326
Črtice za čebelarje, vi.
Ne le mej živalimi, temveč tudi mej rastlinami imajo čebele svoje sovražnike. Ti sovražniki so mej najnižjimi rastlinami. Posebno raznovrstne male gljivice so nevarne čebelam. Te gljivice pa moremo opazovati navadno le z najboljšimi drobnogledi, zaradi tega pa tudi do zadnjega časa ti čebelini sovražniki niso bili tako dobro znani. Jih je več vrst. Nekateri se lotijo satovja in medu, drugi pa čebel samih. Poslednje prouzročajo pri čebelah razne nevarne bolezni, proti katerim pa žal dosedaj še ni nobenega zanesljivega zdravila. Do zadnjega časa so tem boleznim pripisovali vse druge uzroke.
Na lesu v panjih opazimo včasih črne krogljice, ki so najbrž nekake gljivice. Če je ta gljiva kaj škodljiva čebelam, ali le lesu še ni dognano. Vsekako je dobro, če čebelar gleda, da je obriše in odpravi že zaradi snažnosti. Na satju se pa nareja dvoje vrste plesen. Kakor so drobnogledne preiskave dognale plesen ni dru-zega, kakor majhne gljivice. Prvi se posebno rad pokaže v vlažnih kotih, kjer vse prepreže. Poslednji pa prepreže cele satove praznih zaleginih celic. V celicah opaziš sive, rumene, zelene in bele kosmičke. Ta plesen se hitro množi. Njegove klice so silno majhne in jih je v jednem satu večkrat na milijone. Ker so klice lahke, prenese jih vsaka tudi najmanjša sapica, pa tudi čebele je raz-našajo v svojih dlačicah, ravno tako tudi molji. Ta plesen satovje popolnoma spridi. Popolnoma se posuši in začne se drobiti. Ta plesen prepreže polagoma vse satovje. Rastlinski prah zgubi vso redilnost, posuši se. Ta plesen se posebno rad prikaže v globokih in vlažnih satovih.
Vničiti ga je težko. Njegove gljivice so kaj trdnega življenja. Mraz jim ne škoduje. Še le pri vročini 100° C. zgube svojo kaljivost. Ta plesen je že uničil marsikak panj. Zanesljivega sredstva proti njemu dosedaj še ni. Sprva seveda pomaga, če se plesnjivi satovi odpravijo. Nekateri priporočajo karbolno kislino, ali skušnje dosedaj še niso tako daleč, da bi se o tem moglo kaj gotovega reči.
Kmetijstvo.