I flTATELJI! Prosimo, poglejte ni številke poleg naslova a dan, ko | Vaša naročnina poteče. V teb časih-! splošnega povišanja cen, potreba-| je list Vaše sodelovanje. Skušajte ; imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Lisf-slo^nskih delavcev v Ameriki
Bcfntertd m Sccood CUm Matter 8<pt«nb«r Sth 1949 mt U»e Port Office at New York, N. Y„ under Ad of CoocrcM at Mvrfa 3rd, 187».
No. 230. - Štev. 230 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 29, 1943-PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA, 1943 VOLUME LI _ LETNIK LI \ ^T	1 / -------- ----
NEMCI PODIRAJO MOSTOVE, CESTE
Armada generala Konstantina K. Rokosovskega, kj podi pred seboj 250,000——_J
Nemcev skozi ozek izhod zapadno od Gomela proti Žlobfinu, naglo prodira ob Go mel—Minsk železnici. Rusi so zavzeli že Šaribovko ob GomelZlobin železr.ici ter so od Zlob.na oddaljeni samo še 18 milj. — Gomel so vzeli že v petek.
Nemci raastreljujejo mostove in pod ceste polagajo mine. da bi ovirali rdečo armado v njenem prodiranju ob železnici in da tbi se mogli izvleci iz klešč, ki jih rdeča armada Stiska od severovzhoda in severozapada.
Severozapadno od Gomela so Rusi osvobodili tudi vasi Žabin in Skartin, kar je velike važnosti, ker pomeni, da se je združila armada, ki prodira od 1'ropoiska na severu, z armado, ki prihaja od Gomela.
Ruska poročila naznanjajo, da so bili odbiti nemški napadi okoli Černijakova in Koro-stena, severno od Žitomira, četudi naznanjajo Nemci, da so že zavzeli Korosten.
General Rokosovski navzlic slabemu vremenu stalno napreduje na vseh krajih Bole Rudije in njegova armada je včeraj osvolbodila 150 mest, trgovin vasi med Sožom in Dnje-prom.
Včeraj so Rusi tudi prekoračili Berezino ter so zavzeli Zlomnoje, 14 milj južno od Globina.
Vojaški list "Rdeča zvezda" pravi, da je prihodnji cilj generala Rokosovskega Žlobin, Rogače v, 11 milj severno od Žlobina, Kalinkoviči, 75 milj zapa 'no od Gomela ob železnici v Pinsk, Mozir, 14 milje južno oil Kolinkovičev in Mogilev, 100 milj nad Gomelom.
Poročilo iz Moskve pravi, da sn Rn«i v včerajšnjih bojih osvobodili 196 mest, trgov in vasi ter je bilo ribitih 4300 Nemcev in (53 tankov razbitih.
Posebno vroči boji se bijejo
okoli Kijeva, kjer so bili odbiti napadi tančnih in infante-rijskih divizij generala Fritza Erioha von Mannsteina. Ravno tako so hudi boji Dnjepro-vem kolenu.
Moskovsko jjolnočno poročilo naznanja, da sta dva nemška iufanterijska polka s 50 tanki osemkrat napadla Brusilov nit J Žitoinirom in Kijevom. Rusi so tankom dovolili, da so prišli skozi njihovo črto. nato pa so jih razbili.
Armada generala Vatutina. ki se bori v dežju, snegu, blatu in zelo nizko viseči megli, je odbila vse močne tančne napade okoli Čem i ja kova in Koro-stena, severno od Žitomira ter blizu Brusilova, \-zliodno od Žitomira.
Okoli Kijeva imajo Nemci 8 tančnih divizij—okoli 400 tankov — ki na mnogih krajih neprestano napadajo, toda so vedno odbiti z velikimi izgubami.
Druga poročila iz Moskve naznanjajo, da armada generala Vatutina pri Kijevu dobiva velika ojačenja in pariški radio poroča, da so pričeli Rusi že zopet napadati, da Nemcem iztrgajo iz rok inicijativo. To potrjuje tudi nemško poročilo, ki pravi, da je bilo odbitih več ruskih napadov zapadno od Kijeva. (Xadalj. na 2. strani.)
! Jugoslovanska fronta
Bfrhajlovič pravi, da so njegovi četniki zavzeli celo Crnogoro
London, 24. nov. — Poročilo podano po Associated Pressu pravi, da je Draža Mihajlovič IX) d al po svojem radiu vest, da so njegove vojne sile zavzele celo Crnogoro in bližnjo morsko obal, izvzemši utrjeno predelje v tem kraju. To bi značilo, da je Mihajlovič prisilil Nemce na umik v ozek Kotorski zaliv ob dalmatinski obali. Nemci tudi imajo mesto v svoji oblasti.
Partizani uničili bolgarski satelitski bataljon
Jugoslovanske bojne sile generala Josipa Broza (Tita) so sporočile vest o uspešnih ds-fenzivnili napadih na Nemce dalje na severu. Radijska oddaja partizanov je naznanila, da so četam Tita pomagali vojaki italijanske divizije Vene-zinje pri Kremnu, kjer je bil uničen cel bataljon bolgarskih čet, ki so se borile na strani naeijev.
Iz Kaira došlo poročilo ju goslovanske vlade se glasi, da so Nemci poslali Mihajloviču za hrbet celo divizijo, ki je štela kakih 2500 mož. Divizija j" bila oborožena z italijanskim orožjem in je bila potisnjena nazaj.
Ivan Regent piše o slovenskih manjšinah
Iz Moskve smo prejeli brzojave, v katerih Ivan Regent, Tržačan, opisuje kako je stara Avstrija tlačila Slovence in jih polagoma stiskala v čezdalje ožje slovensko ozemlje.	-----
V krajih, kjer so imeli Slovenci večino, je bilo vedno tako, da so imeli n. pr. Nemci veri no poslancev v zbornici. Na Štajerskem je bilo tako in na Koroškem ter tudi v krajih, kjer so med Slovenci živeli Italijani. Avstrija ni dajala prednosti v tem oziru Slovencem, ker ni hotela, da bi prišlo med njimi do narodne združitve. Hotela je, da ostanejo ločeni in raztrgani, ker je upala, da bodo na ta način najprej asimilirani ali razna rodeni.
Vzlic vsemu temu, pa so Slovenci vztrajno nadaljevali z borbo proti takemu zatiranju in so vezali to svojo borbo s splošno borbo slovanskih ljudstev in posebno pa še z ono bratov Srbov in Hrvatov. Skupno z zadnjimi so se borili proti nemški dominaciji že od leta 1870, ko je bil sklican prvi sestanek slovenskih in hrvaških javnih mož in se je ustanovilo aktivno skupno gibanje, potom katerega so si južni Slovani pod Avstrijo upali pridobiti več pravic in enakopravnosti in končno tudi osvoboje-nje in zedinjenje v skupini ju-žnoslovanski državi.
Leta 1871 so se zopet sestali predstavniki Slovencev, Srbov in Hrvatov v Ljubljani. V letih, ki so sledila se je ideja u-
5. armada napreduje
Peta aimada je včeraj napredovala dve milji seve-rozapadno od Mantaquila ter ogroža cesto v Rim, pred angleško osmo armado pa v dolgih vrstah žare požari, kar pomeni, da se Nemo' umikajo iz svoje zimske črte ob reki Sangro.
sta pri Cassmi obrne na Ca-pua-Rim cesto, 9 milj nad Ma-gnanoiiL S tem prodiranjem o-grožajo zavezniki celo nemško črto, ki brani dolino Sacca na potu v Rim.
Ker na vzhodnem koncu zavezniške črte Čez Italijo že dva dni vlada lepo vreme, je angleška osma armada generala Montgomervja zelo izboljšala svoje postojanke onstran reko Sangra od njenega izliva pa 6 milj v notranjost.
Poročila s fronte naznanjajo, da gore vasi Villa Santa Maria in Borrello ob južnem bregu Sangra, več drugih požarov pa je videti dalje za črto, i kar pomeni, da Nemci Sangra I tie bodo več branili.
" i m* ■ J --
Z velikimi skupinami aero- i planov, v k a koren ih se že niso jiokazali celi mesec, so zavezni- j ki znatno izboljšali svoje pošto- ; janke na celi italjanski fronti. , Vreme se je nekoliko izboljšalo, izvidniški poleti so uspešnejši in je artilerija mogla nameriti svoj ogenj na sovražno , črto.	,
V svojem prvem napredku v desetih dneh so ameriške čete < pete armade generala Clarka * zdrobile močan nemški odpor, | da so napredovale dve milji v Falconara gorskem grebenu ter raztegnile svojo črto pri Mi-gnanu.	I
Novo ameriško prodiranje je usmerjeno proti Atini, 16.] milj od Montaquila, kjer se ce-11
VF NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so t barvah. Cena 60 centov Naročite pri: "GLASU, NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. 1
Jsemci so z dekletom tako surovo ravnali, da je krvavela in to je razjarilo njenega strica, ki pa je ponoči po tem dogodku s sinom vred ušel v gore.
Zjutraj Še pred zoro so pri-šii v vas Nemci in so s puškinimi kopiti nabijali na vsa vra ta v vasi, ter budili ljudi in jih zganjali na sredo vasi, ter so jim dali dve minuti časa, da povedo kje sta morilca nemškega vojaka. Na trg so pri-gnalni lokalnega župnika in redovnike iz samostana, ki so marali nesti s seboj tudi na smrt bolnega brata, dalje sta morala na trg tudi zdravnik in kirurg. Ko je pretekel tdolo-čen čas in ni nobeden povedal, kje se nahajata sorodnika dekleta, ki je bilo napadeno, so naciji odbrali 53 mož in fantov, ter so jih odgnali k bližnje mu ikamnolomu, kjer so jih poželi s strojnico. Njih trupla so padla v globino in Nemci so nato z dinamitom razstrelili del kamnoloma in trupla so bi- i la mahoma zasuta z tonami razstreljenega kamenja.
Ko so prišli v ta ikraj zavezniški vojaki, so ženske še vedno premikale skale in kamenje, da najdejo trupla svojih mož in sinov.
Nanadenejra dekleta oče živi
Naciji so pobili 53 Italijanov v vasi Bellom za enega ubitega nemškega vojaka
Alžir. — V italijanski vasi Belloni so trije naciji napadli 22 let staro Marijo Cafaro, katero so hoteli u-grabiti in odvesti. Dekle je vpilo na pomoč in njeno vpitje je privalbilo njenega strica ter njegovega sina. Oba sta imela puške Li stric je enega od Nemcev u-strelil, drugega ranil, tretji pa je ušel.
v Ameriki, v državi Vermont. Ko je zvedel za strašno vest. je bil ves iz seibe in je preklinjal naeije, ki so izvršili tako okrutno stvar.
Žganje zlivajo v lijake
Washington. 1— Mnogi posamezniki najbrž ne vedo, da se ne sme pošiljati žganih pijač po pošti, pa ima to pošta vedno opravka z zavoji, ki vsebujejo žganje ozir. žgane pijače. Mnogi seveda tudi upajo, da pošta žganja ne bo odkrila, pa pošljejo.
Kadarkoli na pošti pronaj-dejo, da je v kakem zavoju žganje, istega enostavno zlijejo stran. Dobra kapljica gre dol po lijaku ne glede nato, da je pomanjkanje žganja v -deželi postalo občutno in bi se lahko zaplenjeno žganje porabilo v zveznih (bolnišnicah ter tudi v druge potrebne svrhe. Zlivanje žganja stran izvira še iz dobe prohibicije. A sedaj bodo najbrž določili, da se žganje, ki je najdeno v nedostavljenih zavojih porabi za koristne svrhe.
Postava določa ostro denarno globo za pošiljanje žganja po pošti. Vendar, če se izkaže, da pošiljatelj ni vedel za to postavo, je kazen največkrat odpuščena.
druženja čezdalje bolj izkristalizirala, dokler ni po zadnji svetovni vojni res prišlo do združenja vseh treh narodov v eni državi.
Toda združenje ni prineslo Slovencem zaželjenega zedinje-nja. Versajska pogodba je Slovence kruto raztrgala, ter jih pridelila, 100,000 Avstriji in več tisoč Madžarski, a največji del pa Italiji, ki je pol milijona slovenskega naroda pričela takoj hladno zatirati in raz-narodovati ter poganjati na tuje.
• Skoro tretjina slovenskega naroda je tako prišla pod sovražno tujo dominacijo in Slovenija, ki je izgubila s svojimi manjšinami vred tudi Trst. je ostala brez morskega pristanišča in brez važnih industrijskih središč.
Ta žalosten problem Slovenije je prišel pred oči sveta ponovno v letu 1941, ko so sovražniki preplavili Jugoslavijo in zopet raztrgali Slovenijo ter si jo razdelili med seboj.
Slovensko ljudstvo pa je takoj orgnnziralo odpor proti vpadnikom in se sedaj skupno z osvobodilnimi ljudskimi silami bratv Srbov in Hrvatov bori za svoje osvobojenje izpod sovražnikovega tiranstva in oblasti. ter za neodvisnost Jugoslavije.
Odkar je herojska rdeča armada zadala Hitlerjevim vojnim silam tako hude udarce, da se je prelomila odporna sila nacijskih armad na vzhodu ter je kapitulirala Italija na jusru, so slovenski ljudski borci dosegli velike uspehe in so pognali vpadnika iz obsežnih predelov slovenske zemlje. 0-svodili so skoro vse Ljubljansko okolje in tudi kraje ob jadranskem obrežju, kjer so ljudje, ki so bili 25 let pod fašistično peto, radostno pozdravili osvobodilno vojsko.
Ljudska armada je osvobojene primorske kraje proglasila za slovensko ozemlje, ki mora z ostalo Primorsko vred priti po tej vojni pod Jugoslavijo oziroma mora biti združeno s Slovenijo. Slovensko ljudstvo nima namena posegati po j tuji zemlji, toda hoče pa imeti zagotovljene svoje pravične slovenske meje, da ne bo slovensko ljudstvo v bodoče spet prepuščeno tujcu v zatiranje.
Slovenski narod, ki poseduje staro kulturo, in ki je dal ! slovanstvu Miklošiča, ter je prelival kri svojih najboljših sinov za svobodo, ima polno pravico, da zahteva pravilno ■ in pravično rešenje svojih narodnih problemov
Po italijanski kapitulaciji je
postalo jasno, da nemšiki ozi-	-roma osiščni fašistični blok, ki
je razdelil Slovenijo ter jo u-	>
sužnjil, ni posebno trden in to	< nudi pogoje in tla za zmago
pravice. Slovenci bodejo in tu-	1
di morajo biti združeni v okvi-	i
rti svobodne in demokratične	I
Jugoslavije. — Regent.	\
'VELIKI TRIJE" NA KONFERENCI?
Iz Londona so včeraj prišla v Washington poročila, ki napovedujejo velike vojne dogodke, ki so najbrže v zvezi z dolgo pričakovano konferenco med predsednikom BooseveHom, VVinston Churchillom in Josipom Stalinom.
Razširjene so vsakovrstne govorice, ki se strinjajo v tem, da bodo v kratkem prišle norice, ki bodo mogoče pretresle f*c;o osišče.
Neko poročilo pravi, da je bil za sestanek predsednika Roosevelta, Churchilla. Stalina in generala Čankajšeka izbran Teheran, glavno mesto Irana. Poročila iz Čunkinga pa naznanjajo, da ni dovoljeno
razpravljati o poročilu iz Londona, ki pravi, da je bil Čan-kajšek povabljen na konferen co.
Po nevtralnih prestolicah su razšii jena poročila, da sta pred tednik Roosevelt in Churchill odpotovala iz svojih dežel, da se sestaneta s Stalinom in c!.t bo na tej konferenci prisoten tudi general Čankajšek.
Tudi "Daily Mail" iz Londona je sporočil v New York isto vest, ki še dodaja:
''So še tudi govorice, da bo na konferenci navzoča še skriv nostna peta oseba, ki bo v kaki lastnosti zastopala Nemčijo."
VPRAŠANJE VOJNIH ZLOČINCEV
Washington, 21. novembra. (ONA) — Pomota v pre vodu je nekoliko predrugačila tozadevno deklaracijo treh vod. inih osebnosti velesil, Roosevelta, Church ilia in Stalina.	~ r~r -
L Prva verzija je poročala, da bodo vojni zločinci sojeni v de-. želah, kjer so zagrešili svoje , zločine, ter je nato dejala: — "Gornja deklaracija se ne nanaša na slučaj nemških zločiu-cev, katerih zlodejstva niso , vezana na določene kraje, ker . bodo ti kaznovani na podlagi . skupnega sklepa zavezniških . vlad."
i Zdaj, ko je uradni tekst na : razpolago, je postalo jasno, da je pravilno besedilo naslednje: " . . se ne nanaša na slučaj velikih zločincev. . . "
Tukajšnji strokovnjaki po-1 udarjajo, da se naslov velik zločinec prav tako nanaša na nemške kot na sateliske zločince, ki so zagrešili grozodejstva v več kot le eni deželi. Madžarske čete na primer so kruto zatirale prebivalstvo na Češkem in v Jugoslaviji. Bolgari pa na Grškem in v Jugoslaviji. Ita-lijaniv Afriki, Jugoslaviji in Franciji.
MUSSOIINI PRAVIJO. DA JE ŠE ŽIV, TODA ZLOMLJEN ČLOVEK
Marsikaj se piše o Mussoliui-ju in pred nekaj dnevi je celo prišlo poročilo iz Švice, da si je v neki vili ob Gardskom jezeru vzel življenje. Sedaj pa prihaja zopet drugo poročilo,! ki bo najbrže še bolj verjetno od vseh dosedanjih, kajti prihajaj od generala, kateremu je bil Mussolini po svojem padcu izročen v varstvo.
Ta general je sedanji italijanski vojaški poveljnik v Cam-panji, general Antonio Basso, ki je bil ob času Mussolinije-vega padca governor Sardinije in mu je bil Mussolini izročen v varstvo v trdnjavi Mad-dalena.
General Basso pran, da je Mussolini popolnomo zlomljen, duševno in telesno. Tako zelo je bil bolan, da je ostajal v postelji po cele dneve. Vžival ni drugega kot sadje in mleko. Najznačilnejše pa je, da je Mussolini večkrat po dvakrat na dan poklical k sebi duhovnika, kateremu se je izpovedal in pri njem iskal tolažbe.
General Basso obžaluje, da maršal Badoglio ni pustil Mus-sonija v Maddeleni, temveč ga je vedno predstavljal in na novem kraju ni ostal dolgo.
S Korzike je bil Mnssolini odpeljan v Abruške gore, kjer so ga Nemci osvobodili
Ba sso pa o Mussoliniju pravi. da ni mož, ki bi si sam vzel življenje. Po njegovem zatrdilu pa Mussolini niti sedaj, ko v veri išče tolažbe, ni opustil svojega mišljenja in prepričanja.
Von Papcn pri papežu
Poročilo iz Berna v Švici pravi, da je bil v petek v Rimu nemški poslanik pri turški vladi Franz von Papen in da je imel posvetovanja s papežem Pijem in državnim tajnikom kardinalom Maglionijem.
Nek monakovski list piše, da se je pričela peta vo.ina zima in da celi svet upa, da bo zadnja.
Neko drugo poročilo iz Borna naznanja, da se nahaja v Rimu, s popolnimi pool lastili nemške gospodarske ;-kupine kateri načeljujeta saar^ki ma-gnat Hermann Roechling in dr. Hjalmar Schacht, in vojaške skupine pod vodstvom fold maršala Fritza Ericha von Mannsteina — Franz von Papen in da čaka na privatno av-dijenco pri papežu Piju XIX
Velik italjanski parnik v Benetkah
Italjanski mornariški častniki, ki se nahajajo pri zavezni kili v južni Italiji, pravijo, da je veliki italjanski parnik Con-te di Savoia, o katerem je bilo že pogosto poročano, da je bil potopljen, zasidran v Benetkah. Preurejen pa je bil tako, da izgleda kot majhen otok v beneški laguni. Iz zraka ga jp videti kot vilo, okoli nje pa je vrt in celo krave so naslikane na njegovem krovu.
lastniki pravijo, da parnik ni več vozil, odkar je šla Italija v vojno, kajti italjanska vlada je hotela ta parnik rabiti samo za prevoz čet, toda Sredozemsko morje je zanj premajhno.
r.i \*imru* _ wrw vnim
MONDAY, NOVEMBER 29, 1943
yWTAWOVLIgN li 1W
"GLAS NARODA"
____(VOICE OK THE PEOPLE"__ I
•	PvbUiM -y Slovaal« PvbUahln« t>»pu;. (A Oorporatio«!
*r.k ^tkwr rrwMwt; l«9tr Bod* TreMur»r; Joaepfa Lapaha. B» iw« m iiiM of ti* fnnwrattos and td<1rrMM irf thcv* omen . , 21« WEST lbtll 8THEET. NEW IORK 1L N. I.
_ _ ^51 it Year
T.Uf Naroda" U lwoed erery day »icept Samrdari. Sunday*
•nd Holidays
Snh»<-r1pt1oo Yearly |7.	Ailrrnlst-m^nl on Agreement. ^ '
i.\ < ELU I.KTO VKIJA LIST ZA ZI>RI'ŽEXE l»RŽ*VE IS K.ANADO: I;,-; XA POL LKTA <3.50; 'U ČKTHT LET A	\
• • t.- \»f.»li' Uh»J* r—kl <Ud IzTremM <mt»ut.. owielj In pruajilkow.
ClAA NAHUOA" SIC *KST I8th STREET. MEW \OKK 1L N. I Tek*b«ne: UMsra 3—1 tU
OTROCI UMIRAJO
Vojna še vedno neusmiljeno divja dal e in zima je tukaj. Na iniljone ljudi je v Evropi brez doma. brez žive-. a. K>liko ljudi jc že pobrala lakota, koliko so jili zime in koliko žrtev bo zahtevala letošnja zima!
V Atlantic Citv, X. J., sedaj zboru.ie United Nations
-f and Rehabilitation Administration (UNRRA), ali > .or za povojno pomot* podjarmi j enim narodom.
Strašne so slike, ki jih na tej konferenci razgrinjajo ■ rati posameznih držav. Iz teli poročil je razvidno, da t to smrti daleč prekaša število rojstev, "kar je popol-razumljivo. Ali do moztra mora pretresli vsakega a. ko sliši, koliko zlasti umr e otrok izpod 15 let -ti. Vsled te velike umrljivosti se vsak narod po šte-1 . manjša, telesne sile mu ginejo, kar vse bo imelo za 1 odočnost zelo slabe posledice.
l?o zasedenih deželah umrje mnogo več otrok, kot pa ubitih civilni.'! ljudi pri zračnih napadih. Po koncen-racijskih taiboriščili in po slabih zavetiščih po gozdovih ponirje mnogo ljudi, toda otrok pomrje mnogo več.
Nemci so po zasedenih deželah za domače prebival-tvo r1;: skrbeli tako, da mora vsled pomanjkanja umirati, ker hoče o narode uničiti.
Konferenca v Atlantic Citv izdeluje načrte, po kate-iin m (.» vobojenim narodom z živežem, obleko in z dru-ini: l iljenskimi potrebščinami takoj mogoče priskočiti j ill' *■ *, ko bo na bojnih frontah prenehalo streljanje. »j!a ni bo prišla ta pomoč, je odvisno od Nemcev, kako •lgi> hodo še vojno zavlačevali. In dokler traja vojna.
0...»	Ij.dje po podjarndjenih deželah umirali vsled po-nanjkanja.
Ves vnanji svet, nevtralci in celo satelitski narodi m. ije so prepričani, da je Nemčija že premagana in po-.."■'■iia. Celo mnogi Nemci doma so izgubili vsako upanje :\n:igo. Samo pri nacij. voditeljih in nemških genera-ni opaziti nobenega znaka, da bi dvoaniii nad zma-r dno drže vojaštvo in domače prebivalstvo na stroll ili vajetih.
N i j ski fanatizem je še vedno silno trmast in ž njim r. :uo računati. Na eni strani ima še popolno oJblast
1.	:imlerjev gestapo, na drugi strani pa Goebbels razšir-prrpagando, da se bodo zavezniki utrudili in bodo od-haii. Goebbels in Hitler še vedno čakata na ta "čudež", pa se ne ho nikdar zgodil. Značilno za Hitler a je, da je
na letošnjem zborovanju nacijev v Monakovem rekel, da >( je zzodil na j ve i čudež tedaj, ko je prišel do oblasti v Nemčiji. In tudi sedaj še vedno veruje v čudež, da <si bo-a Nemci osvojili svet. In Hitler bo vedno trdno veroval srečo svo. e zvezde, dokler ne bo padel.
Konec bo prišel prej ali slej in konee bo za Nemčijo -' rajno slab. Zastopniki podjarmljenih narodov v Atlanta City pa skušajo za svoje prebivalstvo dobiti že sedaj pomoč, ker jo krvavo potrdbuje. Marsikje bo pomoč - po vo.ni že prepozna. Taka pomoč je posebno zelo ujna za otroke.
D. i sedaj so zavezniki po-krbeli za pomoč samo Gr-... m. Pomanjkanje pa je ravno tako veliko tudi po drugih o ijarmljemJi deželah.
Južnoameriške države imajo živeža na preostanek; ^vc.t ka ima ladje in Mednarodni Rdeči križ je priprav-I opravljati za Franci o. Norveško. Belgijo. Holand ko, Poljsko in Jugoslavijo isto samaritansko delo, kot ga o-
;ravlja za Grčijo.
'.'orje človeškega trpljenja je tako obsežno in globo-' • • -ca ne moremo doumeti. Zavezniške vlade pa vedno je o, da bi pomoč, ki bi bila namenjena podjannlje-m h narodom, prišla v roke Nemcem. Tak izgovor pa je ^ 'en, kajti, kar se more napraviti za Grčijo, se more n-' raviti tudi za druge države.
Zavezniške države pri tem bolj vodijo politiko kot pa •>Hi v ovojem srcu kak človečanski čut.
ČTTATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopošiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno; če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO &E DANES?
(ONA) — Oni del ameriške | ga časopisja, ki porabi vsako priliko, da se vdeleži kakšne protiruskE kampanje, je pona-i vadi nekoliko za goro. Njihovi argumenti <so bili že tiskani] v n^rn-kem časopisni ,precej časa prej.	j
Približno v sredi novembra ie del naŠAga ea«opi«j& za<mal( prav posebno ljntn kampanjo Tvoti Titu in za Mihajloviča To ni bilo pr d vsem vpraša ! nje jugoslovanskih voditeljev j kdo od t^h bo obve jal, temveč mnosr, boli zadeva sknone an j "do-ameri^ko-ruske politike na Pkdkrtr>u. Vse skupaj je bilo prikazano, kot da .ie ta politi-J ka r zultat mo-skcpvke konte j iren«^-' tr^b znnan.iih ministrov.j in to je omenjeno Časopisje po-. rab:lo. da napada v celoti vse moskovske zaključke sknpaj.
. Trda nemško časopisje izkoristilo vse te arsmmente žes j nekaj tednov pred moskovsko! jkorfcenco. T^e v ^nem samem 'poeledu pronasranda. kate-
■	h'o (to^V''^ pošilja v svet, bi-
stveno ioči od one linije, knte ro i- prevela nekčlai izolaci^o-nistična ?tran amenš^e^a ča-Pvimerianje obeh stališč je zanimivo in pove mno-I 'tn.
i V=i anti Titovi p'-opagandi-sti se skladajo s člankom, kn-fe* e^a ">e nan;cn1 pr^ na^lo-T-m-.-, ""RaTkant^Va voina leta jI943" Krištof F-eiri-rr vor, Tm1 I boff. objavljenim v fflasiln J. 'r^V-Ua <4Das Re:eb" dne 17. oktobra v naslednjih točkah-
Jnp'ocVvanski na^tizani
T:tf> c0 :7kIirčno komu-1 nisti. Dobi-'i =o p"ed kratl'iin j rod pri t o Angležev in ApiH- ! kr-n^-r. ker st?i obe ancrlosaški 1 (rrlptj-li* ckl^'li p^erlfti ves
■	"Rlffkan Sovietski Fniii. Mi-, hiilo-"ie je b'l "izdan" od za-j j hodnih vele il. Jn-coslova^sk?*
vlada v iV^iranstvn in k*ali Pete^ žinieio zdaj nehval ž ! nost Britancev in Amerika n
Ta rarfšliona dejstva, ka-
■	t^ra švi v <:'-etu nred vsem
■	Af',c<! Ruth ]\r?tf*h M. se^+r-1 "no koire^a generala Bi lv jVfit. li la. je lahko z^v-n^ti. bofli=-;
1 rocqm'^ao. kod'si v celoti
Ti+ov'mi	se na-
hp^a seveda močan drl l^mn-ei-m en tov. toda de . mrvV-i^'-ni kmetie :n nrotp-o i mn^^^včni d"hoT*riki s^^ko i o-toflcVone v Are iTrnio tudi ja-
■	ko močno vIo^-a v T'tovj ar . madi "n^vokorPtro." SVupn.-i [ vez n'knlror ni k^mrnizem. ali
P"i''ptel^stvo do Sovjetske Uni h*e, t mveč borba proti Nem-' icem. katere velja izgnati iz de-
j| Britanija in Amerrka sta '* podpi'ali TVrihailov:?a. dokler ) sta pač mo<rli verjeti, da se po-sv- ča aktivni borbi proti Nem rrm. Obe sili sta priznali Tita " šole takrat, ko je bil posta' 1 nedvomno vodilna osebnost v?e?a Balkana. Tn ne mo-e , h:ti Tovora o nekem "izdaj-. ' ctrn" s stran: anglosaških vr-; lesil. .pnč pa je izdajstvo na, «+vf»ni ^ribajloviča. ki je izkoristil doblj-no voiaško r>0'lpc.-i ro v to s vrh o. da je sprožil bra-tomorre l>o:«he proti Hitlerje-vim sovražnikom, mesto da bi sile uporabil za boj prot' N mcem. Jugoslovanska vlada v i7.<mnnstvn pa stoji in pade s podporo, katero bo mog^ln najti v narodu Jugoslavije — to je jnsno. Nobena tuja sila ne bo rešila kralja Petra, ako se njegov narod obrne proč od nj^a.
\eč kot ti lažnjivi opisi i-nfor? nai'domo tako v ameri-?k:h k»^t pri nateie+ien^h časo-P'cih oa nam razodene jo mzli-ko v ve^'jah Nemei so hote -phefe. Tr»nn«rn	no-
rof'«eu dogodkov kot Ičafrri-. k^b" arnAriSki ^nmikar, ter s« radi t^a	da nekate-
ro podrobnosti pravilno opi-šejo.	;
OOEBBELS O TITU IN MIHAJLOVIČU
Napisal Donald Bell.
V	nasprotstvn i trdi i varni Mias Mitchell, nacistični olan-kar Freiherr von Imhoff odkrito pove, da so borb. ne sile Tita edini oiganizirani odpoi proti Nemcem. Cetniki so postali postranska stvar. Oni svoje .silo zapravlajo v brezplodnih spopadihh s Titom, in 7,» Nenioo niso več nevarni. Tudi zaslombe nimajo nobene med jugoslovanskim ljudstvom. V dokaz temu nej služi naslednja podrobnost, katero navaja Freiherr von Imhoff da "nedavno je oddelek n,.m-Ških oklepnih grenadirjev po neki bitki vkoraka) v slovensko vas, kjer je bil ob vhorin | slavolok, okinčen s svežimi! hrastovimi vejami. Vid ti jej bilo, da je bil slavolok po-tav j Ijen Neme /m na čast. Toda I slovenrki napis na slavoloku je dokazal, da je bil namenjen! Titu".
(Slovenski kmetje niso komu nisti. A kljub temu pravi na-cist'enl Č ankar s poudaikom da je ta epizoda značilna za ".sedanji položaj na zahodnem Balkanu." K tenm omenja-"Le dve fronti sta na Balkanu — komunistična in nemška. Tretja fronta se je umaknila v ozadje, ako ni sploh popolnoma izginila — ona "modra' e-arda" srbsk ga voditelja, ge-nrrala in 'vojnega ministra' Mihajioviča."
j To je najbrže prav prvič, da je nemško časopisje priznalo obstoj balkanske fronte. Prej so vedno govorili le o bojujo-! čih se "bandah.". A kaj s,? je zsrodilo z armado srenerala Mi-ihajloviča? Še nedavno — le-| tos poleti — so četniki napo-) veda i nemški po-az. Kaj se je zgodilo potem? Von Imhoff piišr: "Ničesar ni več slišati od M hajloviča. nikakih preroko-ivanj o bližajočem se nemškem I porazu. Niti znakov ni videti I o neki organizirani četniški o-jpoziciji. Razgubili so se v male ediniee. Mnogo j. povo-č l, da vlada v taboru cetni^ke-poglavarja nezadovoljnost ki po«tane očividna takrat, ka-<lar ara moštvo zapusti in preide v tabor njegovega nasprotnika Tita."
To i* z lo daleč od ti*d:tve M:t-s iMitchell: "Komunistični '-"frtiznni se 'e malo bore proti Nemcem — ako upoštevamo sv ha ^e'stva. vidimo, tla le zlo-, "•ablinio svo ■'o svetovno p^em-irnndno maš no. da si prinesejo |samim s bi. srbske zmage".
Nemški poročevalec sodi drugače: "Miihajovičeva zve-rda bledi--" Nato pa razlaga, da so četniki porabljali orožie. municijo in hrano, katero so jim dobavljali zavezniki, najvč za boj proti Titu. Toda M hajlovič je to državljansko vojno izgubil. "Še pred dvema mesecema bi ?i bilo nemogoče misliti,' pi^e list 4 4 Pas Reich " v t - m članku. 4'da bi mo<?el Tito uspešno začeti kampanjo s ciljem, da ^P""idol,5 na svojo stran moštvo ■četnikov. A danes ni skoro
m
noben. <ra odpora več proti tem p- ovokaieijam."
I Freiherr von Imhoff potrjuje tudi, da so precejšnji oddelki italijanskih čet na Balkanu prešli na stran partizanov. To seveda nemški publiki pokaž? ne kot neugodnost, temveč kot prav pci-ebno ugoden deta'j razvoja situacije. Do tega zaključka pride na naslednji način: "Ker Italijani ne straž i jo več na obalah Jadranskega morja, je Titu mnogo tež^e dobiti potrebno dobavo, a Nemci se mnogo lažje bor? na svoji edini lastni fronti, ker se jim ni treba bati izdajalskih zavez nikov.' »
V	tem članku čitamo tudi kdo podpira Nemce v njihovem boju b Titom. Članek pri poveduje o "naših jugozahod nšh zav znikih" kar velja Bolgarom in Madaarom. Dalje o kozaških regimentih, kar velia
renegatom iz južne Rusije, ka-t;rih se Nemci ne drznejo uporabiti proti Rdeči armadi
Članek Freiherr von Irahof-fa je izšel v "Das Reich" dne 17. oktobra. Dian popreje je obelodanil New York Tinrs članek izpod peresa Cyrus Snlzbe-gerja, ki je poročal o intcrvifwu kralja Petra, v teku kater sra je Peter izjavili: "Sporcčil -em ^rihajloviču, da popolnoma zadovoljni z njeerovo politiko, in da ni bilo dovolj bo'be proti Nemcem To ie tr«^ba po])raviti in začeti boli aktivne operacije.'*
To ie nač naTbolj d finitiv-no pomočilo, da ie nemška trditev resnična— da ie iniciativa Tv*fčla iz rok Mihajlviča v roke j Titove
SMRTNA KOSA.
! V petek večer dne 26. nov. j , j • preminila Jerca Lisac, roj.' ! Soberle. Pokojna je bial rojena j v Spodnji Dobravi pri Radov-I'Sjici. Tukaj zapušča mttža Johna, ter teto Mi s. Fanny Nakrst, v starem kraju pa mater dva brata in šest sester. TT-i mrla je za rakom.
Truplo pokojne leži pri po i errebniku Peter Geis, 58-34 Oa-talpa Ave.. Rid-r ood. N Y. i Stanovala na 618 Far view . Avenue. Ridgewood, N. Y. i i' Po "Teb se vrši jutri v torek ob 10. uri dopoldne na pokopa » n*. Troifce v Brooklvnu N. Y. — Naj v mi m počiva, t "n^ec^talim pa nase iskrrno so-
>	/alje..
■\ NOŽ ZDRAVI JETIKO.
.! Italijanski profesor E. Mo-relli je na nedavni seji msti-. tuta Carlo Forianini v Rim.u j rdkril senzacionalne rezultate r katere j- dosege1 pvi lečenju 1 tuberkuloze po svoji novi me-. tod i. Gre za ozdravljenje v , primerih, ko so jetičniki imeli i v pliučah velike kaverne.
M»o:elli zdravi jetiko s po-. mo^io no?a. Pravi, da je na ta . način m o sreče do=e,v-i v relativ . no k^tkem času o<m>mne uspe he. Bohrki s takšnimi kaver-. nami v pljuč*h so nwali p»- j legati po več let v r»ostelii. S da i ie mogoče ta^šre primere izločiti v nekaj tednih.
Poskrbi, ki jih jr- napravil ] r^of. ^lorelli na 20 jetičnih ka j žeio, da n^inaša nV^ov način ^z^^nv'-'irynove v dike v sodobno medicino. Mrto^i zdrav j rnki i"^ to ne samo domači, pri-? znavaio. da je Mo^eUiiev po«e-j ž k pvov doiber.. Seveda ?rv>. .'t"a p^vf. i\t"o"elli svojo «e za n^š-kns^o. zato za sedaj ne poroča podrobnosti.
.! ____
ji
Hitler med bombardiranjem " v zaklonišču
Neko poročilo s švicarske ? meje naznanja, da je bil Hit-• iler med velikim ibombardira-[ njem Berlina v pondeljek pono-. či v zaklonišču pod kanclersko - j palačo. Po 'bombardiranju je i prilezel iz svojega skrivališča, ) nato pa takoj odpotoval iz
>	Berlina.
i Ko so pričele sirene naznaja-ti zračni napad, je ibil Hitler ■ ravno v razgovoru s feldmar-šalom Wilhelmom Keitlom in i produkcijskim ravnateljem Al-
>	bertom Speerom in vsi so se skr:li v zaklonišče.
Sloviti balkon, na katerem se je Hitler pogosto pokazal kričeči nacijski drufaali, je bil tekom bombard:ranja razbit, ko je bomba zadela palačo.
WWffifl^M
DOBITE
PAIN-EXPHilR
I	Od Ms 1M7. .. f
Zan«*tJiT Unimeat u Mino |
Na drugem mestu v listu bo-dete Čitali prevod brzojavnega poročila iz Moskve, katerega na:n je poslala novinarska !*lu-žlba Vse-slovan»kega odbora tamkaj. Pod poročilom je podpiran Regent —»to je Ivan He-' genr, ki je bil svoj čas urednik lista "Dela" v Trstu. On je star borec in Primorci smo lahko veseli, da je baš sedaj v Moskvi. Njegovo poročilo se zdi, kakor leden curek za vrat onim, ki hočejo naše ljudi prepričati, j da se Rusija ne bo brigala za 'ence in njih probleme ter 'da ni v tem oziru pokazala še j nobenega resneara zanimanja. Ako bi to bilo res, tedaj tudi Regent ne bi smel poslati baš v teh dneh iz Moskve poročila, v katerem je zapisano, da je kapitulacija Italije ustvarila ugodna tla za triumf pravice v Primorju. ter da je ljudska armada proglasila primorsko o-zemlje, ki ga je osvobodila in ki še ibo osvobojeno, za slovensko last. Regent tudi piše v določnem tonu, da imajo Slovenci : pravico zahtevati združenje ee-1 lotnega naroda v okviru svobodne in demokratične Jugoslavije, ker so prelivali kri Z8 svobodo slovenskega naroda njegovi najboljši sinovi. — Cenzorji v Moskvi so gotovo vedeli, da smejo pustiti tako pisa-1 nje naprej, sicer nas ne 'bi doseglo. Vsi mi, ki prihajamo iz Primorja, ter se že dolgo bri-1 gamo za usodo nesrečnega naroda tamkaj, pozdravljamo 1 Regenta in njegovo delo v prid zasužnjenih vratov in sister v
, Primorju!
i
Dragotin Gustinčič, ki je tu-( di v Rusiji, je spisal v ruščini brošuro o primorskem vpraša-t nju in o vprašanju slovenskih manjšin sploh. Tisto brošuro j sem pomagala dr. Goričarju spraviti v slovenski prevod in , sem pri tem opazila, da so Rasi tisto knjižico izdali v mnogo j tisoč izvodih. Torej bi se lah-, ko reklo, da morda na Ruskem j ibolj poznajo naš primorski problem, kot pa med nami sa-, mirni. Tako vsaj se človeku včasih zdi, ko vidi. kako se to vprašanje nekako upira celo ljudem, ki ibi morali pokazati več razumevanja za tako vital-• no vprašanje, kot je vprašanje Primorja za Slovenijo, ter za Jugoslavijo. Sploh je Trst s Primorjem veliko vprašanje za L Srednjo Evropo in zelo, zelo je važno, kako bo to vprašanje rešeno. O tem bo treba sprego-! voriti 4e kaj.
Sinoči sem čitala pozno v noč, pa sem naletela pri tem tudi na Članek o Evi Curie — hčeri odkriteljice radija, Eva ' je vstopila v francosko arma-' do, ki ima, kakor ameriška, ženske kore. Kot članica ar-, made mora delati vse, kar ji je predpisano in ona to vrši z veseljem, ker upa, da bo na ta način največ doprinesla k osvo-bojenju svoje domovine. Pravi, da bo treba mnogo trdega fizičnega in mentalnega dela, preden bo Evropa spet vsaj delno v normalnem stanju. Eve ni bila navajena trdo delati, ker je bila pisateljica, toda njen nazor je, da je danes na svetu preveč intelektualcev, ki menijo, da ne smejo delati nič drugega, kot pisati pa govoritiJvse drugo delo bi bilo zanje poniževalno. Eve pravi, da je njena mati verjela v trdo delo in le tako je mogla vzgojiti svoje otroke in obenem odkrili radij, ki je prinesel človeštvu velik napredek. Ona je vedno dela'a s svojim možem v laboratori-jn in če bi obe ne bila tako vztrajna delavca, pravi Eve, bi
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Kram
MIMOGREDE
svet morda še zdaj ne poznal radija.
Fizično delo, ee ni prenapor no, poživija duha. Mnogokra!, k'o misli nočejo naprej ne na t«*r se obnašajo, kakor ka ko Sketljavo kljuse, j«- treba «a nio prijeti za kako delo, ki ni ma nobene zveze s pisalnim s trojčkom — joj, kako to potem gre! \a vse strani se kre še jo mentalne iskre, da je ma-terijala včsih kar odveč in je treba srrebsti po kopici za prave in primerne besede, ki bodo zadovoljive za vojne razmere, za urednika, za škrata in končno za čitatelje.
Enkrat me je radoveden rojak vprašal, če obrnem kak arlažek železne vode, kadar mi noče pisanje naprej, kot bi hotela. Ko sem dejala, da sem skoro ?po=obna za v društvo tistih, ki imajo geslo: Pij jo iz studenca — živela abstinenca! je rojak menil, da ženske nemara nismo ta prava roba za v naše redakcije. Potem mi je povedal, kako ?e napiše ime-I niten članek. Treba je imeti o-! krog mize veselo .družbo, na mizi polne steklenke in vedno prazne kozarce. Pisatelj ima tako pravo obiležje, v katerem se duh razživj in dela s polno paro. Tako pisanje je potem vredno citati, ker je polno živ-, ljenskega soka. je dejal rojak. — Za moj del bi dejala, da bi po par praznih kozarcih dnh zaspal, čitatelii pa bi drogi dan rledali v prazno kolono . . .
Že precej vode je steklo po j Donavski strugi, odkar so sporočili iz Kaira, da maršira sto tisoč mož broječa armada kralja Matjaža proti tokn Dona-' ve. Zdaj pa ni več sluha ne duha o tistem marširanju. Ali jih je Donava srečala, ali so zašli pod njof Kaj pa, če ne nastane iz tega skrivnostnega izginotja kak povoden mož?
RUSKA FRONTA
Nadaljevanje s 1. strani.)
Velike uspehe so Rusi dosegli tudi jugozapdno od Dnje-propetrovska, kjer je armada generala Ivana S. Koneva zdro bila nemški odpor, je osvobodila 15 obljudenih krajev ter je napredovala do pol pota do Xikopola in med drugimi mesti zavzela Novo Pokrovskoje, 31 milj jugzapadno od Dnje-propetrovska. Xa tem kraju je bilo včeraj ubitih 1000 Nemcev.
Ruski bombniki so se borili v Dnjeprovem kolenu ter so razbili 23 nemških tankov in 70 trukov, eno skladišče za ga solin in dvoje munieijskih skladb_
SONART
REKORDI Lepe Melodije I
At. MS71 —lf» Marijane«, polka Kje bo taofc» rožice Mari&a i**U— polta Doqoean« PnlTeratty tambarlca orkeator
ftt MS73 Temrtnka pnlta
Na planlncab valfVH jerry KopHrfek In oAerter Za to*, renlk in cene pioM m obrnite na: JOHN MARSICR Inc„ MS W. 42nd 8L, New Y«fc
Rojake prosimo, ko pošljejo ra naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATE8
oziroma 0ANADIAH POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
^»■AH NAWMU' WW TOM
MONDAY. NOVEMBER 20, 1943
VjTANOVLJEV L. im
Kratka Dnevna Zgodba
____________ % - i » > t ••? •
L B—C:
KAKO ŽIVE MALI PARIŽANI 100 KM OD DOMA
Prva skrb, ki jo je prebi-al^t\o Pariza imelo ob izbrali sedanje vojne, je bila pred vojnimi strahotami rešiti o-roke. Rešiti jih pred morebit :iimi bombardiranji in pa dol-Tih <*akanj v podzomelj.<kih k'ivaii?eih za časa nevarnosti po<ehno ponoči.
Pod vodstvom Marka Ru arta, ministra za narodno Iravjf in s pomočjo raznih do rodelnih renskih ustanov, .»o prič lo izpraznjevanje Pari-u in njegove neposredne oko-••e- V nekaj dneh .»e odšlo na i^oče in tisoče otrok na manj ali boi,: oddaljeno d želo.
Koliko je bilo solza ko so se skrbni starši po pariških iolez r.i:kh postajah poslavljali ed svojih mačkov! In kot je b:-la vel;ka žalost takrat, je oilo vtliko veselje in prcvjŠnje o-lajšanie. ko so začele prihaja ti prv* kartice in prv.: pisma, popisana z velikim in neokret nimi črkami a naznanjajoča, da sta Peterček ali Ivanka pristala srečno v svoj varni pristan.
Eni so nastanjeni kar pri kmetih druyi po d°Iel«kih So lah, tretji ?pet po velikih gra dovih. ki so jih lastniki dali na razpo'ago ministrstva. Tn sol m daj na varnem pod strogo zdravn Ško kontrolo in v skrb stvn dobrih zdravniških sester ki jim daleč od doma nado-m, Sčnio skrbne in dober ma-
■nine,
V naslednjih vrsticah -bom nalo opisa', kako ti otroci enem izmed takih mnogih
Dobrih 100 kni od Pariza je o njihovo zavetišče. Tu so se li znanci in neznanci s -slavja Montinartra ir Montpar--ea t?r iz predmestnih barak veliko	kot pa tiste
Zeleni jami ali zadaj za Sta-ionom. Sodem sto jih je. Po-:')bni so vsem tistim, ki se p^o to pode no širokih in dolgih licah. Podobni istim, ki nad ehoj nimajo skrbno rodit'lj-ke, vsakdanje brise. Podob-ii vsem tist;m. ki klinb «vojim neštevUn:m letom ž* precej vedo o življenju, o njfp-ovih do brotnh. a v veliko večii meri o njegovih slabih straneh. Icrra o se, stneiejo se in celo tepejo lobro vedo. kaj j* letalo, kaj 'izstrelrna bomba, kaj so pli-li čemu se uporablja proti-
-	plinska maska. Njihovim va-
-	ruhom je sicer svetovano, naj 1 jim ne govore o vojni. Toda
-	kako naj pred njimi skrivajo t stvarnost Zadnjič je bil v tem
-	kraju nočni alarm. Vseh 700 i .je zb< žalo v podzemno skriva
i lišče in dobro so vedeli, zakaj
''Skrivajo nam, kaj se do-( gaja," je rekel zadnjič eden, ^ doma tam iz pariškega M<ont martra "Toda posrečilo se nam je vsi eno nekaj zvedeti Neki gospod je sedel na klopi; ob cesti.. Cital je 'Paris Soir' ! Skrivaj smo se mu približali 1 in mogli smo citati naslov?. t Prancc-ke čete so napredovale' za 20 km v Saari--"
F	j
I Spet j? vzgojiteljica zasledi-1 la skupino deklic, starih 10 do1 > 12 let, kako so skrite v kotu na vtru poslušale vesti, ki so, prihajale skozi okno sosednje j . hiše Odprt, je bil namreč ra-l dio.
Le kaj d?lajo ti Parižan-' čki, navajeni tako svobodnega letanja, v tem malem "raju:"
Zjutraj ob 7. morajo biti vsi pokonci. Dobremu umivanju in čišč?njn sledi obilen zajtrk, kava aii mlckg. t«*r krah, na prosto voljo. To se Jim menda j v t h koloni jah zdi se najobi jčatneiH1. Do kosila sledi po J opravljanje po sobah in prosto igranie po velikih dvoriščih, a i bližnjih travnikih.
Opoldne ko>ilo. Evo, kaj so danes imeli za kosilo? Goveji rasu, snlato in pa inlečen riž Zadnjič pa so imoli mehko kuhana jajčka. Za mnog,- je bil to velik dan. Mnogi izmed njih namreč do tedaj niti niso vedeli, kje in kako bi pričeli* Kakšno pa je bilo njihovo velijo. ko so v njihovi navzočnosti telefonirali k farmarju naj takoj dostavi š- lepo levilo jajc za večerjo.
Popoldne gredo na sprehod Za večerjo, ki je zelo zgodaj.i drže se slavnega pregovora:I zgodaj spat. zsrodaj vstat, pal imajo navadno malo dobre ju-! he, krompir, isir a'i sadje. Mnogi beležijo že kar ti epe prirastke k telesni teži. Sedaj plača država za vsakega teb. otrok po 4 franke na dan. iz j gleda pa. da bo kmahi povi-' šalo na 6 frankov. Mala tf^o-i tiea, vendar v ulici Berri, tam i ie namreč oddelek ministrstva ?a to. imajo že kar čedne vso ! te.
Se Vfdno so počitnice. Deklice prav pridno delajo svo ia ročna dela. Vendar vse ,pro| stovoljno. Nobene ne silijo
;Na izbiro dajo. sprehod ali šivanje.. Večina se jih odloči | za deiO. Pogovarjajo s? o no-I vih zimskih oblekah, kajti Vre | me tu sedaj že precej hladno
j Fantiči imajo drug važnejši posel. V zrak spuščajo balone ke in jih z pračami al: pa tudi kar z malimi kamni streljajo. Pripravljajo se.
Pri vs:m tem pa vlada povsod vzorna disciplina. Mnogi izmed trdih Panižančkov bi| j včasih takole malo potrmogla-vil, toda dobro vedo, zakaj in kako so tu, pa jih hitro vsak j"puntarski" duh mine. Brez i besede in brez nepotrebne?« ruvanja so se zadnjih dvignili :iz toplih postelj, iz sladkega spanja in od^i v hladne kleti. Vzdržali so ves čas. ker so pač .vedeli, da je sila.
Najlepše pa je takrat, in tr Icelo dvakrat na dan, ko sest^ delijo pošto. Po vseh kotih čepe, sami, napol rla^no čita-io. počasi, da ne bi kakšno bo sodo izpustili. Mnogo jih je ki pisma danes ne včeraj ^e predvčeraisnijm niso p^ei li zato na ie tudi vodno pohio vro^rh solza.
4'Jaz n;mam ne mame. ata" je deial eden tam iz pred me«tja, "toda dvakrat m fa nisal stari mmrti. Do sodni mi
ni od tovo^I n Znka~i? Kr izve. dn >p postni promet "nr<" cei otn^koČen. «e neknTVo ri. "Mojroče bo pa intri l-oi" pa vceno mn po rdečem licu pritečeta dve veliki col?i.
Rusinje vodijo aeroplane iz Alaske
Ruske pilotke igrajo jako važno vlogo pri lend-lease postavi, ko vodijo ameriške ae-roplano iz Alaske v Sibirijo.
Prebivalci v Edmoutonu morejo skoro vsak dan videti lete-1 ti aeroplane z rdečo zvezdo na potu v Fairbanks, kjer jih prevzemajo ruske pilotke.
Da Rusija dolbiva ameriške j aeroplane iz Alaske tar čez Sibirijo. je prvič naznanil v ponedeljek vojni podtajnik Robert P. Paterson.
Španci se vračaio iz Rusije
I
Ko pravi neko poročilo iz San Sebastiana v Španiji, se je zopet z ruske fronte vrnilo' 865 vojakov španske modre divizije, katero je general Franco poslal na rusko fronto. Od 29. oktobra se je vrnilo že 5841 vojtaikov modre divizije.
AMEBISA NUJNO POTRE | BUJE NOVIH SPARS
«ywi) — Moštvo obahK straže vrši v tej vojni mjnog( vec kot 'le službo straž na na ših obalah. Oni spremljajo nt še ogromne ladijske konvoje delajo na velikih vojaški! transportih, in vodijo invazij sbe barke, natrpane vojakov od prevoznih ladij na sovražm i obale. Toda njih vloga pri zgodovinskem izkrcavanju mi obala severne Afrike, na bre govih Sicilije in pri Salernu je ibila le uvod, le predisrra o gromnih nalog, ki jih še čaka , jo o priliki mnogo obsežnejši! bodočih amfibicnih operacij Zdaj zapnščajo vsak dan ved no večje množine obalnih strj žaTjev svoje posle na obalah ir odhajajo na morje v bojno slm I bo- Toda v trenotku, ko od hajajo, je neobhodno potrebno da njihova mesta takoj prevzs mejo izurjene SiPARŠ, ki sr s- pridruzr'e Ženski Reservni Obalni Straži da delajo skupino z našimi fanti in pospešijo pri hod zmage,
PogIv visem ženam, ki so a-meriške državljanke, ki ne delajo v vojni industriji, ter odgovarjajo naslednjim zahte vam, da se javijo takoj t SPARS.
ftanice: — 20 do vkljnčnc 36 let, vsai dve leti highku-36 let, vsaj 2 leti High School aK trgovske šole, poročene ali ne, ki nimajo otrok izpod let
<Vtniki: — 20 do vkljnčne 50 l"t, vseučili-ščna izobrazba in vsaj 2 leti trgovske prakse, poročene afi ne, ki nimajo o-trek izpod IS let.
Žen?, katere ta poziv zanima, n:;j se javijo pri najbližjem uradu Coast Guard naborov, aii pa pit? jo naravnost k^niflndantu U. S Coast Guard Headquarters, Washington. D C., in zahtevajo, da se jim do-f-tavi ilustrirana brošura, v kateri ie oni san o življenje in delo SPARS. Lokalni naborni častniki bodo odgovorili na vsa vprašanja, preskrbeli potrebne formula rj» in povedali natančno, kaj je treba storiti.
Naslove nabornih uradov za 'obalne straže najdete v domačem telefonskem imeniku. Naborni urad se nahaja večinoma v federalnih zgradbah ali fpa v poslopju glavne pošte.
SMRTNA KOSA
V	Pueblo, Co'o., je pred nedavnim nmrla Katarina Jelov-§ek, stara 61 let in rojena v I Poljanah nad Škof jo Loko. V Ameriki je bila 42 let in tu-,kaj zapušča drugega moža, 2 sinova in šest hčera.
t
Dne 20. novembra je umrl v Milwaukee, Wis., Jos. Dobrota, star 51 let in doma iz Dolnjega na Gorenjskem. V Ameriki je Ibil 32 let in 2apošča ženo in dve sestri.
t
Zadnje dni je naglo umrl v Willard, Wis., Luka Gabrovec, star 66 let in doma iz Homca. V Ameriki je bil od leta 1968 in na farmi v Willardu je bival 30 let. Bil je dvakrat oženjen in v prvem zakonu je imel pet, v drugem pa šest otrok, ki so že vsi odraščeni in oženjeni o-ziroma omožene. Bit je Član S. N. P. J.
t
V	Los Angeles, Cal, je nmp-|la Frančiška Brus, stara 53 let in doma iz Idrije na Notranjskem. V Ameriki je biva-lh 32 let, vedno na zapadu in JSapuišča moža, sina in vnukinjo
fJ t j V Kalamazoo, Mich., je u-mrla Mary Murvin na posledi-,cah paralize. Doma je bila iz L'Anse, Mich., kjer zapuiča o-l"5eta Mafta Mivrma,. štiri s4-Btre in brata, ki je v armadi.
t
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
M TkUof sne i|«M(
slovenske pesmi:
L Podoknlca — molk) sbor * bariton samospevom t. Foidrav — muikl «N>r « Lahko no« — molki ibor 4 Ototkl rvoo — mehnl zbor «. PomUdnaka — mcSanl »bor, ■ bariton samospevom L"* *. — «a solo speva, n»< flkl In msAsnl s bor T. Lira II. — u metanl st Jr AJtant Jtl odmer« ta molki in icnakl shor. g bari to j sa-moapevom	i
t. KantaU U paalma 1M — noJkl i »bor
1« Ho« — aa samospeve, meian! shor tn spremi Je vanje ■» glaaoTlra 11 Paalm 19 — na samosi jve, m«, •anl s bor ln apmnIJsTaoJ« riasovlra a]] orfel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
Tto M konertae peni sm Mik« In mtimm stere, kater« J« ncUr WI 1» f —laimlflW inU MATEJ L. AOLMAK, •rtmnlai ia P«m«i)a prt M. Vlito. Ofa. tanl Okto, na.
Naroflt« to ibtrko pri:
DMWAWf SIjOVBNIC PTBL COMPANY
21« West Mft Street
Now York llv Tft. Y.
Molitveniki
»	liiHiiitiiiiiiiirrrrrmmrminfimmitiii
1 fL	v krasni vezavi iraporti-
^tjftW1; & ram iz starega kraja Se k pred vojno ... Ko zalo-je&a}	^ ga poide, je ne bo mo-
goče nadomestiti do konca vojne.
Šlovenskf: kviSkt srca	rajski glasovi
<9ber. <10>	in«T; 224	Ib^ev, * be-'
■tnal	te* eeldlldb: 384 strani
Cena 75c ,	Cena $1.—
Angleški: NOVA ZA^LOOaT
"KEY OF HEAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju $1.50
Slovenk Publishing
Company*16 *n«w tork u
V	Milwaukee, TTis. je pred dnevi bil do smrti povožen od avta rojak John Feliicijan, ki ie bil star 63 let in doma iz Ea See pri Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem. Vozi-telj avtomobila je bil aretiran in je pod varščino $1000
: t
V	Walsenburg, Colo, je pred nekaj dnevi umrl za pljučnico John Seničar, star 63 let in doma iz Senova pri Rajhenber-jgu na Spodnjem Štajerskem. I Bil je samski in v Ameriki je bil 35 let
t
• V Colorado Springs, Co'o., je pred nedavnim umrla Frances Nolan, vdova, ki zapušča 18 otrok in 4 pastorke. Poročijo ne omenja starosti in ne rojstnega kraja .pokojnice. ; t
V	Milwaukee, Wis. j» dne 5. novembra na posledicah operacije umrl Albin Brule, star 34 in rojen v Ameriki. Zapušča •nevesto, mater in tri sestre.
Angleško javno mnenje se spodtika nad zadevo sir Oswald Mosleya
Londonj—Zadeva osvoboditve fašističnega .vodje v Angliji Sir Oswalda Mosleya, povzroča vedno večje javno razburjenje in nevarnost obstaja, d'a se bo iz tega izcimil politični spor.
V nižji zlbornici je skušal Herbert Morrison, tajnik za <lomače zadeve pojasniti zadevo Mosleveve izpustitve iz zapora, a med njegovim pojasnjevanjem je pa zunaj pred parlamentom množica protesti rala.
Sploh je protest proH osvoboditvi Mosleya zavzel narodni obseg. Povsod so se ljudje zbirali in prirejali protestne shode. Delavci v Londonu in drugod so prihajali na ulice v delovnih oblekah od svojega dela, da so dali duška svojemu
gnjevu nad izpustitvijo Mosleya. Sicer ni prišlo nikjer do kakih nemirov, toda ljudje so i bili v svojih protestih odločni.!
Morrison je parlamentu po-i j jasni 1, da bo Mosley nadziran; in se ne smel kretati svobodno : Potovati bo smel samo v raz-1 dalji sedem kilometrov od svojega doma.
Kot dodaten razlog za izpustitev Mosleya je Morrison navedel spremembo bojne sreče; Anglije. Dejal je, da Mosley ne j
■	more biti več nevaren intere-i
■	som angleškega naroda, ker j j mu niti ne bo dovoljeno, da bi imel stike s svojimi prejšnjimi; pajdaši. Dejal je dalje, da Moi slev ne bo smel pisati za publikacije.
Vkljub vsem pojasnilom pa je U. P. navedel, da je čisto mogoče, da se iz te zadeve! razvije ljudsko mnenje, ki bo zahteva 1 o reorganizacijo Chnrahillove vlade.
ODPOŠLJITE ZGODAJ SVOJO BOŽIČNO POŠTO
Amcrikanci, ki letos kupuie-jo in razpošiljajo svoja božična darila, naj ne pozabljajo, da je njihova pošta in vsa transportna sredstva že težko obremenjena z vojnim delom. Ravnokar so s težavo dokončali o -erromni posel razpošiljanja neštetih Ion božičnih daril na-,5im fantom onstran morja i I Vskd te^ pa bo velikanska | I naloga obvladat! obsefeie koli-' čine* ."bazične po^te, sprejeti.' nreneseti in oddati vse' pofil-ke naslovljen^ liudem, ki se na hajajo doma, in bodo le takrat izvedena o pravem času, ako
Note
KLAVIB
ali ta
PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes Of Spring
Time of Blossom (Cretal tea)
*	Po Jezero Kolo
if- Tam mi vrtni gredi Maribor Walts
*	S paraj UUka MoJ« Orphan Walts
¥ Dekle na Trta
Ql, Marička, pegUaJ
*	Barčiea
Mladi kapetanc
V	Gremo na Štajerska Stajeril
*	Happy Polka Če na tojem
*	Slovenian Dano« Vanda Polka
¥ Žida na marela Veseli bratci
*	Ohio V alley Sylvia Polka
¥ Zvedel sem nekaj
Ko ptlflca ta mala ¥ Pojdi s menoj Dol s planine
V	Kadar bol ti randrat t&
GPZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI sa pianc^barmomko za
Po 20c komad
Mojc dekle je še mlada Barbara polka
Naročite pri:
Knjigarni • Slovenic Publishing Oo. M w. 1Mb 8**
New Varit 11..N. V.
Lo vsak pesameznik sodeloval a naslednji način: 1. Pošilja Li po pošti čim manj obsežne zavoje—najbolje je od t ajati AVai bonde.
2 Oddati na po^to vse zavo j; čim prej mogoče.
Get in the Fight - Work at WRIGHT
HUSKY MEN
WANTED FOR^^MODERN FOUNDRY
starting earnings
I * Group Insu	I
|★ Credit Un-on	I
WA,*«tfce mm J
UJRICHT EMPcSYTrT
times square - 46th Street and Broadway
2nd floor of 1560 Broad* a> - Entrance on 46tl Street PATERSON, N. J.	WOOD r IDGE, N. J.
Employment Division - 245 Park Avenu<	Employment Offic - AdminUtrali«« B^
ftitnon C,*» H*" lf°P our	8«ita» p«„ ht Wood plwt.
WRIGHT AERONAUTICAL CORPORATION • PETERSON, N. J
Builders of Cyclone and If hirluind Aircraft Fngine$
'HlAH NAHODA" — NEW YORK
MONDAY, NOVEMBER 29,
»NTANOVIJKN I. IRW
POD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. 8. FINŽGAR
■ ^ -----= 64	■ ^
"Toda Iztok je njeno ljubezen zavrgel in s tem zapečatil *ehi pogibel!"
Radovan s? je pograbil za razkosmano brado, zaklel in siknil skozi zobe:	i
"Tako je; kdor pri psih spava, z bolhami vstaja! Na Pen:na, če ni res!"
"Zato mora Iztok bezati, mora, da si otme življenje Z •tjim uteče Irena, ki je sedaj peri menv A danes ne more in t.uli jutri ne. Epafrodit se nima konj za beg. Sedaj je ivoja prva naloga, Radovane, da o vsem tem molčiš!'*
Starec si je pritisnil obe roke na usta. "Molčiš, kakor mrtva r-kala. A po Bizancu govori, kako > sir. srečen in da ostaneš tadi ti vedno tu. Govori, kjer bodo bolj nastavljali ušesa, po vseh tabernah Dam ti de-j.nrj>. da boš lahko še za duge plač y al. TVoj govor mera ,jriti do ušes despojne in to prepri.Viti, tla Iztok n.; misli na beg in da ona zato ne izvede takoj svjjih maščevalnih načrtov. V nas prehiti, bi bilo vse izgubljeno!"
Radovan je bil tako osupel, da ni izpregovoril liesede več. 7. r.jkan.i je zamahoval i a kazal, ks,ku bo razširjal tc vest. vmes je pa pritiskal dlan r.a usta v snumeuje, kako bo molčal
0	skrivnostih.
"Sedaj veš dovolj.. Danes počivaj m ne ho': nikamor Počakaj tu Iztoka! Vesel te bo in razodeneš mu o vojski! Sicer se^ utegne še danes dogoditi marsikaj zanimivega. Zato ae hodi z doma!"
"Ne ganem se gespod — iz sobe se ne ganem!"	i
Epafrodit je naglo odšel.	j
Takrat je po iH/aneu že višalo. Kakor blisk je švigala novica od ust do ust- "Svila — monopol!" Po vseh forili -o izklicevali carski ediktl K vsem trgovcem so prihajali uradnik? in pečati zaloge svile
Ko je Epafrodit prišel v atirij, ga je že čakal kvestor v spremstvu močne straže.
Kvestor se mu j? sk'omno priklonil, svret si svoje moči in naloge, prebral edikt in zalieval, naj mu takoj odpre skla-«i :-*a in delavnice, de oo-iu in zapečati množino svile, katero ■ -Ikupi po stalnih c-nali država.
••Zelo obžalujem, da ne morem pokloniti pre jasnemu dc-~;><uu zemlje in moija vsaj nekaj svoje hlapčevske revščine, .epafrodit nima namreč — niti kosmiča svile!"
Kvestor ga je premeril z neverjetnim pogledom in dostavil pikro:	,	,
. .4,Boij,nodro <*» prodaš svilo državi, kakor da jo skri-x as m zaigraš s tem vse imetje. Zakaj silno stroge so kazni /:. on,., ki bi varali njegovo svetost, vsemogočnega despota."
"Nikoli nisem bil slepar, in če bi inijel cele gore svile, bi ne prodal niti krpice vsemogočnemu despotu. Nj.mu r.palrodit ni prodaja; doslej., ne prodaja v bodoče. Despotu /vesti hlapec — o tem pričajo caiičin pretan, despotov ptrga-menth in se kaj drugega, kar je moja last — despotu Epa-
1	rodit samo poklanja in je srečen, Če doseže z revnim darom, •ia za trenotek obsije žarek radosti lice največjega despota v seli vtikov. Cesar pa nimam, ne morem dati! Izvolite pregledati zadnji kotiček.. Vse vam je odprto, skladišče delani-ca, da, tudi moj skromni stan. Numida vas pospretiii in vse odpre!"
Kvestor ni verjel trgovčevim besedam. Zloželjen nasmeh mu je obkrožal ustnice.
Ve^l bi, toda ne smem — obžalujem!" "Ni dober hlapec, kdor n« izpolni do pičice povelja evo-„ega gospoda. Pojdi, kvestor,( prepričaj se!"
Epafrodit se je obrnil, Odšel naglo in odločno iz atrija iu stopil v shrambo za suženjske obleke. Poiskal j* preprosto žensko tuniko in hitel z njo k Ireni..
'Oprosti, jasna dvorjanica, dnevi so hudi. Prišel je kvetor z dvora in iztiče po svili! Danes je proglašen monopol, to je delo despojne, da me uniči!"
"Ob vse bogastvo boš! Zaradi mene! Nesrečnica"' "V boj se, svila je eteta. Ne dobe ničesar v skladiščih, /ato pridejo gotovo sem. Ne smejo te videti! Izdali bi te i.u dvoru! Odem rc v suženjsko tuniko, pojdi na vrt trcai cvetje m se »prehajaj. Ogiblji se ljudi, nihče * ne bo meni za sužnjo! Bodi brez strahu, hčerka!"
"Gospod, kako skrbiš! Nesrečnica, da sem ti nakopala ttf jko gorja! Odpusti! Bog te blagoslovi!"
Irena je sprejela tuniko, počesala in spela lase po načinu -oženj m se oblekla ter hitro odšla na vrt, kjer se je prikrila v gajih pmij in oljk.
V tem je kvfBtor preiskal skladišča, stražniki so butali Ob Sten^ in tlak ter poskušali, kje bi bi!a skrivna vrata, kamor je Epafrodit zložil svilo. Brez uspeha.. Vrnili so se v vflo p ret okni ! i vse kote, pregledali kleti in shrambe — nič.
Kvestor je sestavil zapisnik, jezno ugotovil, da ni vlalcna svile v rjpafroditovi trgovini, in odšel.
Iz vestibula je gledal Grk za njimi in »e zmagovalno smo-;al, ko izginili skozi vrata.
' Ilhaaha, lepa Teodora, kako ti bo ob duši, ko jsveš, koliko svile h ugrabila Epafroditu! Hahaha, ne boš si grela udov na mojem bogastvu! Želiš morda raztrganih indijskih ponjav pletenih iz ličja? Teh imam dosti! Na njih se v saj nekoliko ^pokoriš Hahaha! Sedaj pošlji se p0 vlo! VeVn da boš! Toda tudi pri tej pravdi dobiš samo kipeči žolč \\ ti gotovo zavre, kača nenasitna!"
Epafrodit je pozval vratarja. Vprašal ga je po Iztoku'.
Ni se še vrnil!" je odgovoril vratar "Tudi ponoči not"	'' •
"Opolnoči je odSel in se že ni vrnil. " Za hip se nisem nami od vrat."
"Ko se vrne, mi takol naznani!" '	. T •
Vrata* je pripojil koleno in Sel "k vratom.	\ " j
(Nadaljevanje »r^jodniiČ.)
Mali Oglasi
i imajo velik uspeh
m
ii
Prepričajte se!
Sedel sem pii oknu in čital knjigo, ko so zatrobili rogovi avtomobilov. To samo ob sebi ni nič čudnega, toda ponovili -o to trobenje, kar trije avtomobili na enkrat in sem se ozrl ker to znači, da je poroka, oziroma svatje pred cerkvijo.
Tri j.' avtomobili so se ustavili pied cerkvijo. Pred vhodom pa se je gnetla gruča ljudi, ki so radovedno stegovali viatove in se ozirali na vrata avtomobilov.
Ker je bil lep dan in gorak, sem, odprl okno, da bi tako o-pazoval (celo stvar Kot se meni zdi, kako dva ležeta v srečo ali ,pa v past, kakor se že stvar obrne.
Dva nadstropja nižje, v sosednji hiši pa živi ženska, ki pozna c I svet in še vsakega posameznika, po- obrazu, zraven tega. Bila je že na oknu in na vso moč glasno pravila ženski preko cei-te. da so gluho nemi.. Kdo ji? ueki gluho-n^m. sem si mislil.
Medtem so pričeli prihajati iz avtomobilov. Ez zadnjega sta izstopili dre družici, oble-l črni v temno rd če obleke, preko katerih je bila tončica malo • vetleiše rdeče 'bane — mla-d • in jako vedn^ punce- Za njima se je pa prisvetila pleša lrif^ke glave, ki se je polagoma postavil. oblečen v "tuxedo" pol g njih.
Iz drugega avta je prišla drime,", oblečene v pink in oče ne ve-te. ter dva druga, razen o/-eta, ki .je inv 1 princ Arb' rt in svilen klobuk — so bili vsi mladi in odkriti.
Ženska pri oknu. je »pa >e vedno tohniačila celi okolici, ter kazala na ljudi ]ired cerkvijo. Takrat mi je šele prišlo na misel, da so oni tam pred cerkvijo, o katerih tako vneto eovori.
To nj(. dalo povoda. da se -run lt.alo bolj pozanimam. Na o krt s? so stali fotojrrafi. kai t=amo na sebi in nič novega f»ri italijanskih porokah, toda kar za vsakesrn pa tudi ne pridi jo, r, kot iK>vsod, pri vseh narodih ni nnl**nii novica, če dva berača skočita v zakoniki jarem. Gleda1 sem kaj pri-ile iz avtomobila. Prva }e skočila na tratoar v temno kremo oblečena družica, neki moški v 11 tuxedo" in za njo se je pa pri kara al nevesta, obleč na be lo. na svetlo plavih laseh, ki sol se sipusčsli Y n k Irke valove, pa ie čep Ia lična kronica, od katere se je raztesroval pajčolan katerega je nosila na levi roki.
Ni kako plašno se j - ozirala tko'i aebe. toliko časa, da je 6topil k nji oče in jo odpeljal po stopnicah v cerkev, v sporedu za štirimi pari drogov in frnžie.
Stopil peni io proti cerkvi *e« c sto, ka jti taka stvar sc ie vini vsak dan. Mislil sem d: kako neki bo to Šlo, če ne rnaio govoriti? Toda na s\-e-ru io vse lUAyoee in nisem bil nalo presen -čen. ko sem videl ia so bili 7<min in nevesta in nrvi dnwr in dmžica vsi gluho
POROKA GLUHO NEMIH
1 nemi. Cerkvena opravila bo se i I vsa vršila potom ročnih zna-i kov.
i Duhovnik, ki jih je poroče-
-	val, jim je oel proces razodel 1 potom ročnih znakov in oni so
-	odgovarjali v istotako ročnem
jeziku
iKlo je vse minulo pred oltar
-	jem in se je sprevod začel po-
-	mikati iz cerkve, sem počakal, i da jih vidi mod bližje (saj ve-i ste ferbec).
Oba sta bila mlada med dva j , setimi in petindvajsetimi leti. . Pant j« bil tenak, temnih las in ; zelo ličnega obraza, ob njem • držeča se ga pod pazduho, pa ■ je stopala neveista, tako zala in živa, kot jo še nisem videl. Njene oči so bile žive, da se mi je zdelo, da vidijo vse na-[ enkrat. Malo višja je bila od njega in vitka, kot mlaj. Pri vsem t**m si pa lahko opazil, da v njih nekaj trepeta — ne-, kaj, kar se ne da povedati z besedo.
K nji se je privila ženska iz gruče in ji obužujoče* rek-ia:. "Oh, kako si lepa!" Oči obeh I ženina in neveste sta legle na •njene ustne in lahak smehljaj '5.f jima je pojavil na obrazih; mati neveste pa je pristopila k ženski in ji rekla nekako z opravičujočim glasom:	|
"Ne moreta, se zahvaliti za vatš pok Ion, ker oba sta gluhonema in vsi tukaj razen dveh družic so gluhonemi, torej hva la vara za prijazen poklon". J
Mfeni se je nekaj čudnega naj bralo v grlu in sem jo stopil) čez cesto domov; oni so pa izpilili. kot s nce tiho po avto-mobiilli in so se odpeljali v svoj posebni svet, ki je mogoča boljši od našega, čeprav prikrajšan. za dar govora.
Ignac Musich
POZOR! — DETROIT IN OKOLICA.
Podružnica Štev- 1 SAMSa in postojanka ištev. ?A. .TPO SS in tasta sejo v ned< Ijo 5. de-cemtbra ob 2. popoldne v Slovenskem narod, domu 17153 John R.
Prosijo se vsa društva, člani in članice, ter vsi oni, ki sv zavedajo svoje na rod m dolžnosti i n hočejo pomagati svojemu zasužnjenemu a neprema eranemu narodu do »svobode, s- udeleže seje.
'Naš narod brez razlike prepričanj se junaško bori in postal ja "vzorec" bodoče ureditve sveta, v katerem bo obstanek in mir zagotovljen p<v toiustvu navadnih ljudi za vse lei. Bodri naj nas požrtvovalnost mož in žen v Ameriki, ki žrtvujejo ves svoj prosti čas in denar v pomoč in povzdigo ! naroda tn in v domovini. Po-Iffuimio vztrajajo v težkem delovanju ne ozirajoč se na one, ki nezavedno mečejo polena pod noge, kjer le morejo.
Vsak naj dela in žrtvuje malo in opusti osebnost, da bo zagotovljen popoln uspeh naših teženj in želja. .
Za podružnico št. 1 SANSa Lia Menton, tajnica.
VESTI IZ CLEVELAND, OHIO.
Dno 23. novembra je umrl Joseph Koporc, star 75 let bivajoč v Ameriki 42 Let. Doma je bil iz vasi Ponikve, fara Trebnje. Vedno je opravljal težka dela v tovarni, od junija ni pa več delal. Bolan je bil samo en teden dni. Zapušča žalujočo soprogo Rozalijo, roj. Kovačič, doma iz Št. Ruperta. tri sinove in dve hčeri: Edwar da, Rudolfa in Pvt. Alberta, ki se nahaja v taborišču Picket, Virginia ter Viktorijo, por. Faletič in Olgo, por. Urbas, ter 13 vnukov.
>— Dne 3. novembra zjutraj je nagloma umrla Josephine Savodnik, roj. Hoegler. Zapušča slodepe otroke: Josepha, Aimo. Rudolpha, Mrs. Agnes Kleinhenz, Florence, Roberta, Virginio in vnuke
—	Dne 3. novembra je umrla po kratki bolezni na .svojem do mu Rose Suhadolc, roj. Šetina, stara 59 let. Doma je bila iz Straže pri Novem mestu, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti.. Tukaj zapušča žalujočega soproga Mike, sina Mi-chaela, hčeri Julia Shustar in Theresa Gribben, pet vnukov brata Johna in Florijana, sestro Mary Cinco, v starem kraju pa sestro Angelo Zupanič.
—	Po dolgi in mučni bolezni je 18 novembra umrla Mary Ujeich, roj. Čepirlo. Pokojni-ea je bila doma iz vasi Kal pri Št. Petru na Krasu, odkoder je prišla v Ameriko pred 20 leti Zapušča žalujočega soproga Joe in štiri nedorasle isinove v Clevelandu, O., brata Johna, strica Franka Žigmana in več sorodnikov, v starem kraju pa zapul^a mater in tri sestre.
—	Po dolgotrajni bolezni je dne 19. novemibra umrla Antonija StefaniČ, roj. Blažek. Stara je bila 52 let in v Ameriki
je nahajala 23 let. Poleg ža-lujočeara m/oža Antona, zapušča hčero Mary in Frances ter sinove Franka, Starfeva in Josepha, (slednja dva sta pri vojakih) s^tro Catherine in v starem kraju brata Andreja.
I-— Nasrloma je dne 17. nov umrla Frančiška Rus. Bila ie 'stara fi2 rojena Tomšič, doma iz Žvirče vasi. fara Hin-je. V Ameriki je bivala 42 let. Zapušča hčere: Frances Miklič Mary Prosen, Ano in Albino Singer, sinova Franka in Josepha, brata Jprneia Tomši* in ctocrt»>r» Anoo Novak, v starem kraju pa brata Jakoba.
Kupite še danes nekaj War Savings Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši način hranjenje zanje
g MACHINE SHOP PRACTICE
S THE NEW ENCYCLOPEDIA of	£
Q£	Bplttftl inanl profesor na Steven*.	'y
QQ	Institute of Terfanolocr t MgMflnl
O	George W. Barnwell
m—mmmm^ma^rnmmmmmm^mxa^m^ Podlago tn u»«-lia-
o	^^ do,'ltl •to	>
Z	r^j^^fUjM kDjl«o. Ta TelUta	^
I>	litji knjiga iKJi.lBuje la	Z
O	t slikah pokal«	n
. .	troirljna dela me-	U '
* ^	hanika. lUzlotl	P
rV Hwfev^j"^ JUIX^l! LJiJ JT JHe Dntanko< kar	ET3
p i	^ji mora snatl naj-
rirl BS^ČPBbolJM	JC
•	• W$W£ff fjt. PoJa«iuJe »ijora-
^	?	' ' . 1 ^^^^^^^ ^ fMkeito »tro-	pl
^ ^m Cena^198	R
Z Ne slede na lo, ali ste Me po^etnik. Vam bo (a knjiga	7\ telo koristna In mnogo vredna. NAROČITE JO DANES! I CZ
SLOVEN 1 C PUBLISHING COMPANY
216 WEST 18th STREET	NEW YORK 11, N. Y
Sedaj $n
"Ko smo šli v morje bridkosti"
Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK
Tu spodaj so priobrena nekatera mnenja naših rojakov in	=
— rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, ki so	j£E
~ knjigo naročili in preeitali. To je eanio en del teh mnenj.	-EŽ
~ ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti v.-eh.	—
Cleveland. O. — Vašo knjigo •'Ko suio šli v morje bridkosti sem prejel. In če povem, da sem Jo Se lati večer prebral do polovice in naslednji dan j»a do konca, je d(»-
volj priznanja za nje vsebino, • * •
Greaney, Minn. — S.slaj, ko sem pretirala Va5o knjigo: "Ko smo Sli v morje bridkosti". Vam koft>m jKivedaU. da tako zanimive knjige nisem fe brala. Kako lepo in jasno ste izpisali iK»t slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako hi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom.
• * •
Vnrora. III. — Knjiia Ko smo <511 v morje bridkosti ml tako zelo utraja. da takoj naroTlm še eno za svojo prijateljico.
• • •
Los Angeles. Cal. — Sprejela sem |>oslano knjgb "Ko smo 511 v morje bridkosti" i« zelo s«- ml dopade. Tudi zemljevid Slovenije mi njiaja. Pokazala s<em Jo rojaku,
ki Jo tudi hoče imeti. Tu pošiljam naročilo.
• • •
Morgan, Pa. — Vaša knjiga zasluži vse priznanje In zato
pa tudi &a>lu?.I, da pride našim ljudem v roke.
• • •
Walsenbnrg, Colo. — S knjigo "Ko smo ftll v morje bridkosti" ste storili veliko narodno delo. Želim, da bi se čitala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vsem prl|>oročum.
Knjigo lahko naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18th Street New York 11, N. Y.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc	Listki	POUČNI SPISI
SpisU Ivan Albreht	Spisal Ksarar MeAko; 144 m.
Cena 50 cd tov	Cena rento* Angleško Slovensko Berilo
Filozofska zgodba	Malenkosti	,r J Kern) " ^
Spisal AloJ« Jirasek	Spisal Ivan Albreht
Cena 56 centov	Cena 75 rento* Govedoreja
Wn omA iH tt	Splaal R. Lefvart. 143 strani a
fi.o smo sli v morje	slikami.	c«u il-
bridkosti	Živi izviri	_ .. J , . . .
Knjiga o dostojnem vedenju
Spisal Rev. K. Zakrajiek	Spisal Ivan MaUflC	1U itranL	Cena M ceotav
Knjiga pripoveduje, kako Je	KnJIga 3e 8VoJevreU?Q I>oJav v MloVarcfvm
Hitler nastajal llmanlce ln	*ovenski književnosti, kajti v MlekarStVO
zanjke ln pripravljal "atrup"	▼ nji je v trinajstih dolgih po-	Spisal Anton Pevc. S slikami.
u Jugoslovane ln njlbovo dr-	glavJih oplsan,h trluajht rodoT 168 "tranl- ~ KnJlK" " mlfkar-
Zavo Se dolgo prej kot Jo	slovenskega naroda od davuib	j« ln fannerje t splotaem
napadeL	početkov v starem slovanstvu	Ceoa M rentev
« ,	, d0 daMSnJe«« dne-	Obrtno knjigovodstvo
Knjiga Je v platna vezana tn Ima „ nn-i--« d1q	J S
207 Strani 13 P°*,aTlJ ~ 413 ^r1"11	258 atrani. e«ns. - Knjt«a j«
i	On« 49_ V pUtnU veaano	namenjena v prvi vrati m atav-
, Cena $2.- bno. nmetno In strojno kljntev-I f—cr1.^' ^^nt*0 ter ieleaolivsratTo.
*odo« (WavUanl mml aaraOJe	Državljanski priročnik--Ona «1—
*n,"lct —	Ako naročite knjigo, priloilte k nare-
"HOW TO BECOME A CITIZEN	(V alovenWinl)	filn U. 8. Miroma Canadian Money
V I1^	KnjlH« daje poljudna unvtMlll«	Order ca omenjeno avote. Manjie avote,
Mkonl « na^lI^T	kako P°sta^ ^erlSkl državljan. W Peljete » O. & snankab pa 1
»a "0*301100.	oziroma 3 rente.
Cena U centov	Cena 50 centov