 1. Frangoudis (Grčija) 11, 2. Semich (Turčija) 11.1, 3. Christov (Bolgarija) 11.3. Prvotno so javili za tretjega Kovačiča, nato pa so ga preklicali in postavili na njegovo mesto Bolgara. Tako. sta izpadla oba Jugoslcvena.
' Tek 800 m (11 atletov): 1. Georgako-p ul os (Grčija l 2:03, 2. Leon Pasi (Grčija) 2:03.2, 3. žorga (Jugoslavija) 2:04.5, 4. Lop o vit s (Rumunija) 2:05.1, 5. Lapusan (Rumunija) 2:05.1, 6. Omer Besin 2:05.2.
Od naših je tekel tudi Gaberšek. Takoj od starta preide na vodstvo Albanec Lobsa in vodi do 200 m, nakar ga prehiti Gaberšek. katerega pa ob rundi preide Pasi. Ta vodi-do 600 m. nakar preide za nekaj časa v vodstvo Gaberšek. ki pa v finishu odpove, dočim se žorga. ki je taktično boljše tekel, zrine na tretje mesto.
Met krogle (10 atletov): 1. Veysi (Turčija) 13.79, 2. dr. Narančič (Jugoslavija) 13.68, 3. Spahič (Jugoslavija) 13.65, 4. Zi-vas (Grčijai 13.16. 5. Floros (Grčija) 12.83.
Veliko presenečenje. Veysiju, ki je bil lani šele na 5- mestu, se posreči prvi met. • V ostalih mefih je vrgel komaj okrog 13 metrov. Zaradi tega se polasti favoritov Spahiča in Narančiča velika nervoznost, ki je vzrok, da ne moreta premagati Turka. Imela sta pa v splošnem mnogo boljše me-„ te, približno 13.50 m.
i0.000 m (9 tekmovalcev). 1. Krevs (J) 34:0i.1 (nov jugoslovenski rekord); 2. Ma-nea (R) 34:04.5, 3. Paouris (G) 34:06, 4. Vlaho? (G) 34:36. 5. Cumanescu (R) -35:22. e.Anastasiadis (G) 35:38.3.
ker se je v začetku preveč izčrpal. Njegova napaka je bila ta, da se je že v začetku skušal odtrgati od drugih, kar mu pa ni uspelo. Prečesti pobegi pa se ga tako izčrpali, da je moral odstopiti. V vodstvo pridejo Krevs, Manea m Paouris, ki se na vsaki rundi menjajo v vodstvu, poskušajoč pobege. To pa utrudi Paourisa, ki v zadnji rundi popusti in razvije se krasna končna borba, najlepša vsega dneva med Krev-som in med malim žilavim Romunom Ma-neo. A Krevs se zagrize in v končnem besnem spurtu se mu posreči zasigurati si prvo mesto. Oglašujoče bučanje stadiona nikakor ne more ponehati.
-	Skok v vis (10 tekmovalcev) : 1. Haidar (T.) 1.80, 2. Panajotov (B) 1.75, 3. P*tera-kis (G) 1.75, 4. Frants (R) 1.75. 5. Ser-mass (A) 1.75, 6. Telesko (J) 1.70.
Naša tekmovalca Telesko in Mikič nikakor nista bila dorasla tehnično izvrstnim drugim tekmovalcem. Posebno zanimanje je bilo za simpatičnega Bolgara, ki je invalid. Manjka mu-sprednji del noge, tako da se odganja samo s peto. On in Patera-kis sta skočila v borbi za placement 180 centimetrov. Tudi Albanec je pokazal formo, kakršne nismo pričakovali od nje-
-	- Tek 100 m finale: 1. Frangudis (G) 10.8, 2. Semisch (T) 11, 3. Kristov (B) 11.1, 4. Kovats (R) 11,5, 5- Mehmed Ali (T), 6. Eremanov (B).	- -
Frangudis je presenetil z odličnim časom. Vodil je prav od početka pa do konca. Borba se je razvila le za 2. in 3. mesto, 4. in 5 mesto.
Štafeta 4X400 (6 štafet. Vsaka država je dala po eno štafeto). 1. Grčija 3:34.1, 2. Rumunija 3:38, 3. Jugoslavija 3:40, 4. Turčija 3:41.3, 5. Bolgarija 3.47, 6. Albanija.
Poraz naše štafete gre vsekakor na račun slabe sestave našega moštva, ki je startalo v postavi: Dremil, Banščag, Stefanovič, Zupančič. Takoj pridejo v vodstvo Grki, ki jim sledijo v kratkih presledkih druge države. Jugoslavija preda kot predzadnja. Odlično razpoloženi Banščag prehiti takoj v začetku in je po 200 m že tretji, a se vztrajno bori in preda kot drugi, dočim je na vodstvu še vedno Grk. Stefanovič v začetku obdrži naskok, a Ipreoster tempo ga izčrpa in v končnem spurtu ga prehiti Rumun. Neli proti Rumunu; lanskoletnemu prvaku na 400 m, ne more mnogo izboljšati. Zmanjša le naskok in pride na cilj kot tretji.
Končno stanje po prvem dnevu je: 1. Grčija 39 točk, 2. Jugoslavija 24 točk, 3. Turčija 23, 4. Rumunija 22, 5. Bolgarija 16, 6. Albanija 2. — B. ž-.
,-'„„,'• 4 f" ' .
Na3 lahkoatlčtski rekorder dr., Burato-vič je v torek vendarle odpotoval v Atene. Startal bo na teku 110 m zapreke, v skoku v daljavo in štafeti 4X100 m. S prihodom dr. Burastdiaea. bo naša reprezentanca df kaj- ojaSena.-: •
Zagreb: Ljubljana
Višek ženske lahkoatletske sezone
Letošnja pestra lahkoatletska sezona dam nam prinese v nedeljo zopet novo, zanimivo prireditev, ki bo za oceno naše, zopet probujajoče se ženske lahke atletike prav posebnega pomena. Naša dekleta bodo pomerila svoje moči z Zagrebčankami, katere se smatra danes za elito jugosiovenske ženske atletike.
Nedeljsko tekmovanje naj nam pokaže ali še, in koliko zaostajamo za Zagrebom, obenem pa naj ustvari zdravo rivaliteto med našima atletskima središčema, kar bo na razvoj ženske atletike pri nas gotovo ugodno vplivalo. Kakor smo že poročali bo zastopala Zagreb kompletna Haškova ekipa, ljubljanska reprezentanca pa bo sestavljena takole: 60 m: Kavčič, 0~an, 100 m; Kavčič, Oman; 800 m: Slapar, Jurko-vič I. 4 X 75 m: Bizjak. Marta, Kavčič. Oman; krogla: Bernik, Papež; kopje: Ber-nik. Papež. Za disk se vrši danes izbirno tekmovanje med Bernikovo. Tratnikovo, Ivico, Kavčičevo in Ruplovo. Skok v viš. Tratnik, Marta (rez. Žagar) skok v dalj. Tratnik, Marta (rez.. Pribošek).
Tekmovanje se vrši ob 14.30 ns letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Vstopnina 5 Din. za dijake pa 3 Din.
Službeno iz OZDS pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 8. t. m. v Ljubljani na igrišče Hermesa ob 15.30 Slovan : Korotan-g. Lukežič. v Domžalah ob 15. Disk : Zalog g. Mahkovec, v Trbovljah ob 16. Dobrna : Amater g. Jordan, v Hrastniku ob 15.30 Hrastnik : Rudar g. Ramovž, v Zagorju ob
16.	Zagorje : Litija g. Marin, v Maribonr ob 10 'Svoboda : Ptuj g. Bergant, Železničar : Hermes delegira OZDS pri JNS, v Ptuju Drava : Rapid (poskusna) g. Jančič, v čakovcu ob 15.30 ČSK : Rapid g. dr. Pla-nmšek, v Celju ob 15. Celje : Maribor gospod Cimperman, Atletiki : Šoštanj ^ gospod Oberlindner (ob 10. na igrišču Atle-tikov), v Krškem ob 15. Krško : Sloga g Dolinar v Novem mestu ob 15. Elan : Sava g. Janežič. SK Drava, Ptuj naj javi g. Jančiču potom Medklubskega odbora I.NP (naslov g. Fišer J., delavnica drž. zel. Maribor) pričetek poskusne tekme.
Službeno iz LHP. Za met diska danes ob
17.	na prostoru Ljubljanskega Sokola izbirni miting za atletinje Tratnik, Bernik, Rupel, papež.
Zbor lahkoatletskih sodnikov, Ljubljana. Zaradi medmestnega damskega dvomateha Zagreb : Ljubljana drevi ob 20. sestanek vseh sodnikov v posebni sobi restavracije j-SIamič«.
KAC (Celovec) v Ljubljani. V nedeljo se našemu občinstvu zopet obeta mednarodna nogometna tekma. Ilirija je pred svojim startom v prvenstveno sezono sklenila svojim prijateljem pokazati novo moštvo, s kate rim se bo zopet enkrat, po dolgem presledku borila za točke Kako je letos v nočnih tekmah napram renomiranim inozemskim profesionalnim klubom zastopala slovenski nogomet, je prijateljem nogometa gotovo še v zvežem spominu. Ker KAC prav gotovo ni nasprotnik, ki bi se smel podcenjevati bo v nedeljo na ilirijanskein igrišču, katerega je neumorni inž. Bloudek preuredil, gotovo zanimiva tekma.
ASK Primorje (kolesarska sekcija) priredi v nedeljo izlet kolesarjev v Mokronog na Dolenjskem, kamor priredi, izlet na trgatev grozdja tudi društvo Krka. Vabiiiao vse kolesarje tudi drugih klubov, da se nam na izletu pridružijo. Odhod v nedeljo zjutraj ob 8. izpred stare cerkve v šiški. — Nogometna sekcija ima danes ob 16.30 naprej strogo obvezen trening za ligino skupino. Po treningu sestanek.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Načelstvo opozarja atlete na petoboj in miting koncem meseca ter poziva na redne treninge v torek, četrtek in soboto ob 17. na igrišču. — (ženska lahkoatletska sekcija). Naslednje atletinje morajo biti po nalogu LHP danes ob 17. s kompletno opremo na prostoru Sokola v Tivoliju: Tratnik, Jerina, Kavčičeva, Omanova, Marta, Pribošek, ivica, Vida. Garderoba v zimskem kopališču.
TSK Slovan. Drevi ob 19.30 pri »Sokolu« članski sestanek vseh igralcev. Oba kapetana gotovo.
SK Slavija. V soboto ob 20. strogo obvezen članski sestanek v gostilni Oblak.
SK Grafika. Danes ob 19. v klubski sobi sestanek vseh igralcev prve in druge skupine.
SK Laško : SK šoštanj. V nedeljo ob 15.30 se bp pričela na športnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Laškim in SK Šoštanjem.
Radio
Sobota, 7. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: £as, plošče. — 18: Plošče. — 18.30: 0 namiznem grozdju. — 19: Ljudski nauk o dobrem in zlu. — 19.30: Pregled zunanje - političnih dogodkov. — 20: Koncert radio - orkestra. — 20.45: Samospevi gosp. Franca Derzaja. — 21.15: Harmonika. — 21.45: Čas. poročila, radio jazz.
BEOGRAD 17: Jugoslovanske pesmi. — 19.30: Koncert na čelo. — 20:' Slušna igra.. _ 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Narodne pesmi. — 22.40: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. —17: Godalni trio,
_ 20.15: Pevski koncert. — 21.45: Plesna
glasbah — PRAGA 19.10: Koncert iz Brna. — 20.15: Godba na pihala. _ 21: Slike. — 22.15: Lahka gla&ba. — BRNO 19,10: Baletna muzika. — 20.15: Program kakor v Pragi _ VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.20: Chopinove klavirske skladbe — 22.25: Plesna glasba. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.30: Zborovsko petje 19: Klavirske skladbe. — 20: Op?r-t-ni' večer. — 22.30: Lahka glasba. _ BERLIN 2005: Zabaven program. — Godba za nlea — KONIGSBERG .20.05: Ves prostrani ?z Berlina. - MOHLACKER 2040: Mešan nrocrram — 22.45: Lahka glasba. — 24: E koncert iz Frankfitrta - BUDIMPEŠTA 17 35: Pesmi. — 19.30: Slišna igra. — 2180« Jazz — 22.45: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15 j Koiicert orkestra. — 20.30: Prenos opere.
Lahkoatletska tekmovanja mariborske sokolske župe
V nedeljo dopoldne so se na igrišču Maribora in pa na letnem telovadišču Sokola matice vršila lahkoatletska tekmovanja za župno prvenstvo. Na startu je bilo 109 tekmovalcev. Rezultati so bili;
Tek 100 m: 1. Stropnik Ivan 11.8; 2. Starešina Gustav 12.4; 3. Perme Milan 12.4 (vsi Maribor — matica). Tek 200 m: 1. Stropnik Ivan (Maribor - matica) 25; 2. Pruš Karel 26.1; 3. Gaj-šek 26.4 (oba Slovenjgradec);
Tek 400 m: 1. Pruš Ivan 58; 2. Kompare ,#9.2 (oba Maribor — matica); 3. Potočnik Jurij (Slovenjgradec) 68-1.
Tek 800 m: 1. Ketiš (Maribor — maticah 2:18.2- 2. Muhič -Sebastjan (Radvanje) 2:20; 3. Rak Evald (Maribor m) 2:30.2.
Tek 1500 m: 1. Dimic Ivan (Pragersko) 4:38; 2. M-uhič Sebastijan (Radvanje) 4:50: 3. Cerkvešnič Doro (Maribor I) 4:53.
Tek 3000 m: 1. Dolenc Ivan (Pragersko) 9:55.1; 2. Firn Beno (Radvanje) 10:01.4; 3. Muhič (Radvanje) 10:23,1.
Štafeta 4X100 m: 1. Maribor — matica y postavi Perme, Požar, Stropnik. Starešina 49; 2. Maribor n 52; 3. Prevalje 54:2.
Balkanska štafeta za prehodno darilo župe: i. Maribor I 3:59.4; 2. Pobrežje | 4:06.3; 3. Maribor HI 4:14.2.
Kip'tekača si je priboril Sokol s Pobrež-ja„ ker je bil Maribor diskvalificiran zaradi prestopa proge.
Skok v daljavo: 1. Stropnik (Maribor — matica) 6.19; 2. Pruš (Slovenjgradec) 5.89; 3. Kokot Jože (Radvanje) 5.88.
Skok v višino z zaletom: 1. Ar noš Ot-mar (Maribor - matica) 1.60; 2. Mlekuž Albin (Maribor ni) 1-55; 3. Grobina Mio
I.55.
Tfoskok: 1. čemeč Adolf (Studenci)
II.82;	V2. Stropnik (Maribor — matica) 11.75; 3. Pruš (Slovenjgradec) 11.05.
Skok ob palici: 1. Čelhar Ivan (Maribor _ matica) 8.10; 2. Arnoš" Otmar (Maribor
—	matica) 2.90; 3. Zupan Avgust (Studenci) 2.70.
Met krogle: 1. Rak Franc (Maribor — matica) 11.21;, 2. čelhar Ivan (Maribor — matica) 10.85; 3. Polič Zoran (Sv. Lenart) 10.63.
Met kopja: 1. RlbariC Vlado (Maribor TTT) 39-31; 2. Polič'Zoran (Sv. Lenart) 37.20; 3. Kržišnik Ffanc (Sv. Benedikt) 3634.
Met diska: 1. čelhar Ivan (Maribor — matica) 34.96; 2. Polič (Sv. Lenart) 33.46; 3. Grobina (Ptuj) 32.59.
Met kladiva: 1. čelhar Ivan 31.23; 2. Rak Franc 29.45; 3. Arnoš 26.58 (vsi Maribor — matica), članice:
= Tek 100 m: Tušak Milena (Maribor — matica) 14.4.
Tek 60 m: Vršič Štefka (Pragersko) 9 sek.
Skok v višino: Tušak Milena (Maribor
—	matica) 1.32. Skok v daljavo: Goleš Jadviga (Maribor
I) 4.25.
Met krogle; Vršič-Tončka (Maribor matica) 8.15.	■
Mat- diak&r TušakjMilena (Maribor —=• matica) ,21.25.
žoga s pentljo: Florjančič Mira (Maribor — matica) 30.58.
člani — šesteroboj: 1. Milan Perme (Maribor — matica) 2618.07; 2. Franjo Rak (Maribor — matica) .2562.45; 3. Albin Ban (Maribor. H) 2475-20.
člani — peteroboj: 1. Danilo požar (Maribor — matica) 2298 ; 2. Branko Slavinec. (Maribor — matica) 1927.60; 3. Evald Ralc (Maribor m) 1848.10.
Moški naraščaj — četveroboj: 1. Sveto-zaf Grgič (Maribor,— matica) 3109.50;
2.	Boris gkapin (Maribor — m.) 2510.30;
3.	Ernest Zupan (Studenci) 2306.20. Moški naraščaj — troboj: l. Ivan Mrav-
ljak (Maribor — matica) 2200.50; 2. Albert Rusian (Ptuj) 2147.25; 3. Franjo Dovjak (Maribor I) 2102.25.
ženski naraščaj — troboj: 1. Anka Kq-vič (Maribor — matica) 1256; 2. Milka Pirnat (Maribor — matica) 1213; 3. Elica Brumen (Sv. Lenart) 1183.
Jugoslovenska sokolska Matica je razposlala te dni vsem društvom in četam ši-rom Jugoslavije svoj najnovejši cenik vseh sokolskih potrebščin, s katerimi lahko oskrbi članstvo in edinice. Kakor izvemo, namerava izdati letos poleg Jugoslovenskega sokolskega koledarja in Koledarčka za sokolsko mladino tudi še nekaj knjig, ki bodo gotovo dobrodošle.^ V prvi vrsti bo izšla' v srbohrvaščini izvrstna knjiga savez-hega načelnika br. Ambrožiča: Metodika sokolske vzgoje, ki je bila izdana v slovenščini že pred dvema letoma, dalje pa ie pripravil br. Trček Stane zelo potrebno knjigo: priprava za vaditeljske izpite, po kateri bodo gotovo z veseljem segali vsi vaditeljski pripravniki, pa tudi marsikateri vaditelj si bo z njo osvežil svoje znanje.
t; Nastop prekmurskega sokolskega okrožja v Murski Soboti ee je vršil eno zadnjih nedelj.. Vse mesto je bilo odeto v zastave. Na .vozovih, na kolesih in peš so prihiteli sokolski četaši že v zgodnjih dopoldanskih urah v mesto. Po .. prihodu ljutomerske mestne godbe so se začele pri Sokolskem domu izkušnje za popoldanski nastop. V popodanskih urah pa je krenila izpred Sokolskega doma veličastna sokolska armada po soboških ulicah, povsod^ pozdravljena od številnega občinstva Na čela sprevoda so vihrali prapori domačega društva in sokolskih čet, za njimi so se.vrstile posamezne edjnice in močna četa sokolskih vojakov. Po obhodu po ulicah in po govorih staroste br. Pertota in prosvetarja br. Velnarja na telovadišču ee je začel nastop. Nastopilo je. vsega okrog 200 telovadcev, ki so izvajali vaje v splošno zadovoljstvo. Posebej je treba omeniti etrumen nastop poske in ženske dece in moškega naraščaja. Z vzorno strumnostjo je četa vojakov pod vodstvom podporočnika br. Lepsnca izvajala vaje s puškami. Po nastopu* ki je delal čast okrožnemu načelniku br. Bra&u, se je razvila I v prostorih Sokolskega doma ob igranju društvenega orkestra nfii^na nabava.
Iz sokolske župe Karlovac. Ze spomladi Sino poročali o lepem razmahu Sokolstva v riajbližnji sosedni Župi Karlovec, ki združuje tudi Belokrajinsko-okrožje. Te dni smo bili pri II. župnem prosvet. tečaju v Karlovcu od 21.—24. sept. Udeležba je bila I v primeri z enakimi tečaji v župah Dravske 1 banovine izredno velika/, saj je bilo od 35 društev in čet navzočih, ^ tečajnikov in to iz 28 edinic. žal, da "nase Belokrajinsko okrožje ni poslalo iz vseh svojih društev
zastopnikov, kar nI napravilo preveč »'.godnega vtisa. Program je obsegal vse aktualne teme, predpisane od SPO, ki so bile podane vzorno v 38 uralir Predavatelji so bili večina člani ŽPO, kot gosti pa so predavali tudi sav. prosvetar br. dr. VI. Belaj-čič, br. Lavrenčič Ivan iz župe Maribor, žup. načelnik sok. župe Zagreb br. dr. Pich-ler in br. Tratar Marjan iz župe Novo mesto. Vodila je tečaj odlično s. Zorka Trku-lja-Vojnovič^ Poleg rednih tečajnikov so se udeležili zanimivega predavanja br. Lav-renčiča, ki je imel tudi praktičen nastop z učenkami osn. šole, V. letnik drž. učiteljišča in učiteljstvo osn. šol iz Karlovca. Tečaj je bil zaključen v-nedeljo 24. sept. dopoldne in so vsi, tečajniki ponesli domov zopet mnogo novih smernic. Pa še nekaj. Na najlepšem kraju V Karlovcu v bližini gim- J nazije se dviga že skoro dozidan Sokolski dom, ki so mii bili temelji položeni 23. julija t. 1. Lepa stavba zidana v modernem slogu, vzbuja že sedaj vso pozornost, a ko bo dovršena, bo to eden najlepših Sok. domov v savski banovini.	>*oiiltii jt Češkoslovaški Sokoli pojdejo v Basel. Na povabilo, švicarskih gimnastov je načelstvo ČOS odločilo, da odpošlje sredi oktobra vzorno vrsto članov v goste k gim-nastičnemu društvu v Baslu, da tamkaj nastopi in pokaže zlasti na visoki bradlji in krogih vrhunske vežbe, ki so švicarskim gimnastom še nepoznane. Hkrati z nastopom češkoslovaških gostov se bodo vršile tudi medmestne tekme gimnastov med Ba-slom in Bernom.
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Novo društvo. Stanovski interesi so prisilili tudi privatne nameščence, da si ustanove lastno društvo. Ustanovnega občnega zbora še je udeležilo veliko število nameščencev iz kranjskega sreza. Poročal je g. Kožman. Društvo postane član Zveze privatnih nameščencev, osnoval se ie tudi fond za brezposelne člane. Daljše poročilo o pokojninskem in bolniškem zavarovanju ter o Delavski zbornici in o obrtnem pravu je imel tajnik Pokojninskega zavoda g. dr. Janez Kosti. Za predsednika i« bil izvoljen g. Tone Štemprhar. Ustanovijo se podružnice tudi v TržicU in Skofji Loki.
r— Obiščite obrtno razstavo, ki je prav okusnb prirejena v Majdičevem mlinu. Obisk, je bil v prvih treh dneh velik in so §e vsi posetniki zlasti-pa strokovnjaki iz Ljubljane o razstavi jako pohvalno izrazili, Veliko pozornost vzbujajo z razstavljenimi deli zlasti mizarji, ključavničarji, vrtnarji pa tudi drugi. Razstavilo je 37 domačih obrtnikov, ki bi s temi razstavljenimi izdelki vzbudili veliko pozornost tudi na ljubljanskem velesejrnu. Razstava bo odprta še do 9. oktobra.
Iz Hrastnika
h— Sadjarska podružnica vabi k predavanju o koristi sadja, ki bo danes ob pol 19. v restavraciji kemične tovarne in jutri ob isti uri v rudniški čakalnici. Po predavanju bo prodaja sadja v korist poplav-Ijencem. Predavanje bo brez vstopnine.
h— Zadnja pot g. Ivana Koritnika, ponesrečenega ključavničarskega mojstra steklarne, je najboljše svedočila o veliki priljubljenosti blagega pokojnika. Svojega zvestega tovariša so spremljali mnogoštevilni zastopniki gasilskih društev iz kraja in širše okolice. Gasilci so nosili v sprevodu tudi pet praporov. Pogreba so se udeležili tudi oba šefa steklarne, uradniki, poduradniki, rokodelci in mnogo steklarjev. Ob grobu se je poslovil od pokojnika v imenu gasilcev g. Dolinšek, svirala je steklarska godba, peli pa so pevci Svobode.
h— Selitev občinskih revežev. Ker so v Trbovljah -otvorili novo občinsko izolirni-co, so staro preuredili v občinsko hiralnico tef tja preselili občinske reveže iz hrast-niške hranilnice v Inetovi graščini.. Z avtobusom se je preselilo v Trbovlje 15 starih mož in ženic, ki so se solznih oči poslavljali od svoje dobre dosedanje ge. Marnove. Preselitev je bila izvedena tudi zaradi tega,, ker je občina Inetovo grašči-ino prodala.
Iz Konjic
nj— Volilno gibanje za občinske volitve nam prinaša dan za dnevom kaj poučnega in zanimivega. V spomin naj pokličemo že v »Deutsche Zeitung« iz Celja objavljeno notico glede'skupnega nastopa Nemcev in pristašev bivše SLS pri občinskih volitvah v Konjicah. Ko j« zdaj ta skupni nastop tudi izpričan V njihovi kandidatni listi, javljamo, da je na tej kandidatni listi 12 članov tukajšnjega. Kullurbunda, 14 pristašev bivše SLS in 10 neopredeljenih, odnosno takih, ki pripadajo; zdaj tej zdaj oni skupini. Od članov Kulturbunda so 4 funkcijonarji Kulturbunda. Pravih Nemcev i je med njimi samo pet. Nosilec te liste je | Šumer Martin, trgovec na Glavnem trgu, doma iz Griž pri Žalcu, ki ga najdemo^ v seznamu članov krajevnega odbora Kultur-'' b"ufida"v; Konjicah pod št. 37. Da mu ne ' bomo delali krivice, moramo še pripomniti, da je Šumer tudi član Jadranske straže. Pri ljudskem štetju 1. 1931. je navedel jugoslovensko. narodnost. Damo to poročilo naši javnosti in volilcem za 15. t. m. v razmišljanje. Kulturbund mora izginiti iz Konjic. Agitatorji poudarjajo pri agitaciji, da je to čisto gospodarska lista. Seveda jim tega ne verjamejo niti otroci ko vidimo, kako je prišlo do sestave te liste in - kako predrzno nastopajo agitatorji za to-listo. Nam nacionalistom je prav, da je prišlo do tega, ker imamo zdaj vendar enkrat proste roke nasproti nacionalnim nasprotnikom. Odslej ne bo nikaka obzirnost več potrebna. Mislimo, da se razumemo! V ostalihh 6 velikih občinah našega okraja sta vloženi v vsaki občini po dve kandidatni listi. Vsak kompromis za skupno gospodarsko listo so nasprotniki onemogočili.
Iz Ptufa
j—Iz službe OUZD. Upravitelj tukajšnje ekspoziture OUZD g. Delpin Herman je premeščen v Celje. Na njegovo mesto ie prišel g. Vadnjak Stane od OUZD v Ljub-
ijam.	-
j_-i pripravljalni odbor za sprejem gostov v nedeljo 8. t. m. je izdelal že podroben program. V Ptuj pride 200 izletnikov, ki se bodo razdelili v Ptuju na pet skupin in si bodo ogledali mesto in njegov zriamonitosti, predvsem ptujski firad, Fer-kov mestni muzej, minoritsko cerkev s samostanom, magistrat, stolno cerkev, Orfe-
prj/)afa/
Opozarjamo
-- - na našo veliko izbiro szimsRega blaga t
A. & E. SKABERNČ
LJUBLJANA
jev spomenik in mestno gledališče. Dalje bo izlet z avtom v lepe Haloze. Druge skupine si bodo ogledale razen mesta in njegovih znamenitosti tudi Mestni vrt. Majski vrh, Vurmberg in Mitrov tempel na Bregu.
*
BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi in jutri v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol i6. in pol 21. napeti ameriški pustolovni velefilm »On in njegov konj«. Kot dodatek zvočni tednik.
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA.
Začetek ob 20 Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: ii<veta Ivana. Izven. Zn;žane cene.
OPERA.
Zao;tek ob 20. Petek. 6.: Zaprto.
Sobota. 7.: Pri belem konjičku. Izven. Globoko znižane cene.
★
Prihodnja repriza Shavvove zgodovinske legende »Sveta Ivana« bo v drami v soboto 7. t. m. To delo je imelo na našem odra izredno velik uspeh, občinstvo ga je sprejelo z nekim posebnim zanimanjem in velikim odobravanjem. Za sobotno ponovitev veljajo znižane dramske cene.
Noviteta v drami. Drugo soboto bo šla prvič preko našega odra Feldnianova tragikomedija >Zajeccc. Snov je zajeta iz življenja avstroogrske armade na italijanski fronti tik pred prevratom. Posamezne osebe so znane postave iz avstrijskih vojašnic, oficirji in korporali in prežeta "z jedko dovtipnostjo. Komad je našel pot preko meja naše domovine in se vprizori še tekom te sezone v Praa:i in Brnu. Opozarjamo na premijero v režiji prof. šesta.
»Pri belem konjičku«. Izredno priljubljena opereta se poje v soboto zvečer kot ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 30 Din navzdol. Z izredno nizkimi cenami hoče dati gledališka uprava tudi najširšim plastem našega prebivalstva priliko, da vidi in sliši dela, ki so se izredno priljubila občinstvi. Zasedba je ista kakor pri vseh dosedanjih uprizoritvah.
»Halka«. Premiera najslavnejše poljske opere >Halka« bo v nedeljo 8. t. m. zvečer v ljubljanski operi. Za letošnjo sezono so vsa tri gledališča v naši kraljevini postavila na svoj operni repertoar izvedbo »Halke«, ki jo je zložil slavni poljski skladatelj Muniuško. Prva vprizoritev bo letos v Ljubljani v nedeljo. >Halka< je poljska nacionalna opera v pravem pomena besede in je Poljakom to, kar je Cehom in vsem Slovanom ^Prodana nevesta Glasbene točke so prekrasne, posamezni odlomki se v najrazličnejših priredbah izvajajo na simfoničnih in drugih koncertih. Dejanje samo je vzeto iz poljskega življenja, razmerje med plemiči in preprostim ljudstvom. V glavnih vlogah je delo prvovrstno zasedeno, muzikalno vodstvo ima dr. Švara. režijo g. Ciril Debevee.
Mariborsko gledališče
Za o-tek ob 20 Petek, 6.: Zaprto.
Sobota, 7.: Roksi. C.
*
Nove abonente sprejema gledališka blagajna (tel. 2382) še nadalje. Uprava gledališča prosi vse abonente, da čim prej dvignejo svoje izkaznice,	.
Prva ponovitev veseloigre »Koksi«. pri kateri se je občinstvo ob premieri izvrstno zabavalo, bo v soboto. 7. t. m. za red L
»Vodo«, znano Vonibergarjevo komedijo, bodo uprizorili kot tretjo letošnjo premiero v nedeljo 8. t. m. ob 20. Ta komedija spada med najboljše slovenske dramske tvorbe veselega značaja ter žanje povsod velike uepehe. Mariborsko uprizoritev pripravlja režiser Vladimir Skrbinšek, nastopijo pa Dra^utinovičeva. Starčeva, Barbičeva, Kraljeva. Zakrajškova. Grom. Skrbinšek F. Kovič. Rasberger, Blaž, Furijan, Nakrst. Tovornik, Gorinšek. Harastovič. Medven. Sancin, Verdonik in Crnobori. Nadalje sodeluje zbor. komparzerija in godba. H premieri je povabljen tudi pisatelj.
Zapustil nas je danes naš ljubljeni oče
Franjo Zupančič
žel. zvaničnik v pok.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne od doma žalosti Idrijska ul. 17 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 5. oktobra 1933.
Žalujoče rodbine: Zupančič, Cegnar, Beltram^
* JUJKOs žt, 231
41
Jezero ljubezni
Roman
»Ne. striček,« je z muko odvrnila Ellen. »Prav nič ne slutim; ko sem prišla, sem samo opazila, da Jela ni posebno zdrava videti.
Ali ie ze. dolgo takšna?«
Milan Črne je pomislil. »Po pravici ti povem, da je s te strani nisem opazoval. A zdaj, naknadno, se ji vendarle čudim. — Da ze dolgo časa ie taka. Prav za prav že odkar se je vrnila z Bleda. Ni en o v-den e je postalo nekam od sile zamišljeno in raztreseno. Kai meniš, ali se ni morda zagledala v tega Benedettua?«
»Rada ga je imela, striček. Kako daleč je segalo to nagnenje, seveda ne morem presoditi. Res je pa, da mi je nekoč na Bledu napravila velik prizor zaradi njega.«
»Mislila ie. da ji ga hočem odjesti. A potem se je morala vendar pomiriti, ko sem se odpeljala v Beograd in ji nisem bila vec na poti.«
»Misliš, da je kaj imela z njim?«
Fllen ie napeto pomisli,la. »Ne vem. Upam, da ne. Hudo bi bilo, če bi bio tako,« je dejala. »Zase sem danes dopoldne vsekako spoznala. da me z Benedettiiem mč več ne veže.«
* Bog bodi zahvaljen,« je rekel Milan Orne. »Tedaj je storil na današnji nori dan vsaj eden izmed nas pameten sklep. Kako mems, Ellen. ali Jela kaj sluti zastran tebe in Benedettija?«
»To ie popolnoma nemogoče,« je prepričano rekla Eiien
»Potem nam ne ostane drugega kakor čakanje,« je potrto dejal
Milan Orne. »Seveda, če tudi drevi še ne bo ne duha ne sluha o njej, bom moral vso reč naznaniti policiji. Zelo me skrbi.« Tako govoreč je z nagubanim čelom gledal predse.
19. POGLAVJE
Sobarica je dokaj drzno pogledala bledo damo, ki je hotela ob devetih zvečer govoriti s signorjem Benedettijem.
»Pogledala bom, ali ue gospod doma.« To rekši ie krenila proti enim izmed vrat na dolgem hodniku. Pozna tujka z majhno orno koprenico preko črnega lakastega klobučka je šla za njo. Tisti mah, ko ie sobarica odprla vrata, jo ie odločno porinila v stran in stopila
v sobo.	.	. . «
Benedetti je planil izza pisalne mize; a v tem je bila Jela ze
zaprla vrata za seboj.	.
»Ti, Jela?« Ves prepaden je bil. »Odkod prihajaš? Kaj se je
zgodilo?«	, .
»Nič posebnega,« je rekla Jela s čudno mrtvim glasom, »samo
tole. . .«	.	, . t-i i___:
Odprla je torb:co in položila Ellenino pismo predenj. »Prebe.i
to in poiasni mi, ka'i pomeni.«	^ .
Opira ie se z rokami ob pisalno mizo, je preletel pismo z očmi. Jela je molče čakala; nobenega giba na njegovem lepem obrazu ni prezrla. Videla je njegovo začudenje, nenadno zmagoslavje in hitri preudarek.
V tej minuti ji ie bil njegov obraz odprta kniga. Spoznala je nizkotno malopridnost, ki se je skrivala za to mamljivo vnanjostjo. Po bliskovo se ji je razodelo, da .jo bo brez pomišljanja pahnil od
sebe. kakor hitro mu druga ponudi več.
Vsake besede ie bilo škoda. Saj ji tudi sami m bilo do odgovora.
Bala se je Benedettijevega pogleda, da je ne bi spet uklonil v jarem
njegove volje.	i ji
Zdaj ga je bila spoznala do dna; izpregledala je bila gladko
krinko, ki ie pokrivala lažnivo, brezčutno srce.
Stud io je obšel — stud ki groza pred tokksno podlostjo in
nizkoto.	.
»Jela...« je hotel začeti Benedetti, a v tem se je zablisknilo,
počil je strel... Benedetti se je vrgel čez mizo, da bi ji iztrgal orožje — komaj še za časa, da jo je prestregel. —
S hodnika se je začulo vpitje, vrata so se odprla na stežaj, na pragu se je pokazala sobarica, vsa trda od groze. Očividno je bila prisluškovala; zdaj je na vse grlo histerično zatulila, in izza njenega hrbta so pritisnili drugi ljudje.
Benedetti je klečal na tleh; eden izmed stanovalcev se je prenl do niega.-
»Primite io,« je kratko ukazal. »Za noge...«
Brez volje, kakor stroj, je Itaiijan ubogal in pomagal vzdigniti
Jelo.
»Pobegniti!« ie pomislil. A bilo je »prepozno, zunaj je ze nekdo
telefoniral policiji.
Benedetti ni vedel kod ne kam. Kakopak, prej ali slej se morajo sesuti tudi najmočnejši živci. Smola je bila. da se mu je to zgodilo
baš v trenutku, ko je mislil, da je dosegel cilj.
★
Ob četrt na deset je v hiši Milana Crneta rezko zazvonil telefon Gospodar ie z drhtečo roko nastavil slušalo.
Njegov obraz se je spačil. »Da. gospod komisar, slišim.« Besede so se mu z muko trgale iz ust. »Strašno! Ničesar nisem slutil. Kako je bilo to mogoče?«	__
Cene malim oglasom
2 en i t ve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.- ter J*™*?.S »o^na za šifro ali za dajanje naslova Din 5.-. Og^Jfflgfc m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l. . PoDinl. — za bese a o . zarTunajo nad alfe vsi oglasi ki spadajo pod
,Auto-moto*. »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokali« »bta-'	TJ" .strniL »Vrednote«. »Informacije«, "Živali«,
"obrt«8 in °»Les« ter	rubrik »Trgovski potniki« in »Zaslu-
£k« če se z JlsSnud, msUužek, oz,roma, le se išče potnik* Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača «
Za odgovor
3 DIH v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5,— za sitro alt za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo no 50 por za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ati za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa LHn —. Vu pristojbine sa male oglase je plačati pri predaji naročila, oz*-roma jih fe vposlati v pitmu obenem z naročilom.
Pmk
t«j»t>d» 1 Din; za da !anj« aastova ali » šifro 5 Din Dijaki. ki iščej-o instrukoije, pl»-iajo vsako besed« 50 par; za šifro ali za dajanj"
naslova S Dio. (4)
Večerni trg. tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8II. _ Začetek tečajev 16 oktobra- - Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda.	277-4
Stenografija
slovenska ali nemška v ■ooDOldanskih ali večernih tečajih najhitreje in najceneje pri Trgovskem učnem zavodu. Pražakova 8. Začetek tečajev 6. oktobra.
278-4
Zobotehnika
dobro i.zvežba.nega v kavčuku in zlatu, iščem. Ponudbe e plačilnimi pogodi na naslov, ki gre pove ogl. odd el ek » J u tra«. 37967-1
Manufakturista
sprejmem. Oferte r znamko za od,govor na oglasno oddelek »Jutra« pod šifro »15. oktober«.	_
Mlajšega brivskega pomočnika
spremem. Naelov v ogla«-, oddelku »Jutra«. $8010-1
100 Din nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi aii pore naslov za siuižbo hlapca pni konjih, ali kakšno drugo stalno delo. Priporočilo in večletno spričevalo. Naslov tia oglas, oddelek »Jutra« pod .Pošten in zanesljiv«.
38019-2
Klor išče tilnika, plača m	beswio
•Vi	za oa-slo" ali
šitro 3 Din — Kdor nudi zaslužek, pa vsako besedo 1 Din. za dajanje naslov« ai' ta Šifro pa 5 Din. (31
Hotel, vratarja
ki je obenem tudi šofer,
sprejme hotel »Mariborska dvor« v Maribora. 38046-1
Vinogradnik
se sprejme takoj. — Ponudbe na Jel&ngrafl — Šmarje pri Jelšah. 38044-1
Oblačila
Več milijonov
nv-irore zasiuž.iti z nek» novo iznajdbo. Zato se napi	kapitalisti, ki ra« jv>'«i»>> s kapitalom za [w te nt Iran je in izdelavi., da javijo na oglasni nddflek .Jutia« p--d šifro »Milijon«.	37960-3
I rg. dglasl po 1 Din bpšeda; z« dajanje o* slov« ali za šifro 5 Din Oglasi socialnega t&s-fvaja vsaka beseda 50 par: za dajanje naslov« ali šifro 5 Din. (18)
Dva moška plašča
dobro ohranjena, zelo poceni naprodaj. Naslov .v''aswem odde'lku »Jutra 38038-13
Učenko
»prejme »BonUi>uuWr««_ pred po-š1 o.
Vsaka b<H*e<ta l Din. . u dajanj« naslova »J! iS šifro pa 5 Din (17)
S8086-4-J
Službo dobi
VsAka M.s«-da W par; ta dajanje hjotIov« aii za šifro pa S Din. (1)
Navijalke volne
s«m') dobro a vežici ne —
in učenko - pletiljo
takoj sprejmem. Naslov v 02 asnem vldelku »Jutra«.
37823-1
Pletilca
vajenega aiitnmatičnih stro z« nogavice. sprejme-mo kot pomočnika mojstru Ponudbe s točnim1 in jas ■imi podatki glnde dose-d'M njega delovanje, plače, možnosti nastopa in vsega os-a e?a na: Tovarno nogavic Vidmar. Ljubiiana. Pred škofijo 19. 37758-1
Mlad pek. pomočnik
i lastnim kolesom, išče službo. Naslov poive ogl. oddelek »Jutra«. 38023-2
Manufakturist
star 23 let. vojaščine prost želi najti enako ali ulično nameščenje. PrediftOet: do ber neklamnn" risar. — Po nudbe na og'««ri odštele k
»Jutra« pod šifro »Zd.t0^ in zanesljiv«.	38051-2
Za vložne knjige
Mestne hranilnice ljub jan ske, katerih polno vred aost prizuam. prodam dvo nadstropno hišo v Lj1}"; Ijani, v neposredni bližini kolodvora. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »liučajno ugodna cena«.
36960-16
Hranilne knjižice
kapuje to prodaja
M. J a n k o ! e
komand, družba, Ljubljana.
Aleksandrova c. 4/11
•palača »Viktorija«). f >o 3052.	26921-16
Tnnii
Oglaji Ug. značaja po 1 Wd beseda; za da janje naslova ali ta šifro 6 Din. — Oglasi »ocialneg3 rnačaja ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (6)
Foto povečalnik
2 postelji, omara in um.i valn.iik. poceni naprodaj _na Veksandrovi česati št. 5/1, desno.	37989-6
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« na »lova ali za Sitro pa 5 Din. (20)
Opremljeno sobo
za takoj išče boljši zakonski par z enim otrokom. Poji ud be na oglosm oddelek »Jutra« pod šifro ■»Profesor«.	37999-i3
Kot sostanovalka
iščem kakršnokoli stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sem poštena«. 37998-23
Mirno sobo
lepo, čisto in zračno, J centru mesta oddam s 15. oktobrom mirni in solidni, najraje ob nedeljah odsotni osebi, po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku ..Jutra«.	37995-23
Zračno sobo
oddam mirnemu gospodu. Celovška cesta 56 — prt Kolmanu.	37979-23
Prazno sobico
s pečjo, išče mirna gospodična. Naelov pove oglas, oddelek »Jutra«. 38024-23a
Večjo prazno sobo
s kopalmico, iščem s 15. t. m. — najraje na M i r j»u ali v KoJeziji. Ponudbe s op.no na oglasni oddelek »Jutra« p'«l »Stalnosit«.
33032^C/e
Stanovanja
Informacije
Vsaka beseda 1 Din. u dajanj« na si ova ali ta Iifro pa 5 Din. (31)
Razna
Vsaka beseda 60 par: m dajanj« naslova aH sa fci.fr« t Dia. (21-*)
Pekarno
z v*em inve.ntairje«i. na prometnem kraju oddam takoj v najem pnoti od kupnini inventarja. Naslov nove og'«s. oddeiek Jutra 38050-17
Vst&ka beseda 50 p*r;
sa dajeuj« nasJora aK za Šifro pa 3 Din. (2)
Barako
pripravno tudi za mesarja, v dobrem stanju po nizki ceni p r - d a_ Zorž Fi-a-nc. mesar na Viču.
37990 6
Več higijen. stvari za ženske
za kar se sramujejo os.eb-no vprašati, zato naj piše jo po cenik na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Več«.	37959 6
Gramofon, plošče
l.epe komade poceni pm; dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33003-G
Zlate ribice
se dobe v cvetličarni Bajt, 38005-6
Stavbne parcele
» poljubni velikosti, v 1« pi solnim leg'-, pod ugofl nim! pogoji oroda Andrej Kregar. Vižmarje. 3698420
Novo hišo
enodružinsko, z nekaj vr ta. 15 minut od kolodvora pole.g glavne ceste proda K. Močivnik. R a d n a — Sevnica ob Sa.vi. 37966-20
Sostanovalko
gospo ali gospodično sprejmem o 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.__38000-23
Opremljeno sobo
za 2 osebi — s posebnim vhodom s stopnjic oddam I e 15. oktobrom na Cankarjevem nabrežju štev. 9 1	_37980-1-3
1 ali 2 osebi
na «ta.novan'o sprejme Trobevšek, Srbska ul. 7.
38004-23
Dvosob. stanovanje
iščem v prometni ulici v centru mes-a. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod značko ».Kroj. atelje«.
3Si):-,9 21 a
Dopisi
Vsaka be»eda J Din; » dajanj* Daalor. >M Htr* pa 5 Dm. <S4>
Zahvala
pcdiikerju g. Avblju, v ko pališču Okrožnega urada, za »peci ja'no odpra.vlje.ra kurja očesa in ozebline, vs'ed česar ga vsakomur prktoiooam. — Anica Rakov ec.	38054-31
Izgubljeno
Vsaka be«eda 50 par; I ia dajanj« naslov« ah I ta Šifro pa 3 Din. (28) J
Zlata zapestnica
je bila izgubljena v sredo med 5. in 6. uro od Se-lenburgove po Wolfovi ul. do Mestnega trga. Pošten najditelj naj jo proti od-šk.-»dniiM odda v og'asneui oddelku »Jutra«. 37997 28
Zlata starin, broša
z malimi korali, je bila izgubljena na glavnem ko-! "dvoru v Ljubljani dne 30. septembra t. 1. Pošten najditelj bo dobro nagra-■ jen. Sporočiti na nasi-ov: Avgust 18. Brez I y,;n u. \iaičič, Beo-4, | j,rad Obiličev vena« 27.
38025-i8
V oglasnem oddelku "»Jutra«
dvignite sledeča pisma t
A. M.. Avgust IS. predsodkov. Blaga; na
Enodružinska hiša
z vrtom naprodaj. Vpra šati v Cerkveni ulio.i 23.
38053-20
Lepo sobo
separirano. oddam 1 ali 2
osebama. Naslov pove ogl. ---------- - - , - -
oddelek »Jutra«. 38014-23 35. Dobra kuhan«, Do^r
zaslužek. Ekonomičen. K
Cena zmerna. Čimprej, Di ekrecija. Dama. Dižavna uradnica. Dveletna, Dominik, Drva, DewaM, Dobiček, Denar takoj, Mara Dornik. Dom, Diskretnost
Vsaka beaeda 1 Din: za dajanj« naslova aii ra Šifro pa 5 Din. (37)
V Beogradu in okolici dobro vpeljan
ZASTOPNIK
išče serijozne tvrdke zaradi zastopanja. Cenj. ponudbe poslati: M. Weiss, Beograd, Strahinjiča bana 29.
10483
Mestno naCelstvo mariborsko. Štev. 13.359,2399-1933
Zgradba delavskega azila in Javne borze dela v Mariboru.
10P40
Telefon 2059
K
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva u». št. 5
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulic« štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ce*te — pri zoatilni Miži ne.	70
Vsaka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za Šifro na 5 Din. (15)
Izprašan kurjač
z večletno prakso, išče zaposlitve. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 38013-2
Natakarico
^ kave'j o 1000 Din. sprejme takoj gostilna Jadram, (Vrnetova. 31 — Ljubljana 38003-1
Kdo
mi presikrtri kakršnokoli znipos-lenje či-z dan — proti dobri nasradi. Ponudbe n« oiglas. oddelek »Jutra« pod značko »De.la.vna«. 39026-2
Plačilna natakarica
bi rada preminila služ_l>o takoj »M pozneje. Dopise n« podružnico »Jutra« v U a. ni boru pod »Pridna Jn poštena«	38047-2
G rh. Rrt-man:
Nove prigode gospoda Kozamurnika
Mizarji pozor!
Opremljeno sobo
snažno, oddam solidnemu <roepodn v Novem Vodma-nu, Vodmatska ulica 19.
38016-23
Solnčno sobo
vili. z 2 posteljama — , event. z 1 iti otomano ta-| ko j oddam. Vprašath Cesta v Rotoo dolino št. 14 (za Vrtačo). _38007-®
frida, Eksistenca. Oosipo-dinja. Gospodinjska š.oia. Gospodinja 888, Gotovina, Hermes. Hmelj, Jesen. Jesenski dom. I. B., Kuharic«. Kuharica 200. Književno podjetje. Klavir — LjubHana, Kliring. Kiava-te. Kabinet. Kavcija prednost. Ljubljana okolica. Mehanik. Mirno življenje 1934. Miren dom 88. Mirje. Ni.rvana, Nastop.. November, Natakarica 88. Ne predrago. Navedi« cene,
tzprasanega strojnika
s prakso za samostojno rokovanje hidro-električne centrale in poznanjem tako mehaničnega kakor tudi električnega dela centrale. Ponudbe z navedbo prakse in prepisi spričeval na: Tetovsko Industrijsko a. d.
Skoplje.	10469
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Čitaite tedensko revijo
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje
težaška, zidarska, tesarska in krovska dela
za zgradbo delavskega azila in Javne borze dela v Gregorčičevi ulici v Mariboru
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 12. oktobra 1933 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam v II. nadstropju soba št. 2.
Ponudbe naj se glasijo v obliki popusta (tudi z besedami) n . vsoto uradnega proračuna, ki znaša
Din 469.206.53.
Zapečatene ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov. br. 70-XXIX. z dne 26. marca 1932.
Kavcijo v iznosu 5% od razpisane vsote je vložiti pri mestni blagajni mariborski do 10. ure dopoldne dne 12. oktobra 1933 v vrednotah po zakonu o državnem računovodstvu.
Maribor, dne 4. oktobra 1933. MESTNO NACELSTVO MARIBORSKO.
ROBE, DELA IN POSESTI
»Jutrov« mali oglasnik donaša vsakomur velike koristi.
Pisalna miza
velika, hrastova, čma^ — ugodno naprodaj na Erja čevi cesti št. 211/11 desno 38020-6
Najcenejše eeza-oe plo j šee: jel&eve oukove, i&umt in ! uariel, v velikosti 220/122. 20OH22. p«, najnižjih i>euah. TvoroiSko skladišče v Ljubljani. Du najska eesu 91. 246-15
Postelja
in 2 visoki omari naprodaj na Erjavčevi c. 2fl/H desno.	38021-6
Kupim
Stanovanje
Ogia&i trg. značaja po 1 Dio bes*sda; za dajanj« naslova aii nt <i.fro 5 Dio. — Oglas socialnega inačaja vaa ka beseda 50 par; sa liajaoj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
VsaLa beseda 1 Din; za dajanj« naslova sli ta šifro ra 5 Din. (311
[ Enosob. stanovanje
s kuhinjo, takoj oddam v Ljubljani, Detelo.va ul. 4 - b'iizu Linhartove ulice.
37943--M
Krasno sobo Okolica ;.I1 sposobnost jam-s kopalnico, tik opere od-	h_ 0bet(,j r*n
I dara boljšemu m stalnemu Q- 'prve roke. P,a«zna„ gospodu. Nas.ov po^e^ogL | P,|nrpbn(>	so.000, Piv
verjenik. Poštenost. Police, Pek, Prilika, Pasar, Potnik. Poštena 15. Resno. Ras<-heste AmortraaMoo Stalen D 190. Sodelovali e 300.000. Sreča. Solidna. Sigurnost jamčena. Snažno dekle. Sposobna. Spretna. Sprememba v življenju. Stanovanje, Solnčno in mirno, Skroimna, Sreča v nesreči, Še mehanik eli 38Q39>3 ! strojnik. Točna p'ačn;ca,
-:- Takoj knjižice. Tovarnar,
S0blC0	Tako i ali pozneje, Tončka
oddam gospodični takoj Tk«'«. Udobna soba aii,i. pozneje v Marftoreki 'itev novembra. \ rt 888. i,lL 17	38031-33 Vesten. Vila pod Smerno
17.	|	Zanesljivo moderno
PREKRASNA POLT ZA NEKAJ DINARJEV
oddelek »Jutra«. 38009-23
Opremljeno sobico
s poseb. vbodom in elektriko poceni oddam na Starem trgu štev. M/IT, _ 38027-23
Sobo v centru
odda.m 2 gospoijiičnam« ali zaikoneema. Naslov pove oglasni oddelek .»Jutra«.
Mandolino
in II. brač
kupim. Ponudbe z opisom ■n ceno na oglasni i>ddei»k »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«.	38006--
Rabljeno cilinderco
znamke Adler ali Singer kroni Kla vžer. Vošn a ko va ulica 2.	3803' '
Enosob. stanovanje
manjše, euiho in svetlo, oddam 2 dostojnima o«e-bama v P'eteršnlkov.i ulici št. 26.	37994-21
Dvosob. stanovanje
novo, lepo. takoj oddam boljši stranki. Naslov pove os'asn.i oddelek »Jutra«.
37983-21
Sobo
s posebnim vbodom tt ve-
•že, pripraivno za pisa-riM ali obrt, v strogem oe.ntnr oddam. Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 38035-23
Prazno sobo
lepo in selnč.iro oddam v Prafcikovi ulici 10/3 desno 38034-23
Nato ga je. 'črnega in smolnatega, kakršen je bil, motorni redar v prikolici odpeljal domov... >Oh,< je stokal sam pri sebi. »prav nad menoj se vsakikrat znese usoda!« Ves večer se je. moral mučiti, da je ostrgal s sebe lepljivo asfaltno smolo.
t	utw»eaa 1 Di-n.
ta dajanje nasiova ali (a šifro jia 5 Din (»4*
Jabolka in hruške
ua drobno in na vagone nudi tvrdka P. Zurman. Slov. Bistrica. 37970-34
Več majhnih
stanovanj
odda Pogačnik, škofja U*ka. kolodvor. 37977-31
Enosob. stanovanje
parketrano. o d d a m ra Hradeckega cesti štev. 32.
38022-31
Sobo odda
Gospodično
sprejmem za 150 Din kot sostanovalko v sredini mesta. Separ. vbod. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 38033-23
Sobico
eprenfjeno a'; p-arno po-c ■ ni odda PoWeve«i Pavle, Cesta v mestni leg.
38018-23
delo. Zmožen. Zanesljiva Zastopnik 06, Zmenia cena. 8000. 1000. 100. »s. 433.000, 1200, 700, 18.0(M1.
G. Avgust
A. Haveljka
AH »te v Sloveniji? Pozdrave! J.	37055-24
tHHfmrk
Vsaka Deooda 1 Din: sa dajanje aafriora ali
l„ »itr« na S D(« (26)
Dobro violo
poceni proda S. Bajd''. Gosposvetska cesta št. 12. __37986-16
fTUDl VI BI GA MORALI POSKUSITI! DA PREKRASNO POLT - TAKO
0N»A°SE MOGOČE! TAKOJ V VES DAN

Vsaka beseda 50 par. za dajanje naslov« ali u> Hitro S Din (23)
Sobo
Vnaka btse<la 1 Din, t» lajanj« naslova al; ca «ifr» oa 5 Din. (16'
Hranilne knjižice
kupite, prodaš te, lomba-r dirate posojila najkulant-neje pri: Poslovni zavod d. d.. Zagreb. PraSka ul. št. 6/II. Ta odgovor priložiti znamko za 3 Din.
281-16
lepo opremljeno, s popol-n ma sepaiatnim vhodom, oddam le boljšemu stalnemu gusiodu. Ogledati v Kuafl-vevi ulici itev. 13/11.
37866 33
Boljšega gospoda
sprejmem kot sostanovalk z vso oskrbo v lepo soV v centru mesta — Križev niška ulica štev. 4/1.
37984-23
Opremljeno so^o
sepa.rirano. v vili oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	380S6-C3
Veliko sobo
lepo opremljeno, s posebnim vbodom, elektriko in parketom, zraven univerze nddam. Naslov pove ogi.:
oddelek »Jutia«. 37057-23
Vitak.« beseOa 1 Dtu: dajanje oaslova aH 1» lifm pa B Din. (271
Vsaka beseda 60 par: n dajanj« naslova ali
n Šifro S Din (30-a)
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, išče zakonski par." Naelov v og!. oddelku »Jntra«. 37985-23'»
Nemškega bokserja
č:stokrvn«ga. prodann ali zamenjam z« pse ptičar.a. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	3i982-i<
i]
Vnaka oe»e'l» l Dui. «a dajanje naslov« alt M iifro 0» * Din (W
Stabilni parni stroj
znamke Feller 26/32 HP. v popolnoma dobem stanju naprodaj. Na og'ed vsaki dan v ob«tii. Naslov v 02 asnem oddelku »Jutra« *	37963-29
TI SI PREKRASNA-NISEM TE ŠE VIDELTAKE OD DNEVA / V^JAj IN E POROKI
Neki slavni strokovnjak ia kožo Hc je iznašel oov senzaciionalen dodatek za nžev puder ter ga nazval »smetanova pena«. Lahko plešete ves večer v najbolj razgreti plesni dvorani, ne da bi se Vam na nosu ah licu pojavil tudi naimaniši sled bleska, če uporabljate puder, pomešan s peno smetane. U pudru Tokalon ie pena smetane v znanstveno in točno odrejenih proporciiah
ter na patentiran način zmešani, z najfinejšim na zraku posušenim pudrom. To učinkuje tako, da se puder Tokalon obdrži na licu ves dan, celo r najmočnejšem vetru in dežju. Puder Tokalon je tako fin in nežen, da ne bo nihče nikdar niti slutil, da Vaša najlepša polt, ki Vam jo daje, ne izvira samo od Vaše prirodne lepote.
,,)11Jt navoru- Kav 1 jen uaaj» «8 konzorcij »Jutra« Adull Kibrnkar. Z,a Na.oono
1 n tra«. 3T98o-23'a ----—dd j^uvoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani
tiskarno <L d. aoi uskaruarja Fianc Jezeršek. ^a inseraim aei Jusuv