ZORA TAVČAR: KO SE PTIČKI PREBUDE
Zora Tavčar: Ko se ptički prebude. Pesmi za otroke in otroške duše. Ilustr. Magda Tavčar. Trst: Mladika, 2001
Pesniška zbirka Zore Tavčar Ko se ptički prebude, s podnaslovom Pesmi za otroke in otroške duše, je kljub dolgoletnemu avtoričinemu delovanju na različnih področjih literature knjižni prvenec po dveh plateh: je njena prva knjiga za otroke in prva knjiga pesmi. Doslej so ji izšle knjige le kot prozaistki in kot ese-jistki, besedila za slikanice, povestice ter radijske igrice za otroke pa so ostale raztresene zunaj knjižnih izdaj. Knjiga Ko se ptički prebude v resnici torej ni nekaj izjemnega v njenem opusu in Zora Tavčar ni novo ime v okviru slovenske mladinske književnosti, vendar je šele ob tej knjigi mogoče natančneje premisliti, kakšne so temeljne značilnosti njenega pisanja za otroke. Tudi pesmi je pisala že prej, pravzaprav je z njimi začela svojo ustvarjalno pot. Takrat je pisala pesmi za odrasle, predvsem osebne izpovedi. Niso sicer izšle v samostojni zbirki, bile pa so ji šola za pesniško izražanje.
Ko zdaj jemljemo v roke njeno novo knjigo, od prvih strani naprej čutimo, da Zora Tavčar tokrat ni prvič oblikovala verzov. Ritem, ki ni monoton in se spreminja od pesmi do pesmi, včasih pa tudi v okviru ene same pesmi, je tekoč, speven in se ne drži togo določenih metričnih obrazcev. Tudi razvrstitve verzov v kitice so različne, od trivrstič-nic in štirivrstičnic do krajših ali daljših verznih sklopov, nekatere pesmi pa so napisane kot nerazčlenjene enote. Pesmi se razločujejo tudi po dolžini, od osmih verzov do štiri strani obsegajoče zgodbe v verzih. Rime, ki sooblikujejo ritmično zvočne enote pesniškega besedila, so razporejene od zaporednih, prestopnih in pretrganih rim, te so najpogostejše, pa
do svobodneje razvrščenih glasovnih sozvočij. Variiranje ritma in rim ter drugih izraznih sredstev, s katerimi je dosežena zvočnost posameznih verzov in celih pesmi, pri čemer še posebej izstopajo onomatopoije, prinašajo v to poezijo zvočno lahkotno jezikovno poigravanje. Jezik ostaja v okviru knjižne slovenščine, a je tuintam obogaten z narečno besedo ali izrazom, ki je povezan s pridobitvami sodobnega tehnološkega razvoja. Avtoričina želja, ki jo je izrekla v enem od pogovorov, je bila, da bi njene pesmi otrokom, ki ne žive v samoslovenskem okolju, poleg drugega pomagale bogatiti in utrjevati znanje materinščine.
Tematika in motivika pesmi je pestra. Osnovno tematsko raznolikost knjige razkriva že razporeditev pesmi v posamezne razdelke, ki jih je sedem: V svetu igrač, Nočne pesmice, Pesmi pomladnega travnika, Ptičje pesmi, Pesmi o kokoškah, Čarovnice in strahovi in Iz kuhinje. Vseh pesemskih besedil je v zbirki devetindvajset, trideseti tekst je ponovitev zadnje izmed Ptičjih pesmi, ki je uporabljena kot uvodni akord na začetku.
Če bi sklepali samo po naslovih posameznih razdelkov, bi za prvih pet lahko domnevali, da so tematsko in motivno blizu splošno uveljavljeni slovenski otroški poeziji. Toda prvi razdelek ne govori o otroških igračah, kakor so bile še do nedavnega splošno priljubljene, temveč najdemo med njimi sodobne novosti. Medo v prvi pesmi ni samo plišasta igračka, temveč je elektronska igrača, Medo iz atomske ère, in prav zaradi posebnih lastnosti in sposobnosti je tudi strog poglavar, ki ga je treba ubogati. V pesmi Elektronski Medo je potemtakem na prikrit način izrečen avtoričin strah pred tem, da bo nad doživljanjem človeka prevladala brezosebna tehnika. Bližja
72
Ilustracije Andreje Bor in
ustaljenemu prikazovanju otrokovega odnosa do igrač je pripoved o rdeči žogi v pesmi Paradajzek in opis lutke-pajaca v pesmi Možiček Mirnostojko. Prva pesem podaja močno razgibanost, doseženo tudi z razgibanim stavčnim valovanjem ob zaporednih vprašanjih in vzkličnih stavkih ter onomatopoetskih vzklikih. V skladu s tematiko v drugi pesmi, ki govori o skorajda negibnem možičku, je tudi slogovna oblikovanost stavkov dosti bolj umirjena kakor v prvi pesmi. Pesem Sandi-Cart Formula Ena govori o dogajanju v sodobni športni areni. Tu otrok, deček Sandi, ki ga ob žogi srečamo že v pesmi Paradajzek, prevzame vlogo glavnega junaka in mu njegovo vozilo ni igrača, temveč sredstvo, s katerim doseže svetovno zmago. Epsko razvezana je druga pesem o izjemni vožnji Skylab - vesoljsko plovilo. Plovilo je imenovano Sandi Skylab in privzema dvojno podobo: je plovilo na poti v vesolje in hkrati čudežno doživljanje otroka sredi poosebljenih zvezd. A vožnja »v črne temine« zbuja tudi tesnobo in strah. Vse pesmi v prvem razdelku povezuje motiv predstavljanja: v vsaki od njih se glavni lik, poosebljena igrača ali otrok, v prvi osebi predstavi občinstvu. Tak način podajanja snovi je skoraj gotovo privzet iz avtoričinih otroških radijskih iger in omogoča dramatično razgibanost ter zbuja pri otrocih, ki so z besedilom nagovorjeni, občutek neposrednega sodelovanja. Z nagovori v različnih oblikah so grajene tudi druge pesmi v zbirki.
Naslednji razdelek, Nočne pesmice, prinaša Pesem mesečne noči, Rusalkino pesem, Nočno pesem belega muca in Čukovo nočno popevko, ki učinkujejo lirsko sanjavo, dodani pa sta še dve pesmi o čuku, nočni ptici. Obe, V šoli učitelja čuka in Čukovi nauki, se z rahlim humorjem dotikata šolskega dogajanja ter storilnostne naravnanosti pri vzgoji otrok. Iz obeh besedil je mogoče razbrati avtoričino težnjo po tem, da bi
otrok lahko živel sproščeno, brez pretiranih bremen.
V razdelku Pesmi pomladnega travnika se srečamo spet s predstavitvami, naj so to Metuljček citronček, Leska, Vetrnica, Velikonočnica ali Jetrnik. Oblike predstavljanja so raznovrstne, tematika pa pripomore k idiličnemu vtisu. Pesnica je ob izidu knjige povedala, da je prve otroške pesmi napisala na pobudo sošolca in sovaščana Jakoba Ježa, ki je te verze o vaški idili tudi uglasbil. V pesmi o velikonočnici se zbudi tudi spomin na zvoke ob velikonočnem pritrkavanju, pri razlagi, zakaj to rožo ponekod imenujejo kosmatinec, pa pesnica poleg puhaste glave poudarja vtis čvrste, moške postave pri tej cvetici. Tako vidimo, da Zora Tavčar kot pesnica za otroke doživlja svet na podoben način kakor otroci: nazorno, plastično, na osnovi vidnih vtisov, pa seveda tudi slušnih vtisov, o čemer poleg drugih izraznih sredstev pričajo zlasti številne onomatopoije, in vtisov, ki so povezani še z drugimi čuti, predvsem z okusom, kakor govore pesmi o vabljivih poslasticah.
Med tremi Ptičjimi pesmimi, Slavčko-va pesem, Kosova ženitna pesem in Jutranja pesem ptičkov - ta je uporabljena tudi kot uvodna - izstopa z neobremenjeno šegavostjo kosova samokritična predstavitev, ko zase lahkotno norčavo pove celo: »a za sproti nakradem / da dobro živim.« Sklepna kitica: »Nič se ne skrivaj, / tebe sem mislil! / Pridi, na srček / svoj te bom stisnil!« pa z neposrednostjo in jedrnatostjo kliče v spomin duhovite napise na lectovih srčkih.
Blizu ljudskemu načinu izražanja so tudi Pesmi o kokoškah, naj je to zgovorni Prodajalec perutnine, odrezava Piščančja himna, rahlo posmehljiva Pesem domišljavih kokošk in Kokošja himna, ki opis živahnega dogajanja na kokošjem dvoru končuje s trpko sprijaz-njenostjo, da »ko pa odslužiš, ostariš, / na tnalo glavo položiš: / koko, koko...«
73
Tako izpolniš svojo kokošjo dolžnost. V Pesmih o kokoškah je nasploh največ odtenkov, ki sprva na humorističen način, na koncu pa s poanto o nujni izpolnitvi dolžnosti izrekajo poudarke, ki se najbolj oddaljujejo od idilike ali idealizirane podobe sveta, kakor jo je mogoče brati v posameznih drugih pesmih.
Tem realistično zvenečim verzom kot navidezno nasprotje sledi razdelek, ki bi tematsko lahko segal na področje nadnaravnega: Čarovnice in strahovi. Kar nekam strašljivo zveni začetek pesmi Čarovnica Rogača se predstavi, a že v njenem nadaljevanju, Čarovnica Rogača izda svoj recept, se grozljivo bitje, »ki otroke je«, preobrazi v ženičko, »ki otroke rada ima« in jim s pravo kuharsko virtuoznostjo speče slastne medenjake. Mali strah Bavbav iz starega gradu v mestu Skovirje se predstavi kot majčken »strahek, rahel in plah«, ki pa si rad zmišljuje strašne zgodbe; že štiristo let zaman čaka na otroke, ki bi znali z njim skupaj letati po zraku. To je pesničino povabilo otrokom na domišljijsko potovanje.
Sklepni razdelek Iz kuhinje prinaša šaljivo Kuharčkovo pesem o dobrih jedcih pa dobrotljivo Pesem kraške peči in sanjsko pomirjujočo pesem Mesec se poslovi.
Pesmi Zore Tavčar s svojo motivno in tematsko raznolikostjo vedno znova slavijo lepote sveta in vrednost življenja, ki bi ga naj vsaj otroci živeli brezskrbno.
Podobo sveta, kakor je ubesedena v pesmih, je likovno res domiselno, fantazijsko bogato in estetsko privlačno upodobila v svojih barvnih ilustracijah Magda Tavčar. Knjiga, ki je izšla leta 2001 pri Mladiki v Trstu, ustreza otroškemu bralcu tudi po opremi, prikupnih platnicah, trdi vezavi in dobrem papirju; ta je omogočil kvalitetne reprodukcije ilustracij. Pomenski odtenki, ki v pesmih presegajo otrokovo dojemljivost, pa so namenjeni odraslemu bralcu, o
čemer govori podnaslov knjige: Pesmi za otroke in otroške duše.
Knjigi sta dodani še dve prilogi, plakat Abeceda se predstavi in zgoščenka. Na zgoščenki je posnetih sedemnajst pesmi iz zbirke in celotna Abeceda. Sedem pesmi je uglasbenih. Uglasbil jih je Tulio Možina, večinoma za kitaro in glas, dve tudi za violončelo, poje pa jih razen ene Andrejka Možina, ki je sama uglasbila Metuljčka citrončka. Čukove nauke poje Aleksij Pregarc. Deset pesmi iz zbirke in celotno Abecedo pa berejo člani Radijskega odra: Matejka Peterlin, Marinka Počkaj in Aleksij Pregarc.
Plakat Abeceda se predstavi v dvanajstih slikah in z ilustrirano naslovnico ter s končnimi verzi ponazarja v vezani besedi in spremljajočih likovnih upodobitvah črke naše abecede; te so v verzih zapisane, kakor jih beremo, zato soglasnike spremlja črka e: be, ce, če itd. Do vključno črke P so na posameznih slikah združene po tri črke (enkrat le dve), ki so v verzih otroku posredovane predvsem s svojo slušno podobo. Od črke R naprej je besedni opis obsežnejši in se zato na vsaki novi sliki pojavi samo po ena črka (R, T, U, V) ali par črk, S, Š in Z, Ž. Pri črki Rje poudarjena njena raba v govoru, pri nekaterih črkah pa predvsem njihova likovna podoba. To je z različnimi do-misleki popestrila ilustratorka pesmi v knjigi Magda Tavčar. Ni sicer posebej navedena kot likovna avtorica Abecede, a njeno avtorstvo nesporno potrjujejo ilustracije, ki pričajo o roki iste ustvarjalke.
Vse troje skupaj, knjiga pesmi Ko se ptički prebude, zgoščenka in plakat Abeceda se predstavi, pomeni lep uspeh skupnih prizadevanj avtorjev in sodelavcev iz Trsta ter založbe Mladika, za pesnico Zoro Tavčar pa zgovorno, skladno dopolnitev in hkrati obogatitev njenega dosedanjega knjižnega opusa.
Alenka Glazer
74