Poštnina piagano u gotovini. KO Hl EIRE! EC 6LR5IL0 K0H1ERE15KEBR DRU5TUR ZR (TIR RI BO RS KO OBERST Dopise, naročil in reklamacije je pošiljati: Konje-' j ,,Konjerejec“.iz-1 Člani; àruétuq sprejemajo lipt brezplačno. NqroC-rejskemu šruštuu za (Tlarib. oblast, luanjkouci I haja Gkrat letno I nina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo -TTiTT—T*" mraw rr i ■ — numi » m numi i n rin 1111 m~ ir i ■iimiii'MmTnMiiTMwnBiiwiwtpwwMMiTwnwMnnwnwirTnTTm irniiWTMBimmTTiimifmrTrnrTTrT~~~~ir~ir~~~~~~~~~~~i n i i ■ ~~~~~~~ 5tev. G. , *" (Tlaribor, öne 15. decembra 19ZG. Letnik III. K članku „Nekaj o ljutomerskih dirkačih“. ' Cenjeni autor'foga članka mi naj đo-Vpl.i k njegovi raspravi nekaj pi;ipomb,. ki .jih jdbiavljam s tem pač zato tem lažjega srca, ker Pričajo autorieVa fevajarija, da je Prijatelj ljutomerske reje: konj. Podajva si roke :V skupnem' stremljenju; da koristila še iniadaJDe tej' reji, ki! je1 dosesgla že toiliko- važnost- Soglašala tudi vi tétti1, dk gledava' v snu bodočnost Ljutomera kot nekako malo Normandijo;.• Da pa -mó m&erno toga pikoli, niti približno dloseči, so vzroki sledeči:1 1. Francoska vlada čuva JNormitodijo kot'zenico v očesu, kot' svojo ljubljenko, ki ji na etri. strani dopfinaga vsako Žrtev'Že več kot pol stoletja na najradionelnejši način ter prireja ' v vsakem gnezdu visökodatir'a-ne dirke im tunttéjé itdL, na drugi'strani Pa krije svojo celotne potrebo po žrebcih te pasme pri tamošnjih ■konierejerh, kar tvori pač najfedatnejše PO'sPeSévanje in oploditev te reje. :, '2.'Pii' svoii kontinentalni legi ne iboimO dosegli nikdar iti nikoli norimamskih mastnih pas; ki jih ustvarja morska klima, ki so porabmo po leti in po zimi im ki ravno producirajo kosti in' kaliber- 3. Dobra, obilna in hranilna Paša — pa bodi kjer-Jgg %'vhprivfh treh življejnskih mesecih je prvi irj. glavni pogoj z'a kostni ražvpj- Radi tega hi se. mprala taka paša pri Večini žrebet tudi uPeljativ Da še; je tp v Ljutomeru že zgodilo ali da se ibo v diogledharfr času» tega trdnthne more pač nàti hajvečji' optimist Vt Ljutomeru, kjer pride od! 300=—400 paše Potrebnih ene- iii dveletnih žrebet— da o triletrah -sploh rie govorimo — v najboljšem slučaju 25—30 komadov na pašo za diobo 4 M pol meseca v žrebarm, ki je bila svoj čas nalašč za to ustvarjena. Dobra kvaliteta tamošnje krme - je dala .tuidi povod Z’a ustanovitev te žreharne, ki pade v leto I9II. z uvedbo poletne pašo. Leta 1913. je pa bil v tej žrebami uveden že celotni obrat ter je imelo v njej prostora ca. 80—90 žrebet- Država- jo- je pa že spočetka'podpirala z letno subvencijo' 20*000 kron, čemur odgovarja v sedanji valuti znesek 240.000 Din- Le deseti del te podpore bižadrugo izdatno podprl, ne glede na strokovno nadzorstvo, -kr bi ga mogla država Potem izvajati. ; Kljub vsem naporom je: pa vsaka,, pa tudi najmanjša taka podpora nedosegljiva, pač pa stavi zadruga sanno v plemetnlilni: dobi državi na. razpolago hlevi za 10 žrebcev in sicer hlev v taki formi, da so strokovnjaki ponovno označevali! to plemenümo postajo kot najlepšo in najboljšo Vi celi Jugoslaviji.; Med 20 do 30 žrebeti celega rejhega okrožja pa ni najti ravno najboljših. Zakaj, ó tem . go votiti ni' tukaj na mestu. ''d: Ce, še .dostavim, da je država nakupila doslej v celem. le 2 plemenska žrebca (Danka, očeta derby-zmago-vaike .Nadjne in Pozora),, sem — mislim dovolj jasno označil, zakaj je najin skupni sen še bolj odajjen od uresničenja kpt Normandija od Ljutomera. § Sedaj se Pa pomudimo malo pri velikih M močnih •kasaških žrebcih, ki jih gospod pisec-, članka želi- -: : Stara,! tudi od autoritet priznana izkušnja nas uči, da so v 90 slučajih;.od 100 primerov podeduje kaliber, po kobili, ne ; pa ' po žrebcu- Zakaj je/ to tako, spadia /med podedpvalne skrivnosti: Vendar je pa to dlejstyo, v pričo katerega ne tvorbniti Ljutomer izjeme- Tudi jaz lahko potrdim na Podlagi tridesetletne izkušnje» da še' nisem doživel vi ljutomerskem okrožju odi lahke kobile močnega produkta niti od najtežjega žrebca- 'Vsi produkti res veMkega M; močnega Feniksa od lahkih kobil, so ostali/lahki; težko bi pa več,našli med kasači težii kaliber kot so bili iBzerjo M tudi često rabljeni'tuniški 'žrebci. BoreateUa, Vandétta in Monte Christo;' ki so se odlikovali s skoro »noriško« prsno širino. 'Oglejte si le Koketko (odi Eaerja), Salvo (odi Bo-reatella); to so vsi prvovrstni konji, ki so Pa ostali čisto lahki- Koketka pohaja obojestransko od močnih starišev; | njeno žrebe od še iačjega MOnte-HChrista, je dražestno lepo, toda lahko kot Pero. Žrebeta pri letošnjem pramovanju V Ljutomeru so bila v splošnem zelo dobra. Vsekakor pa ena ali dvé lastovki še. me naredita poletja- livoje najmanjših in najslabših žrebet pa je bilo od našega najjačjega žrebca juriša. Zakaj ibi se inoralo zahtevati ravno od kasačev več kalibra .kot od drugih pòJkrvcev? In sicer od kasačev» ki so svojo sposobnost že dokazali- Že več kot 25 fot se postavljajo v Ljutomer vedno najmočnejši žrebci iz Radauitza- Opozarjam na silne, staje. 'Gidrape, Pr^edswiite, pa Noniusa ip na gotovo širokega Bogdana, Je-li je njihov kaliber Preš®} splošno na potomce? Dalje pai ométoM; dia smo vendar ravno to, kar pfeec sedai žeii, že imeli; to sta bila francoska angiopor-7 manca Bonton d’or in Britanicuis- Prvi, žrebec je bil 172 cm visok in silen; toda z izjemo dveh hčera, šo bili njegovi Produkti vsekakor večji, pa vse prej kot močni in harmonični/ temveč "le visokonožni- tispeha in sposobnosti na dirkališču pa niso ti francoski kasaginpo» tomci dosegli sploh nobenega. Briitanious je ibil na las podoben, zelo mehkemu Gidranu, vendhr pa m imel v nasprotju s Pravim Gi-dranom nobene podedovaßxe sile. Njegova žrebeta niso postala na ljutomerskih tleh nič jagja kot druga in tudi ni mogèl npbedètt Britaničovih potomcev nikoli nastopiti na dirkališču. Najboljša Poskušmja za plemenskega žrebca je pač to, dia zapusti dlružino- Koliko hrupa so takrat dvignili konjereje! radi 'dveh novih, veHtih francozov! Danes - innario kvečjemu še dive do tri jcobilé, ki Pohajajo od Bouton 'd’ora, vse drugo je kot brezpomembno pozabljeno n izginilo- Primerjajmo s tem' že dolgo časa dalje živeče in cvetoče familije 'Radlautz, Toni, 'Nameless, Vaselin in Feniks! 'Najsposobnejše matere ostanejo ini ustanove familije, druge izginejo: Samo, da '-stanejo ti eksperimenti, fct se kljub -neuspehom vedn-p .ponavljajo, drža-vo mnogo denarja., konjerejca ‘pa tudi denarja in zgubljenega časa. Brez imenovanih faktorjev), ki so široke, močne matere, vzreja na prostem- z dovolj ovsa, ne bomo dosegli od gospoda pisca zaždjenega kalibra, pa če uporabljamo'kakoršnekoti žrebce. Naš ljü'tomerski konj «iobiva mogoče nekaj ovsa v prvih 6 mesecih ih Potein tri tedne Pred dirko. Odkod1 pa ibi tudi vzeli oves? Pogled na tamošnja polja izkazuje kvečjemu 10% ovsa. V tem ravno tiči edinstvena -dobrota ljutomeržana, dà postane tako dober in t,rd fcljnib temu, da ga -nepravilno krmijo in po navadi tudi Slabo vzrejajo. Če kobila ob ravno tako minimalnem ovsu kot minimalni paši Iv mladosti' izkaže v diistančni dirki ipreko 18 km (leto 1922 Maribor) poprečni ikilometerski čas 2 minuti- in tako'prekosi do takrat obstoječi dunajski rekord preko 10 km, je pač jasno dovolj, kakšno kri imamo. Isto morapio reči, če se spomnimo, da je Koketka dobila v Zagrebu več dirk in naredila od tod v dveh dneh 130 km v Maribor ter zmagala zopet v nadàljni-h 3 dirkah; isto tudi ko je Naidina'prinesla dtìmov 'jugoslovanski derby. To- so lastnosti,: ki usposobijajo konja tudi'za državne vojaške konje; najbolje pač Priča čim dalje tem viečje -nakupovanje teh konj za vojaške svrhe, kako zelo je ljutomerski konji cenjen- radi njegovih sposobnosti. Imel sem večkrat priliko slišati mnenja vojaških izvedencev; Ljutomerske remonte zadovoljujejo tako zelo, dia kupujejo oe!o, častniki svoje konje vedno bolj tam, dai, poslali so jih celo v Itajijo kot skakače- Oficirski 'krogi omenjajo pohvalno tudi odlično 'dragoceni temperament amerifcaosko Vzrejenih ‘k-onj- To je tudi vzrok, da tudi taki konjereici, ki ne obiščejo nikoli 'dirkališča, redno hodijo, k dirkalnim žrebcem • — -kasačem- Množeče se asentacdje in tudi -večje povpraševanje je Povzročilo, dà je. bilo letos na ljbitomerski .plemienilni -postaji zaskočeno preko 300 kobil proti komaj, 100 v prejšnjem letu. Obrnimo se pa sedaj k takozvamemu avstrijskemu primeru, Res je, dia kupujejo sedaj tam za podeželsko rejo Posebno močne amglonormanske žrebce kot takozvane kasače. Da bi Ra bil pravi kasač, tega -nam' ne verjame niti sam žrebec. Razun tega so toda kupili nekaj francoskih tekačev, •ki so dokazali sposobnost. Prvi imajo le sledove kasaške 'krvi, sami so pa brez dokazov sposobnosti m za- rejo komaj 'boljši ko n. Pr- lOldenburžani, s katerimi so imeli v Aivstriiv posebno na Koroškem, tako slabe skušnje, dà so jih že davno opustili- V Lasseerskem rejnem -okolišu (Nižje Avstrijsko) se goje -že dolgo časa posebno močni takozvani francoski kasaški žrebci, večinoma brez sposobnosti -in brez sposobnega potomstva. Posledica je, da dirkalno društvo v Lasseeju že.-do-lgo več ne eksistira in da še do sedàj ni bilo konja fo Lasseeja, ki bi bil na kakem dirkališču -(razun vi Lasseeju) konkuriral, kaj pa šele zmagal- 'Nasprotno. Pa naši ljutomeržaoi tekajo vi Zagrebu, Mariboru, Varaždinu, Čakovcu, Bledu, Grade« in -Du- naju ter na Zg. Avstrijskem, nosijo ven svoj dober glas in dlonaišajo -denar nazaj. Pogled v seznam dobitkov; Mesud (eksportiran) Dini 130000— Koikottka Dim 55-000.— Nadina Din 40.000.— iPina Din 3Ì-000— Sava Dòn 21-000.— -Buffa Din 11-000— Dragolina Din 6700.— Preda Din 13.000— Poldek Din 10.000— Nigra Din 14-000.— Orel Din 19-500— Pozor Din. 16-600.— Sokol Din 15-800.— Maček Dimi 6000— Po sedanjem Približnem stanju (leto 1926 še ni zaključeno) znàga vsota đobitkovi naših Ijutotnercev. tekom ca. 8 let daleč prekb pol milijona Din. Tajko stoje stvari pri nas- Imamo ld vzrok biti, nei zadbvoljnii? Posebno priljubljeni pa — izgleda -r- da niso ti taibozvani »franeozi« nit v Avstriji oz- v tamošnja podeželski reji; kajti iz plemeniillnega izkaza, ld ga imam pred) seboj, povzamem, dà je Fulton, velikan Po jakosti -in preko 17 pesti visok, zaskočil preteklo leto v Lassee-jui 8 kobil in lani imPortirani zelo močni ,Thor’ tudi samo 8 ter približno tako -dàlie- 'Nakupovati tekače,, käme izkazujejo nobene čiste krvne 'linije i-n razun tega •nobene sposobnosti, ima ravno tako malo smisla, kot svoječasni državni nakup Loustic-sinov odl mrzlokrvnih mater, ki niso m-oglj obstojati v .Ljutomeru -jg. hvala bogu — več fcpt leto dni in se jih opravičeno ni posluži! noben rejec kasačev. " Francoski kasaški žrebci izrednega kalibra in dirkaških sposobnosti kot je bil n. pr. 'Loustic, imajo danes vi Franciji osne, jki jih državna uprava ne bo plačala nikdar in nikoli-'Ne imelo bd pa tudi -čisto nobenega smisla, ker se dobi-ista kvaliteta: .v Avstriji za tretjino cene in'lbd se jakost pri sedanjem kalibru kobil im pri dosedanjih vzrejnih razmerah ravno tako malo Podie-dovala kot dir-ugod1. 'Statistično bodi -k temu omenjeno, dà pridle od celotne vsote pol milijona Din. nič:-.yc§; kot 4000 Din povtPrečno na 4 Loustlcone .produkte, kljub temu, dà je imel Loustic celo rekord 1 : 25. Omogočen je nabav© jakih 'kasaških 'kobil, krmljenje z ovsom -od zgodnje mladosti in oživljenje žrebar-ne na ta način, da bi prišlo tja celoletno 70 'do 80 žrebet, bi bila edlina pot dio večjega kalibra. Ce -potrebuje pravilnost dejstva, da n© -dajo žrebci kalibra, še madalj-nega dokaza, naj pokažem na splošno z,mano rej.no metodo Angležev, s katero so ustvarili dragocenega težkega lovskega -konja, -ki ga imenujejo pri nas napačno irlamidca; ta izkazuje z ženske -strani manj ali bolj težko angleško mrzlo kri, od očetovske -strani pa pohaja brez izjeme le od angleškega polnokrvca. -Le nekaj besed še o žrebcu 'Princu Dillon-u, -ki ga gospod Pisec obsoja- Ne oporekam, da ima ta žrebec nekaj zunanjih pogreškov^ kakor malo mere v pasu in nelepo nastavo vratu. Svoj čas je Ibdl kupljen za- zelo zmerno razpoložljivo ceno radi -njegove prvovrstne krvne linije in njegove izvrstne sposobnosti 'Prva naloga vsakega plemenskega žrebca je pač ugodno po-•dedovanje- Tukaj ima statistika besedo in to tembolj, ker je prišlo le zelo malo naših -dobrih kobil k Dillonu-Kar -se tiče sposobnosti Produktov, -sta naša dva najhitrejša letošnja triletna konja ravno Dillon-ova pro- ßne i 5. àééembrà 192B »Nonjergjec** Stran 3 đutota Lovec in Piritica. Zadnja z 1 : 46, kljub .prevelikim naporom na. mnogih dirkah- Kar se pa tiče eksterijera produktov tega žrebca, ibodi omenjeno sledeče: Za juibilejsko razstavo leta 1925 sö 'Mi vnaprej izbrani Odi čisto nepristranske komisije, kakor kasači, tako tudi' polfcrvioi in med dveletnimi kobilami obeh rednih smeri je Mo med 10 najlepšimi v okraju, 6 produktov Dii iona, ki so izvojevali nato pred tozadevnim Posebnim razstavnim razsodiščem L, II-, III- in V. ceno v razredu. Tudi v enoletnem razredu je Ibila Dillonova potomka zmagovalka. Več pag ne moremo zahtevati- odi podledOvalne sile žrebca- Da so si pa naši ljutomerski konji ustanovili dober glas tudi izven ožjih domačih mej s svojim ekstenijerjem — ne | glede na njihove 'dlokaze sposobnosti j— dokazuje osvojitev 1., 2- in 4- mesta vi splošni konkurenci za lepo zunanjost triletnih kasaških kobil iz čele takratne monarhije na Dunaju leta 1918., kjer je jbilo na ta način nad-tóiljèno vse obstoječe. Isto se je zgodilo leto prej, ko je kobila Wora med 59 konkurenti na Dunaju, osvojila 4. mesto- Istotako je tudi znano, da je letos na jesenskem sejmu v Ljubljani zasedlo 6 ljutomerskih kobil mèsta 1—6 v) toplokrvnem razredu- Na tèh uspehih hočemo zidati naprej in varno iskati svoj blagor v nadaljnj gojitvi plemenitosti m sposobnosti, kar tudi lahko 'dosežemo v ljutomerskih razmerah- Pini tem bomo gotovo po možnosti tuidi skušali ojačati kaliber z zgoraj omenjenimi primernimi sredstvi- Zato potrebujemo pred1 vsem1 sredstev; ki bi naredila iz žrebamo to, kar bi ta naj bila, sredstev!, ki bi v 10—15 letih ne dosegla izdatkov za enega francoskega kasaškega žrebca z 'dirkaškimi uspehi- Alfred Rohsmanit. Hromotd žrebet. iMenda je malto kotojerejcev, ki 'bi ne poznali tako zvanega mirtvouda ali hromote žrebet '(Fohlenlähme). Tisti, ki jo poznajo bližje iz lastne ‘izkušnje, se je upravičeno 'boje, Éajti oni dobro veilo, da so žrebeta, ki za to. boleznijo obole, za nje izgubljena, če ne .priteče vešč strokovnjak tataoj na poimoč. Kar ne Pogine začasa bolezni, pa ostane po navadi trajlnd ohromelo in pohabljeno. Ti pohabljenci so takozvani zilbači (Kreuzwackier)- . .Obolela žrebeta ostanejo kljub skrbni negi in dobri hrani v rasti zaostala in kržljava, z zateklim ami v členkih, hroma in se pozibavajo ,v križu. Vsled1 tega jih .označujemo z zgoraj navedenim izrazom »zilbači«- Četudi taka žrebeta dorastejo in se bolezenski znaki, kakor otekline na nogah in ohromelost v križu vieč ali manj izgube, ostanejo taki' konji vseeno za redini posel neporabmii' in nimajo običajno večje vrednosti kot 'klavni konji- Da je ta bolezen med žrebeti nagih konjerejcev močno razširjena, nam pričajo tisoči in tisoči žrebet in konj, ki jih izvažamo vsako leto kot klavne konje v Avstrijo in ki so pohabljeni večinoma po tej bolezni. .Splošna statistika nam pove, da oboli za njo 15 do 20% vseh žrebet, odi obolelih jih pa pogine 65 do 75 od sto. Ni težko Preračunati koliko , skodle Prizadeva ta bo-* lezen našim konjerejcem, posebno, če pomislimo, da obole za njo po večini žrebeta krepkih ter zdlravih kobil, kobil, ki so krmljene z močno hranljivo hrano. Žrebeta takih kobil ibi bila tudi prvovrsten zarod, ševiedU, Če bi ostala zdrava. Zanimivo in važno je 'tof^ ■da to škodi jivko prvič pozna; V&riMö'dä' vi^,'-ifefö .seym:Ö-öuvla in končno, da^hlil S&bbj k&fco'ite firomota žrebet je bolezen, fcj se dneh, najkasneje nifesdö i®hhpoT®čr©#a ‘hi ‘.Ipridke^Wste zastrupljeni« krvi zy^zfÄai'iglivrMmi, Bd!iriaSL' jnamtieič, _ jfcar se skrom-I mosti tiče, ~ipired drugimi Pasmami- Že stari. Iranci - so ipri konju više. cenili, prostoren in .jedenJkprak^ k^Qr fvčilBp brzino, še višje pa njegovo skromnost glede pj©. iirane'1 laS^agiijanja. (S .Se&iiW^lse.'ifflpovèdìnaè,. da se j itn je neki žrebec, ki je utekel od svoje črede ter več let begal .po neplodni puščavi, 'tako priljubil, dia sò zastavili vse sile, da istega zopet viove ter Z njim oplode ■svoje kobile- Na ta način je baje nastalo odporno in v vsakem oziru skromno 'Koiteilau-pleme. ' J astio je sicer, dia je skromnost lastnost, 'ki se me da od danes do jutri'spraviti v skladi tz drugimi lastnostmi, ki jih zahtevamo od' modernega konja, .vendar de u-,mestno, da jo naš konjerejefe, ki dostikrat ne živ.j v izobilju, upošteva. f( v Čemu merimo pri konju pisca!. Običajno merimo pri konjih visino, ©pasje in obseg piščali ali golenice. Mere drugih dimenzij, kakor širina prs, dolžina križa, bteljev, razni koti v. 'katerih se stikajo. Posamezne kosti okostja v oklepe, so istotakö važne za presojo konja, vendar nje ugotovimo oziro- f ma ocenimo s Prostim očesom br-e-z nadaljnih pripomočkov, brez ime re- 'Oid.! prvo imenovanih treh mer se mi vidi ona piščali .najvažnejša- Natančna višina konja v centimetrih nam je le potrebna, če iščemo par k drugemu konju. O-pasje ali globino konja presodimo precej točno : tudi 'brez merjenja. Pri merjenju piščali je Pa vsak centimeter velike. važnosti- Pri splošni zahtevi po jačjem konju i to .piri.. gospodarskem, kakor vbjaŠ-kem, Popolnoma upravičeno zahtevamo jačje, močneje razvite okončine, zlasti piščali (kosti, kakor kite). Pri tem seveda ne mislimo, da bi morala biti noga. nenaravno stebrasta in okorna, a, pri vseh pasmah, boriisi toplo- ali mrzlokrvnih, so nam pri sličnih drugih okol-nostih in isvojstvih, konji z tnočtio^ razbito piščaljo ljubši, kot oni s srnastimi nogami/ Kar še tiče merjenja piščali nè ugotovimo z tistim jakosti kosti-piščali (anatomsko izraženo prednje glavne stopainice) same, -marveč obseg noge podi prednjim kolenom. Ta mera zavisi naravno odi -debeline kože, jakosti kosti in kite, ter od1 -načina, kako poteka kita-uPogibaljka -ob kosti. Jakost in dčlbejina'kosti sami na sebi tudi nista merodajni za trpežmost in vztrajnost noge, kost-piščal se redkokdaj1 stare in še redkeje boleha «e izvzamemo razjne kostne izrastke na teh mestih, povzročene največ po zunanjih vplivih. Znano pa je, da je Pod kolenom stisnjena noga, pri kateri so kite takorekpč Prilepljene na kost Sni neizrazite, slaba in aitalo trpežna- fe tega sledi, da si želimo močno razvito [prednjo piščal v splošnem potočnih Ibesed-ei Pri1 kateri je pravilna lega in zdravo ohranjene kite, glavna Zahteva. Vešče oko poznavalca brezdviomno tudi brez mere dokaj točno ugotovi obseg -piščali. Iste-tako ne bp kupec. zavrnil konja, če mu drugače odgovarja, ako je mera pokazala Pol -centimetra manj, kakor je on -cenik In vendar je merjenje piščali umestno zlasti Pri nabavi plemenske' živine. « Prt raznih mrzlokrvnih pasmah povzroči močno Obtaščena noga, da precettai) njen pravi obseg. Pri belgijskih žrebcih odebeli pogosto v starejši dobi koža na tem mestu, tako da izgleda noga močnejša, kot je v resnici, dasi -moramo ravno pri teh pasmah zahtevati močne noge. Tudi, če človek istočasno ‘Opazuje več toplokrvicev naenkrat, celo čredo in to izenačenih živali, se mu vidijo noge zadovoljive,. Pri natančnejšem opazovanju Posameznega izmed teh konj, pa zapazimo nbd-óstatke in hibe ,v tem pogledu. Dogodi se pa tudi nasprotno, -da mera več Pokaže, kot je cenilo oko. Tako je mera še prilične povoljna, če je kost spredaj -dovolj močho razvita, kita pa nanjo Prilepljena in ne izrazita. Kljub tettiti j& n© moremo take noge Priporočati. Iz teh razlo-gov je merjenje piščali važno, -ne more in ne sme pa nikdar ibi-ti samo merodajno za presojo kakovosti noge. Poprečno zahtevamo od doraslih žrebcev-plom-e-njakov mrzlokrvnih pasem 24—25 cm, od belgijcev malo več kot od noričhmov, od toplokrveev pa 21—22 cm obsega Piščali. Št U. razstava plemenskih konj na ljubljanskem velesejmu. V okviru ljubljanskega velesejma se je tudi letos priredila razstava konj, na katero so poslali konjerejci iz vse SSovjpnije najbolj izbrani mateirpla-h Razstava konj se je vršila letos ob času »Pokrajinske razstave« na velesejmu, ki ima pokazati v- Prvi vrsti produkte našega kmetijstva. Za razstavo konj sta abrali komjerejski društvi v ljubljanski in mariborski oblasti ob Priliki premovanj najboljši materijal in dajali lastnikom dovoljenja za razstavo njihovih konj. Vsled strogega Postopanja teh komisij se je posrečilo razstaviti na razstavi res tak materijal, ki je pokazal stanje sedanje konjereje v povsem ugodni luči- Na razstav-o so pripeljali naši živinorejci tudi iz zelo odtujenih krajev in če bi bilo še več , sredstev! v to svrbo na razpolago, bil bi lahko videl na tej razstavi ■ konje iz vseh važnejših konjerejskih okolišev. čeprav to bila razstava povsem Popolna, vendar pa lahko -rečemo, da so se videli na tej razstavi vsi tiPi našega kpnjarstva in, da so se razstavile take živali, katere bi lahko povsod PokažalL j Razstavo samo je obiskalo zelo mnogo občinstva in k njeni otvoritvi sta prišla gospod'minister za po-1 joprivredlo Ivan Pucelj in gospod veliki župan dr. Baltic. V ocenjevalni komisiji so bili gospodje: Franc Zupančič, predsednik Konjerc-jskega društva za ljubljansko oblast, Fric Zemljič 'kot zastopnik Konjerejskega društva za -mariborsko oblast, konjički podpolkovnik Milan Zajc, Ivan Ažman in Franc Molj, odbornika Konjere-jskega društva zà ljubljansko oblast m Stanko Oostič, upravitelj drž- žrebčame. Kot najlepše -v prvi skupini (kobile z žrebeti a) to-pl-okrvpjei) *so dobile J. nagrado kobila ppdPoročnika Joäkima Žitnika, II. nagrado kobila grajščine Fužin pri Ljubljani;/razentega so bile obdarovane z diplomami in nagradami še 4 toplokrvne kobile. V ‘isti skupini b) •mrzlokrvne kobile z žrebeti se je Priznalo I. darilo g- Alojziju Janžekoviču Stérjattcev, ‘H. darilo gosp/ Antonu Hafnerju iz Žabnice. Razentega se ie -priznalo v tej skupini -še 12 daril in 2 prigona raznim konjereja cem. V drugi skupini plemenske skupine brez žrebet sta •dobili I- darilo ameriška dfcrkačica gospoda Marka Makovca iz Lükav-oevi, drugo darilo angleška poikrvka -kapetana gosp- Radomira Stojanoviča iz Ljubljane. .Razentega je prejelo še 11 fconierejcev nagrade. V tretji skupini (4letne žrebice) sta dobili ministerijalno diplomo in I. nagrado žrebica gosp- Jožeta Strojine iz Ostroga, IL darilo žrebica ge Marije Lenarčič iz Bresta, razentega se je priznalo v tej skupini še 7 nagrad. — V IV, skupini (31etne žrebice) I. nagrado in ministeri-jalno diplomo Marko Makovec, II. nagrado in diplomo Fran Brumen in 'Gorenjih Krapij, poleg tega se je priznalo še 18 nagrad. — V V. skuPini (2letne žrebice) so d-olbili priznanja: L darilo gosp- Fran Torič iz Franj-kovcev, II. darilo igosP. Fran Škerget iz Središča in 11 nagrad, med temi dvie. z diplomami. — V VI. skupini -CUletne žrebice) -L darilo z diplomo gosp. Franu Petku iz Šamoganev in II- gosp. Franu Golraju iz Vokla ‘na Gorenjskem., 'Poleg tega ge je -podelilo še 6 nagrad ostalim konjerejčemt V VIL skupini '(žrebioki) I-darilo in diploma .goslp, kapetanu Radu Stojanoviču iz Ljubljane, II. in diplomo gosp. poručniku Komelu Ko-njoviču iž Maribora. V tej skupini seje razdelilo še 7 nagrad. V Vlil. skupini (gospodarski konji) I. darilo in diplomo puk. Milisavu Antonijeviču iz Ljubljane, II. darilo in diplomo Mihaelu Dimniku iz Jarš, 'III. darilo in diplomo podporočniku Boži daru Okornu iz Ljubljane in IV. g- Franu Sitarju Iz Stožic. Splošno pozornost“1 so vzbujali žrejbdi državne žrebčame na Selu in državni žrebci vi zasebni oskrbi. Nagrad v denarju se De razdelilo Skupno 12.010 Din. — Na splošno se lahko trdi, da so ibiU konji iz ljutomer- skega okraja Pr-iPoznani za prvovrstne, v .drugi vrsti r\r~\ i ryprrì n fi Tf ivnii ^ pU[ ■ « iz senti em©jsk ega, ormoškega in kranjskega okraja, l\L/i J|w-I t-Ju w iUZilil