272
Novičar iz raznih krajev.
18. dan t. m. je bila na Oanaji pogodba austrijauskc vlade s sv. očetom papežem (konkordat) v cerkvenih razmerah podpisana; podpisala sta jo pooblastenec papežev in rimski poslanec na Dunaji kardinal Viale Prela in pa pooblastenec cesarjev nadškof dunajski vitez Rauscher; koj drugi dan je šlo eno teh pisem za poterjenje v Rim, da ga podpišejo papež, drugo bojo podpisali cesar. V 6 tednih se bote od obeh strani podpisane pismi izmenjale, in potem še le se bo zapopadek te pogodbe razglasil. — Po cesarskem dovoljenji bo dunajska banka namesto starih bankovcov po 10 gol d. izdala nove. Od oktobra tega leta noter do zadnjega junija prihodnjega leta se bojo še zamenjevali in za plačilo jemali stari bankovci pri vsi h baok-nih kanah ; pri bankovčnih menhnicah v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Salcburgu, Cernovici in Krakovi se bo menja začela v pervi polovici oktobra t. 1. in bo terpela kakor drugod do konca junija 1856; od 1. julija 1856 do zadnjega septembra 1856 se bojo stari bankovci po 10 fl. le še v banknih kasah na Dunaji jemali; po preteku tega časa ee je za-volj njih zamenje oberniti do banknega vodstva. — Od 1. dneva t. m. je tudi po vsi Galicii in Bukovini vpeljana austrijanska mera in v a ga. — Parobrodstvu teržaskega Llovdovega družtva, kterega ladije močno pospešujejo austrijansko kupčijo po morji, je v pomoč še večjega razširjenja presv. cesar dovolil milijon gol d. iz deržavne kaše skozi 10 let. — Višja sodnija je v neki pravdi razsodila sledeče: „Ne le tisti, ki je pervi kterega na pošte nji razžalil, temuč tudi tisti zapade postavni kazni, kteri tako razžaljenje dalje trosi, čeravno pove, od kod ima tisto obrekovanje. — Sliši se, da bo za nekoliko časa jenjala vožnja po železnici čez goro Semering, ker so nektere poprave potrebne, in da poštarjema v Glognici in Murccušlagu je že velevano, naj se za ta čas oskerbita s konji in vozovi. — Francozki vojskovodja Pelissier piše iz Krima 17. dan t. m. sledeče: „Včeraj so nas napadli Rusi 0 5 divizijami, 6000 konji in 20 baterijami iz tega namena, da bi goro Tedisone posedli; šli so na več krajih čez reko Cernajo; oni so zgubili 2500 vojakov, zajeli smo jih pa 1659; mi štejemo 181 merlvih, 810 pa ranjenih". — Ru-sovski vojskovodja Goršakov pa od ravno te bitve piše: 3,Danes je en oddelk naše armade prestopil Cernajo in prijel od sovražnika   obsedeno   visočino Fedjuhinio;  ker so pa
naši tam na močne  trume  zadeli,  so  ee  po kervavi bitvi obernili na desni breg;   tu  so skoz  4 ure   pričakovali, da jih bo sovražnik napadel; ker pa tega ni storil, so se ver-nili  nazaj   v  taborišče.    Naših   in   unih   je   padlo   veliko". Goršakov je prosil  za premirje,   da  je vsaka stran svoje mertve pokopala.    Pelissier pravi v pismu od 19. t. m., da so jih Rusi 3329 pokopali. — To je bila tedaj gotovo ker-vava bitev, v kteri Rusi  niso  svojega  namena  dosegli   in veliko ljudi zgubili. Od Sveaborga pa seje zdaj že bolj za gotovo   zvedilo,   da  so  zavezniki  vola  naredili  iz  komarja ; terdnjavam se ni nobena škoda zgodila in požar silnega  bombardovanja  je  zasmodil   le  nektere   magacine  in taboriščne koče. — Omer-pasa noče nazaj v   Krim,   pa tudi v Azijo ne; le v Moldavo in Valahijo sili s svojo armado; ali mu bo Sultan dovolil to, se ne ve. Od kraljice angležke je prejel Batov red. — Canrobert je iz Krima 16. t. m. prišel v Pariz in je za starašina (^senatorja) izvoljen. — Kraljico angležko sprejemajo v Parizu neizrečeno slovesno in prijazno. — Cez nektere kraje v Sardini i  so  se  privlekle unidan tako strašne trume kobilic,  da  v kratkem ni bilo zelenega perjiča večviditi;na milijone jih je počepalo tudi v reke in potoke  in okužilo vode.  —  V  Gyongyos-u na Ogerskem si  devajo   nekteri   žveplo   pod   podplate — zoper kolero.   Da je to prazna vraža kakor tista s ku-frenim   p le ho m   okoli   vrata   pri   nas,   vsak pameten človek sam  lahko   spozna.    Veliko  pametnejše je pa,   kar hvalijo tudi na Ogerskem, ako človek povžije včasih po-žirk brinjevega soka (iz sirovih   brinjevih jagod  narejenega) — ali pa dobrega brinje v ca, če zraven  tega še zmerno živi, se varuje o tem   času  napačnih jedi in pijač in pa prehlajenja.