Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po poštije4g'ild.40kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ene kvatre 1 gl. 10 kr. Ako se pa iz založnice v Iiju-
HUoraiiia.
Tečaj. III.
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol £old.
V petek 22. Sušca 1850.
Karodnosti Ua Koroškem♦
Veseli čuti so na celem Koroškem vsako serce navdali, ko je bilo za samostojno kronovino izrečeno. Dežela je mogla in mora še zdaj pokazati, da ima moč za samostojno življenje, ker samostojnost se ravno tako kakor merliču življenju nikjer oktroirati ne more. Znamen je samostojnosti kake dežele je zraven druzih tudi to, da dežela vse v njej ležeče moči sama razviti in doveršiti zamore. Ako temu ni tako, se tlačeno, overano, ako se vdušiti ne more, razvezati želi. Češe tona narodne zadeve na Koroškem oberne, se iz tega vidi, da nič bolj ne žuga samostojnemu obstoju koroške kronovine kakor zatiranje slovenskega naroda. Mi poznamo strah in bojezen nekterih ljudi, ki se tako radi dobri domorodci imenujejo, zavolj prizadevanja Slovencov si vstavne pravice pridobiti, mi poznamo ti strah, pa sredstvo zoper to prizadevanje ne moremo hvaliti. Ti dobri ljudje in slabi politikarji se strašijo zbujene protistave, in jo žele o začetku zatreti, ker jo na ravnost taje; mi pa se zlo bojimo, da bo njih prizadevanje pred ko ne v njih lastno škodo. Blagor ne leži v zatretju in zatajbi protistave, ampak v sprijaznenju z višjo edinostjo. Enakopravičen Nemec mora z enakoopravičenein Slovencom z zvezo višje edinosti sklenjen biti; ako se to ne zgodi, je vadla za Koroško padla.
Vemo, da se občnemu načelu nič nasproti ne more postaviti, pa nam je tudi znano, da taka občna načela nikogar ne bodo spreobernula. Hočemo tedaj to reč v posameznih zadevah nekoliko pregledati.
Govori se, da vse slovensko gibanje na Koroškem ni naravno, da ni narodno, ampak da izhaja od posameznih zagovornikov. Da še to ni zadosti, ampak da se clo zagovornikom slovenskega naroda sebični in občnoškodljivi nameni podtikujejo, je znano. Kar to zadene, moramo opomniti, daje vsak, ki jim s tem očitanjem čast krati, ako v djanju svojih besed ne more opravičiti, nesramen ob-rekovavec v naj obširnišem pomenu besede. Bojujte se s poštenim orožjem, gospodi! Kjer gre za var-vanje nemških pravic, ako bi se od kake strani kaj preveč tirjalo, tam se vstopimo na vašo stran, pa z obrekovanjem se nikdar ne pečamo. Draga je nam polemika, kolikor ojstrejša, tolika boljša, pa ona mora resnična biti. Tedaj začnimo. Slovensko gibanje pride le od posameznih zagovornikov, ni v narodu vkoreninjeno.
Tu se resnica z lažjo meša. Bes je, da pride e od posameznih zagovornikov, laž je, da ni v narodu vkoreninjeno. Pa zamore pervo, kar spoznamo, da je resnica, očitanje biti? Kaj zamore ne-omikan po omikanosti klicati ? Ali tako malo stopnje človeškega izobraženja poznate, da se vam čudno zdi, ako vam posamezni živejši čut za potrebe časa, ojstrejšo previdnost za potrebno imajo; da se vam čudno zdi, ako clo pri tistih, za ktere se kdo oglasi, le malo sočutja najdete?
Omika! da kdo bi jo Slovencem branul, mi jim
vse dobro privoščimo, naj njih umne glave jezik oli-kajo, slovstvo vstvarijo; pa naj ne agitirapi!
Naj ne agitirajo? Tedaj bi to ne bilo prav. Čudno! mi menimo, da imajo pravico, pravo vstavno pravico. Kaj se pravi agitirati? Kaj druzega kakor tovarše enačili misel v dopolnenje občinskega namena iskati! ako pravite, da se to podpihovati pravi, imate zares lahek boj; pa boj ni pošten. Agitirati tudi po nepostavni poti zamoreš, ali z namenom ali z sredstvi, pa o tem se moremo od konca do kraja popred prepričati, predenj kaj tacega govoriti zamoremo.
Kdor pa ve, zakaj se bojuje, kdor po postavnem potu hodi, kdor se z naj svetejšimi in naj žlaht-nišemi čuti združi, ima pravico, in vi morate tudi protivnikovo pravico častiti; ali, da bolj prav rečemo , kdor le svojo pravico hoče, ne more biti protivnik.
(Koneo sledi.)
Austrijansko cesarstvo.
J* Iz Gradca 15. sušca. Draga Slovenija! Ker bodeš, kakor se zdi, še le kratek čas živela, vendar pa gotovo sopet vstala, kadar te v boljših ••i sili Slave tromba iz mertvila zbudi, ti hočem pred nočjo še življenje tukajšnih Slavjanov kratko popisati. — Družtvo „Slovenija" še vkljub vsim napo-tijam životari. Koljko priložnosti našej mladeži za omiko ponudi, se naj iz sledečega vidi. Družtvo ima nekaj lastnih nakupljenih ino darovanih knjig, k temu pa še g. Kvas vse svoje slavj. knjige za či-tanje prepusti. Hvala mu ! Časopisi so od novega leta sledeči v zbornici: Slovenija Q2 iztisa), Slav. Jug, Siidslav. Zeitung, Serbske Novine, Union, Glasnik dalmat., Vedež. — Ti časopisi so na druž-tvinske stroške naročeni; nekateri pa so za družtvo od drugih rodoljubov plačani, kakor: „Neue Zeit" od g. grofa Bakovsky v Galicii, „Narodni Noviny" od g. Havličeka, Novice in še 1 iztis Vedeža od g. Kvasa, Slovenska bčela od g. Dr. Muršeca. — Hvala vsim podpornikom! Bog daj, da bi posejano seme skoro v steblo rastlo, krasno dišeče cvelo ino žlahtnega sadu dozorelo v srečo in slavo slavjan-skega naroda. —
Razkladanje deržavljanskih pravic prav lepo število slovenskih pravdoslovcov pohaja, katero še bi veče bilo da niste dve uri (4—6) zaporedoma za to odločeni, kar je mnogim glede raznih zaderž-kov nemogoče, ker še druge predmete poslušati alj pa si z učenjem otrokov živež služiti morajo. Da se tudi za kaznovavno pravo stolica skoro vstanovi, je goreča želja vsih ino visoko ministerstvo s tim gotovo ne bode do šolskega leta odlagalo. Dr. Bučar se pričakuje za učitelja, ker je, kakor se čuje, za to tudi sposoben.
Sedajni čas je za nas važna dolen; od njega zavisi srečna ali nesrečna bodočnost Slovencov. Naši bratje na Veltavi — nevtrudljivo delajo, mislim, da tudi mi ne bodemo rok križem deržali. Učimo se tedaj potrebnih reči, da se dokopamo k slavnej materi, bistrimo um, krepčajmo dušne sile, da nas ve-
ličastna matka o svojem prihodu ne najde ne pripravljenih. — Solze se mi vtrinjajo, kadar na te, draga Slovenija! pomislim. Ne samo mlačniki, tudi domorodci so krivi, da je laž, če mi pojemo: „Duh slavjanski sopet veje na slovenskem mojem domi"; vsi smo krivi, da nam polje ternja ino koprive obrašu-jejo, da nam sovražni červi ozelenele mladike spodjedajo. Komur je tedaj še sreče mar slovenskega roda, naj pri bratih Ilirih srečo ino tolažbo išče. Ako to z vso iskrenostjo storimo, bode tudi pred naša vrata blago solnčice posijalo.
Ljubljana V »Novicah" beremo sledeče: Vredništvo Novic je dobilo naslednji sostavek za natis v Novice. Že po tiskarnih postavah se ne moremo braniti, razjasnjenje gosp. patra v »Novice« djati; še rajši ga pa zato vzamemo, ker ta govor kaže, de je pridigar p r e t e č e n o nedeljo (17. marca) vse bolj prepričan bil od velike dobrote železne ceste, in je to clo očitno izgovoril. Pismo, ki sino ga od nekigačasti vrednigagospoda prejeli, se takole glasi:
Ker so »Novice" hvale vredno vselej očitno hvalile, očitne napačnosti pa tudi očitno'grajale vedno pa za resnico se potegovale, ne bojo branile razjasnjen j a zastran tiste pridige, od ktere so poslednjikrat povedale, daje neki pater priFran-čiškanarjih železnico »hudičevo delo" imenoval. Pri-digar je pretečeno nedeljo v očitnim govoru to reč takole razjasnil :
»Preden danes keršanski nauk začnem, se mi potrebno zdi, še enkrat od železne ceste v misel vzeti. Pričakoval sim sicer, de se bo od tega morebiti mnogo govorilo; (zakaj? —) vunder pa nisim mislil, de se bodo moje besede napak zastopfTe in obračale. Ker se je pa to zgodilo, kar mi zlo težko de, in so mi clo Ljubljanski slovenski časniki besede podtaknili, ki jih nisim govoril, za svojo dolžnost spoznam, zavoljo hudiga, ki bi iz tega utegnilo priti, na to odgovor dati. Ni res, kar vi, ljubi poslušava', ki ste me zvesto poslušali, vsi lahko spričate, de bi bil jez rekel, kakor Ljubljanski časnik »Slovenija" pravi, de je Rog hudiča'vEnglond poslal, de je ljudem v misel dal, železno cesto naredili, #) ampak le to sim rekel, de so jo na Angleškim znajdli. Ravno tako tudi ni res,'kar »Novice" pišejo. de bi bil jez železnico »hudičevo delo" imenoval. Ko bi bil pa vunder kdo moje besede od hudiča, kterimu je Bog oblast dal Joba skušati **), s železnico združil in jo za hudičevo delo imel, in bi morebiti po tim takim clo, kakor »Novice" prav opomnijo, mislil, de bi železnico brez greha poškodovati smel, takirnu krive misli odvzeti, očitno (danes) rečeni: de je železnica imenitna in od več strani koristna znajdba človeškiga uma, in njo poškodovati bi bila velika pregreha zoper cesarsko, cerkveno in božjo zapoved."
Ljubljana. Ravno zvemo, da je gosp. profesor Petruci na Dunaj k ministerstvu poklican v posvetovanje šolskih zadev, in z njim tudi guber-nialni svetovavec Ladenik.
*) Tako smo jih mnogo mnogo pripovedovati culi, djali so namreč, daje pridigar djal: Kakor je v starem testamentu Bog hudiča k.Jobu poslal in mu oblast dal
itd____ . ravno tako ga je tudi itd.....Torej na tem
vonder le nekaj resnice mora biti. Sicer pa pridgarju ne moremo in ne smemo več na perste stopati, ker je svoje besede sam očitno preklical.	Vr. SI.
**) J o b in železnica?!
Terst. Daljnopisno naznanilo pove: da seje en oddelk angleškega brodovja v Dardanele podal.
Terst. Iz Tersta se sliši, da je sklenjeno barkostajo v Kotaru Rusom prepustiti, da bodo, ko bi bilo treba, v srednjem morju kaj storiti mogli.
Štajarska. Iz Celja se v „SiidsI. Ztg." piše: Naša narodna reč se tukaj na deželi vedno bolj oživlja in terdniši stoji. Pred nekterimi letmi bi se bili učenci, kterim je bilo za narodni jezik kej mar, na perste prešteti zamogli; večidel jih ni znalo slovensko brati in pisati; kolikor so se od staršev naučili, še to so večidel v šolah pozabili; zavolj tega vsak lahko razumi, zakaj da si vradniki toliko prizadenejo , da bi se narodni jezik v pisarnice ne vpeljal. Pa dan današnji vsak učenec čuti, daje Slovan, in se kolikor mogoče trudi, se v slovenskem jeziku izobražiti. Na našem gimnazju obiskujejo učenci vsih 7 razredov slovenski jezik, in le eden je poskusil, da bi mu tega ne bilo treba in je torej prošnjo na ministerstvo vložil, pa še ni odgovora dobil. Domovina sme od potemstva vse dobro upati, in pred ali poznej morajo zaderžki našega narodnega izobraženja premagani biti.
Horvaška. Med vojaki in kmeti v Zagorju je bil terd boj. Več sto, oboroženih kmetov ^se je'v enem gojzdu zbralo, ki so na vojake streli li. Vojaki so jih pa z bodali razpodili. Ko so kmetje v vas pobegnuli, so spet skoz okna na vojake streljali. Brez da bi bil kdo mertev so vojaki 50 kmetov vjeli.
Serbska. General Majerhofer je Kolendar, ki ga je Medako vič izdal v vojvodini prepovedal. Kar od vlade ni, on vse prepove.
Ceska. Penzioniran profesor Svoboda izdeluje česko-latinsko slovnico za gimnazje.
*	13. marca 1848 so se pražki učenci živo spomnili. K maši so se podali, ki jo je nadfajmo-šter za padle bral. Na sredi cerkve je žalostno lu-čica berlela z napisom: »13. B rež en 1848." Na Dunaju pa je Welden pod kaznijo zapovedal vsim učencom se v šolo podati, in pokopališe je bilo za-perto, da nikdo mučenikov svobode obiskati ni mogel.
*	V Union se iz Dunaja piše, da je zdaj 37 romanskih poročnikov na Dunaju. Iz začetka jih je bilo 15, ki že 14 mescov željno čakajo kak odgovor da bodo na svojo prošnjo dobili, 'ki so jo visokemu prestolu predložili. To je zadnjo prebiža-
liše tega 3 milione in petdeset tisuč močnega naroda, ki na vrata svobode in pravice terka, zado-biti, kar mu po vsi pravici gre. In ti možje, ktere je narod za svoje poročnike zbral, niso barbari, oni so unini, pogumni in poterpežljivi možje, oni so pa tudi moži naroda, sinovi domovine, ki potrebe svojega naroda na tanjko poznajo, ki z duhom časa delajo in prosijo poprav za njih ljudstvo, ki pravo enakopravnost tirjajo. Romani so bili do zdaj pozabljeni, in ko jih je poprejšna vlada komej poznala, so oni tiho za blagor svojega naroda delali, da so narodni čut zbudili, so govorili iz prižnic in v učilnicah in vradih in so s tem svojo in čast celega naroda obvarovali. V drugih romanskih, ne avstrijanskih deželah so bile drugačne okoljšine, manj sovražne narodnemu življu. Prebivavci Moldavije in Valahije so, ker so bili samostojni, svojo narodnost obvarovali, ne da bi se jim bilo treba bati, da bi ji notrajna ali zunajna nevarnost žugala. Akoravno njih plemstvo z Rusi derži, in za potrebe domačega naroda še porajta ne, je vonder narod čisto zdrav za kterega učeni možje, učeniki, duhovni in učenci skerbe, kterim je ves narod vdan, za napredek časa pripravljen. Ljudstvu sovraži plemenitnike, kerpra-
vice naroda z nogami tepta in se z svojimi predpra-vicami bahaje potrebe pet milionov močnega naroda v nemar piiša. Romansko ljudstvo v Moldavi in Valahiji ni prijazno Rusom, njegovo oko se proti Avstriji obrača, in ako Avstrija sočutje pri njem obderžati zamore, bi znale te dežele zanaprej drugo podobo in drugi namen zadobiti. Sočutje tega naroda bo pa Avstrija Ie takrat zadobila, ako avstrijanskim Romanom enakopravnost, ki narodne pravice varje, podeli. To je namen poslancov, ki dan za dnevom razsodbe pričakujejo; pa tudi od druge strani ti poslanci ne derže križem rok; naj bogatejše zaklade dunajske kniž-nice si skerbno nabirajo, da se bodo z učenostimi napoljnjeni v svojo domovino vernuli, in jih tam za-sejali. Tudi bodo kmalo zemljovid romanske zemlje na svitlo dali.
* 15. marca na večer je bil v Pragi dobro znani slovak Samo Relani pokopan. Ob šestih se je velika množica vsih stanov in vsake starosti na dvo-rišu občne bolnišnice zbrala, okrog krasne truge, ki je bila z knigo in zelenim vencom okinčana. Lepo so pri njegovi trugi zapeli, mertvaški govor v češkem jeziku je vse pričijoče v dušo ganul. Ko se je žemračilo, vzdigne 8 slovaških piskrovezcev trugo in ga k pogrebu nesejo, vsi so bili v narodni obleki, po mestnih ulicah so že luči gorele; dvanajst dijakov z slovanskimi klobuki je bakle zraven truge neslo. Trideset gologlavih piskrovezcov je v parih za trugo šlo, prezgodej umerlemu rojaku, ki se je za svoj narod bojeval in trudil, poslednjo čast skazati, za temi je šla neizmerna množica. Dolgo že ni bilo tako posebnega in krasnega pogreba. — Samo Belani je bil v Pragi dobro poznan. Še učenec je z častno stražo perve deputacije praž-kih gradjanov v Prag prišel in tam do slovanskega shoda ostal, kterega ud je bil. Zadnje dni kresnika 1848 se je naSremsko podal, in se bojeval na rovih pri Šent Tomažu. Mesca septembra se je med Hurbanove prostovoljce uverstil. Pa predalječ si je upal in je bil vjet in ranjen. Madjarsko vojaško sodništvo ga je k smerti obsodilo, in mladi junak je že na morišu stal, in le srečna prigodba ga je smerti rešila. Madjari so ga v terdnjavo Leopold-stadtel vleki in v černo ječo vergli, kjer je tako dolgo zapert bil, da ga je zmagovavni vojskovodja Simunič rešil. Komej prost se Belani spet med slovaške prostovoljce uversti. Ko so pa razpušeni bili, gre v Prago, kjer se ga je pa jetika prijela in ga v 23 letu njegove starosti v grob pokopala.
$ Več pražkih gospa je velikega oroslana iz-sekati dalo, ki se bo na primernem kraju mesta postavil z napisom : „V spomin naših hrabrih vojakov".
Iz Prage se „Mor. Nov." piše, da je vrednik „Narod. Nov." pred vojaško sodbo na Hradšin poklican.
Galicia. Ker je južno vreme nastopilo , se je 21. februarja zopet Visla čez navadni tok vlila, in je skoz več dni poplavila kraje: Pavlov, Kama, Odment, Wojčina, Dalastovice, Laskovka, mali in velki Dyniitrov, Kolo, Przevoz, Zadušniki, Doma-nji, Raronov, Vojslav in Anapolje. 24. feb. je voda do tiste visokosti narasla, kakor je bila mesca januarja ; 25. pa je bila še en komole večja. V Las-kovski je en človek vtonil; v drugih krajih je spet mnogo živeža končanega, mnogo hiš podertih, in mnogo polja vzetega. Ko se je to zvedlo, je bil hitro v poplavljene kraje en krožni povernik poslan, med nesrečne razdeliti 910 gld., ki so bili po soseskah nabrani.
*	Po Galicii se neverjetne reči pripovedujejo; terdijo, da bodo Rusi skoz Galicio šli, da seje na Rusovskem strašna revolucija vnela, ktere so se tudi vojaki vdeležili. Vse to so pa menda le prazne marnje.
Tirolsko. Ker se je na Tirolskem, kakor „Ins-brucker Ztg." pripoveduje, od starokopitnežev med ljudstvo laž raztrosila, da se bo še od domače živine davk vpeljal, imenovani časopis sledeče od tega pravi: „Le malopridnež mora kajvtacega kvasiti in bedaki so vsi ki mu verjamejo. Čas bi bil vender enkrat, da bi kmetje spregledali in take draživce in podpihovavce kantonskemu poglavarstvu na znanje dali, ki jim vedno na ušesa trobijo: „To imate le z vašo vstavo, zdaj morate plačevati; v to so vas svobodomiselni pripravili!" Od tega pa kmetu nič ne čerhnijo, da popred, ko je bil 3.3 let mir, ko so dolgokitaki vladali, se deržavni dolg ni lene pomanjšal, ampak da ga je vedno več bilo. Od tega zato nič ne povedo, ker so pomagali deržavne dohodke žreti, ker so se mastili in debelili z kmetovimi pridelki in v svoji lenobi zijali. Zdaj pa se taki starokopitne pošasti glase in med ljudstvo nezadovoljnost trosijo. Ljudstvo take tiče naj ložej ne perju spozna, kterega jim je sedajni čas nekoliko populil."
Austrijanska. Prišel je ukaz da morajo tisti učenci, ki ne morejo dokazati, da so pervega pol leta šolo obiskali, Dunaj zapustiti; zraven tega je pa tudi vojaško poveljstvo učenikom ukazalo, zdaj učencom spričb, da so res lansko leto v šolo hodili, ne dajati, ker se je spet pokazalo, da je med njimi še mnogo takih, ki so se lansko leto punta vdeležili.
*	Sliši se, da se bo cesar še to poletje kronati pustil.
Ogerska. Dunajske novine sledeče naznanilo prineso:
„Ivar nabiranje narodnih stražnikov v vojake zadene, dam s tem naznanilom občinstvu vediti, da je njegovo veličanstvo car in kralj po naj višjem ukazu od 12. t. m. zapovedati blagovolil, da se zanaprej več v vojake nabirati ne smejo, in da se tisti spet spustiti morajo, ki so bili do zdaj že med vojake uversteni."
„Samo na sebi se pa razumi, da osebe, ki so v narodni straži služili, po občnih vojaških postavah vojaške dolžnosti niso oprostene, kar ima tudi še zanaprej veljavo."
„Naj to najvišje naznanilo milosti pripomore v deželi večidel zadovoljno čutje popolnoma uterditi, da se v deželi rane, ktere je punt zasekal, kmalo spet zacelijo, in da se mir na narodovo polje zopet verne."
Haynau civilni in vojaški poglavar.
Tuje dežele.
Iz bosniške meje se piše, da vstajniki vedno večjo moč dobivajo; vezir si ne upa, se z njimi bojevati, ampak jih v Travniku z zbrano armado pričakuje. Tisti, ki z vezirjem derže in ki jim ni bilo moč v sredje Rosne pobegnuti, se po gojzdih na austrijanskej meji okrog klatijo, in zavetje išejo.
Laska. Rim. General Kordova je z španskimi vojaki že papeževo zemljo zapustil. Austrijanci so imeli povelje 12. marca v Rim se napotiti. Spet se pripoveduje, da je papež predsedniku francoske republike pisal, da se hoče skorej v Rim podati.
Popravek. V 20. listu Slovenije sta bila po tiskarski pomoti dva kantonska sodnika izpušena, namreč: aktvar ljubljanske okolice Gerčar je zvoljen za kantonskega sodnika v Planini. in kantonski sodnik v Krupi Rotil za kantonskega sodnika v Novem mestu.
— 96 —
Ijepoziiansko polje«
Lastovki v slovo.
(Iz starega rokopisa.) Merzel sever tebe žene Drobna lastovka od nas, Ki iz lipice zelene Si mi pela kratek čas, Vsako jutra tičea moja Zgodaj si prepevala, Vsako noč je pesem tvoja Sladko me zazibala.
Koljkorkrat si ti zletela
V	svoje majhno ffnjezdice, Toljkokrat si mi zapela Milo pesem v serčice. Zdaj iz bel'ga turna line Zadnjo pesem žvergoliš, Ki črez hribe in doline
V	tople kraje si želiš.
Tje, ki toplo sonce sije, Ki nobene zime ni, Tje naj veter te zavije Tam prijatel moj živi; O povej mu, da ga ljubim , Ljubim kakor svoje oko, In zvestobo mu obljubim Dokler serce živo bo.
Zleti tudi Ijubeznjiva
V	tisto majhno mestice, Mile solze ki preliva Serce moje sestrice; O povej ji ljubka mila, Da ji dobro vse želim , Da ljubezen ni minila, ln ne bo dokler živim.
Blizo mesta vertec zali Iši vertec ograjen ,
V	njemu najdeš hribček mali Z rožcami je obsajeti;
V	černi zemlji tam počiva, Bratec , ljubi bratec moj ; Tičca moja Ijubeznjiva, Lepo milo tam zapoj.
Pride spet pomlad vesela , Prideš tičca ti nazaj, Spet boš meni žvergolela , Oj to bo veseli raj 1 O da b' cvetje mlad'ga leta Skoraj se prikazalo! Ah znabit pa bodeš vjeta Vidit tebe več ne bo.
Zdaj boš zapustila inene, Ah kak serce me boli, Sever merzel tebe žene, Pojdi kam te veseli! — Ah da mi ni perje dano, Rad, o rad bi spremljal te; Pa v te kraje zakovano Moje revno serce je.
Vse mine.
(Iz starega rokopisa.)
Kje so moje rožice , Pisane in bele , Mojga serca ljubice Žlahtno so cvetele ? — Oh spomlad je šla od nas, Vzela jih je zima, mraz.
Kje so moje tičice, Kam so zdaj zletele, Oh nedolžne pevčice Kak so žvergolele! — Zanjke b'le navstavljene, Tič'ce so se vjele vse.
Kje je hladni potok moj, Kjer sim se sprehajal, Kjer skušnjav nevarni boj, Mene je obdajal ? Velka, velka suša b'la , Zemlja je popila ga.
Kje je moja utica, Utica zelena , Kje je hladna senčica Z lipice spletena? Hud vihar poderil njo , Oh zelena več ne bo!
Kje je tista deklica, V vertu je sedela, Lepa kakor rožica , Pesmice je pela? — Hitro, hitro mine čas, Mine tudi lep obraz.
Kje je fantič zdaj vesel , Ki je to popeval, De bi enkrat še zapel Kratek čas nam delal ? — Hitro, hitro mine čas. Ah, ne bo ga več pri nas.
Smešnica.
Dva kmeta prideta pervi dan po novem letu v hišo nove politiške vradnije tistega okroga, kjer sta doma bila. Pred hišo postojeta, novo tablo z cesarskim orlom zagledata, napis ogledujeta, potlej v vežo stopita in tudi tukaj napise prebirata.
„Tine", pravi mlajši potem, „lansko in predlansko leto se je nam obetalo, da se bo po novih kanclijah vse po domače pisalo, in kar si zdaj meni dozdeva, so ti novi napisi po nemško, toda čerke bi vtegnule slovenske biti?"
„Ravno to sim jez opomnuti hotel", povzame drugi, „kar si ti zgovoril; čerke so slovenske, napisi pa v ptujem jeziku. Bere: Bu-re-au — kaj je to ?"
„Pa ne, da bi ti „burjo" menil", pravi mlajši-Pri ti priliki tretji pristopi in reče: „To je francoska beseda, nekaj novih naprav so po francoskem kopitu osnovali". Tine: „Tak zatorej".
Tretji: „Pa tudi po nemško to nekaj reči hoče: V takih sobah so nekdaj „birokrati", to je kanclijski požeruhi prebivalirin ljudstvo derli. — Pa tudi slo-venšini se ta beseda prileže, pomeni: Bu = bog usmili se, re = reve smo še, au = al upat smemo?"
Te verstice v rokopisu ni več bilo, tedaj smo jo novo skovali, da je pesem cela.
Nenavadne besede v prevdavek.
Uriti se (giinstig sein), post. če je bilo cel čas lepo, kader kose itd., de so mervo ali drujega kaj brez dežja ali drujih overkov spravili, pravijo, da se jim je za košnjo itd. dobro urilo. Ravno tako se od nasprotnega govori: se slabo uriti — nicht giinstig sein.
Ve rej a, voreja. Pri ograjah, plotih, mejah v tla zabiti koli, v kterih ograjne rante tiče, so vereje.
Velikonočnica. Spomladanska cvetica rude-čega, včasi višnjevega, včasi pa obojega cvetja.
Vod, je tako vzdigvalo na vinto narejeno, s komur težke reči, postavim hraste, hlode prizdig-jejo ali nakladajo. — Z vodom vzdignuti itd.
Vofotati, od kljunačev posebno, kar scer fofotati pravijo, od tod tudi potem fofot.
Vintovec, je tak rajkelj (ratelj?). s kterim na vozu hlode, dilje, hojo itd. privintajo ali po-rajkljajo.
Vertelja, je v nekterih krajih namest lese ali prelaza pri plotih. V ta namen je v tla zabiti kol, v ta kol je železo zatolčeno, na to železo je nataknjen z lesa manj ali bolj lično izdelan križ tako, da se suče ali vertelja. Človek pride, se ver-telje dotakne, ta se zasuče in skoz gre brez overka, med tem, ko živina priti ne zamore, ker se vedno suče, in drug rogelj križa ali vertelje živini na pot pride. —	_^^^