35 Šolska knjižnica, Ljubljana, 29 (2020), 1, 35-36 Povzela Nada Nedeljko priznanje Romani Fekonja za prispevek k uresničevanju nalog in ciljev zavoda RS za šolstvo Zavod Republike Slovenije za šolstvo svojim zaposlenim podeljuje priznanja za prispevek k uresničevanju nalog in ciljev Zavoda ter za dosežke, ki so prispevali k njegovemu razvoju v posameznem letu. Glede na pisne predloge izbor kandidatov opravi Komisija za podelitev priznanj, ki pripravi tudi pisne obrazložitve. Priznanje za vidnejše in strokovni javnosti priznane dosežke, ki prispevajo k uresniče- vanju ciljev Zavoda je za leto 2019 prejela odgovorna urednica revije Šolska knjižnica Romana Fekonja. Obrazložitev: Zavod Republike Slovenije za šolstvo pode- ljuje ROMANI FEKONJA, višji svetovalki področja I, priznanje za prispevek k uresničevanju nalog in ciljev Zavo- da ter za dosežke, ki so prispe- vali k njegovemu razvoju. Romana Fekonja je od leta 2011 zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo kot višja svetoval- ka področja I za knjiž- nično dejavnost. Njeno temeljno delo je usmer- jeno v razvoj področja in podporo šolskim knjiž- ničarjem osnovnih in srednjih šol. Skrbi za redno obveščanje kolegov o aktu- alnem dogajanju na področju knjižničarstva, vodi in koordinira seminarje, izvaja študijske skupine ter pripravlja konference. Od leta 2013 je odgovorna urednica revije Šolska knjižnica, ki jo izdaja Zavod. Poleg rednega dela na Zavodu je aktivno vključena v različne strokovne organe na ravni države. V zadnjih petih letih je bila članica Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, je članica delovne skupine za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o knjižničarstvu, skupine za pripravo strategije razvoja šolskih knjižnic ter pripravo pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti. Romana Fekonja sodeluje v razvojnih projektih Zavoda, kot so Inovativna pedagogika, Bralna pismenost in razvoj slovenščine v projektu OBJEM ter kot skrbnica šolam v Območ- ni enoti Maribor. S strokovnimi prispevki Romani Fekonja iskreno čestitamo! 36 mAlI IN VelIKI ODmeV Simona Fridl: Šolsko knjižnićarstvo – priložnost mednarodnega povezovanja stroke Simona Fridl, OŠ Franja Malgaja šolsko knjižničarstvo – priložnost mednarodnega povezovanja stroke nastopa in predstavlja primere dobre prakse slovenskih šolskih knjižnic na številnih doma- čin in tujih posvetih in konferencah. V času od marca 2017 do avgusta 2018 je izvedla 15 pet- dnevnih usposabljanj šolskih knjižničarjev za sistem Cobiss, ki se jih je udeležilo več kot 500 udeležencev. S svojim odličnim strokovnim znanjem pripomore k boljši kakovosti oprav- ljenih nalog tako v Območni enoti Maribor kot na ravni celega Zavoda. Romana Fekonja vedno z veseljem pomaga so- delavcem z lektoriranjem dopisov, strokovnih mnenj, člankov in različnih delovnih gradiv. Ljubiteljsko se ukvarja z moderatorskim vodenjem kulturnih prireditev in s svojimi tovrstnimi izkušnjami vedno obogati tudi raz- lična Zavodova srečanja, kot so Zavodov dan, podelitev priznanj Blaža Kumerdeja, vodila je tudi prireditev ob 60-letnici Zavoda za šolstvo. Romana Fekonja za odlično in v javnosti priz- nano strokovno delo prejme priznanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za leto 2019. (obrazložitev pridobljena: https://www.zrss. si/o-nas/nagrade-in-priznanja/zavodova-priz- nanja) V projektu Erasmus+ K1 Drugačnost nas bogati – živeti inkluzijo sem imela kot šolska knjižničarka možnost sodelovati z obiskom na nizozemskih šolah. Projekt je bil izbran, ker smo ena redkih šol, ki ob rednem programu na šoli sočasno izvajamo še dva oddelka s prilagojenim programom – nižjim izobrazbenim standardom. V šolsko knjižnico se učenci vključujejo redno, tam formalno in neformalno izvajam ogrom- no aktivnosti. V želji, da učenci inkluzijo resnično živijo, v želji izvedeti, kako se s programom soočajo po Evropi, sem imela možnost obiskati šole na Nizozemskem – v mestecu Hurdegaryp. Po prihodu v Amsterdam je sledila triurna kombinacija javnih prevozov, ki so urejeni brezhibno. Priložnost tedenskega bivanja na nizozemskem podeželju je prinesla ogromno novih spoznanj in neprecenljivih izkušenj. Šolske knjižnice na nizozemskih šolah so ali pa ne. Odločitev ravnatelja. Šola, ki sem jo obiskovala, je imela lepo knjiž- nico, ki je bila v popoldanskem času v funkciji lokalne knjižnice. Dopoldne vzdušje v knjiž- nici poteka tako, da učenci in učitelji prosto prihajajo, si sami na izposojevalnem avtoma- tu izposojajo in vračajo gradivo. V knjižnico prihajajo tudi učenci »entuziasti« – pri nas knjižničarski krožek – ki vrnjene knjige urejajo in razporejajo na police. Z varčevalnimi ukrepi se je Nizozemska soočala tudi v šolstvu. Posledic se zdajšnja vlada zaveda in dodatna sredstva namenjajo za razvoj bralne pismenosti mladih. Dodatna sredstva imajo na voljo lokalne knjižnice, ki izberejo zaposlene, ki so usmerjeni v naloge šolskega knjižničarja. V praksi je med obiskom izgledalo tako, da je knjižničarka skozi pro- mocijo tedna otroške knjige v razredih izvajala ure, spoznali so ilustratorko … Knjižnice še nimajo enotne vzajemne baze gradiv, njihov cilj je dobiti »našemu« COBISS-u podoben sistem.