3 Natorozanaske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. Naravoznanstvo mi je bilo od nekdaj priljubljeno. Da sem se iz teh svojih študij namenil narodu našemu povedati to, kar sem o kačah sam opazil ali izvedel od priprostega ljudstva, vzrok je ta, ker čutim potrebo, da vsakdo kaj več izv6 od kač, kakor to, kar je le memogrede slišal. To storiti mi je zdaj mogoče, ker sem v preteklih 36 letih mnogo hodil po našem okraji, ki je precej velik in meji na Hrvaško in Primorsko, in kjer se nahaja veliko kač, in med njim tudi veliko gadov. V novomeškem okraji, ki obsega celo Dolensko, je precej gorko; vasi so navadno obrnjene proti solncu, dobre prsti je le na površji tenka skorjica, tako, da le vino, borovnice in lešniki dobro obrodijo, ali kako drugo malo grmičje. Po naših krajih najdeš veliko skalnatih ali peščenih gor, malo pa studencev, tako, da je zemlja zel6 suha. Le proti jugu obdajajo naš okraj, posebno Novomesto, Gorjanci; zato v našem kraji vino dobro obrodi, pa ravno to, kar vinu pripomore, je tudi vzrok, da se pri nas gadje zel6 množe, kterih se po pravici bojijo ljudje in živina. Toplota našega kraja, pa tudi revščina našega ljudstva ste vzrok, da ljudje ne hodijo le doma b&si, ampak gred6 b6si tudi na polje, v vinograd, na pašo ali kamor si bodi. Prav lahko se toraj primeri, da človeka piči kak gad, posebno pa pri obdelovanji polja, pri delu v vinogradih, na travnikih, pri nabiranji jagod in druzega sadja, pri nabiranji praproti, ki jo rabijo za steljo, na paši, na lovu in pri tacih in enacih opravilih. Vendar ni samo človek v nevarnosti, kajti gad ne prizanese tudi ubogi živali ne, in ne redkokrat pogine od gada pičen vol, krava, tele, prešič, ovca, koza, pes, mačka ali bodi-si tudi ktera koli hoče druga žival. K6nj po skalnatih krajih (kjer ravno gadje živijo,) cel6 nič nimajo, ker jih rabiti ne morejo, in to je vzrok, da gad le^ malokdaj konja vgrize. — Meseca oktobra leta 1868. je gad vola tako vgriznil, da se je že pet minut pozneje mrtev na tla zgrudil. Gad je toraj človeku in živali zel6 nevarna žival in sicer tem nevarnejša, čem stareji je človek, kterega gad vgrizne, — ako se to zgodi poieti in okrog polu-dneva, o vročem in suhem vremenu, kedar ni nika-koršne sapice; vrh tega je rana hujša na bolj občutljivem delu telesa ali pa če gad zadene žilo. Kana je potem tudi tem nevarnejša, čem več ravno imenovanih pogoj se združi in tem prej zgrabi ga tudi smrt. Če je kača ravno popred, predno je koga vgriznila, žrla, rana neki ni tako ali pa še cel6 skoraj nič nevarna. To je zato, ker takrat že izteče strup, kedar grize in je svoj plen. Strup kača s plenom vred požre, toraj pride strup v kačji želodec, kjer ne škoduje kači samo clo nič, ampak ji še cel6 koristi, ker želodec lože prekuha, kar bi sicer ne mogel, ker je slab in obstoji iz tenkih kožic. Strup je toraj kačjemu želodcu potreben. Želodec nestrupenih kač je sicer onemu strupenih čisto podoben, vendar mu ni treba strupa, ker nestrupene kače žr6 le mehke, lahko prekuhljive stvari, kakor na priliko gosenice, črve, ogrce, mrčese, kobilice, grile, kebre itd. Kačji strup smeš brez vse škode pojesti, ničesa ti ne bo, če imaš le zdrav drob, če nimaš namreč rane. To nam kaže tudi to, ker gadom ne škoduje, če tudi strup iz svojih zob požro in tudi to, da smeš izlizati rano. Ce imaš pa, bodi-si v ustih ali v kterem drugem delu telesa, po kterem mora strup v želodec in naprej, kako rano ali ugnjido, si zavdan, ako strup poješ. Kedar strupena kača svoj plen požre, miruje, ker nima v zobeh dosti strupa in si ne more pomagati, tako dolgo, da se zopet dosti strupa nabere. Ce gad gada vgrizne, to ogrizenemu ravno toliko škoduje, kakor ogrizenemu človeku, zato beži gad pred gadom in zato nahajaš gade le posamesno. Da je strup naših gadov za onim primorskih, laških in dalmatinskih najhujši celega avstrijskega cesarstva, to je res in se nikakor ne d& tajiti iz že od začetka naštetih vzrokov. Da je gadom, kakor brž ko ne vsim drugim kačam, mrzel, močvirnat, moker kraj zel6 škodljiv, kaže nam že to, da kače živijo le po suhih, visocih, peščenih ali skalnatih, proti solncu obrnjenih, toraj gorkih krajih. Kedar je nebo pooblačno, ali kedar dežuje, kedar je veterno-megleno in mrzlo, poskrijejo se kače po svojih luknjah, kjer tako dolgo ostanejo, da jih privabi solnce na dan. Zato po gozdih ne nahajamo ravno veliko kač, cel6 malo pa jih je po gostih temnih gozdih, kjer je hladno. V gozd kača le včasih pribeži, kedar se JeJ Je treba bati svojega najhujšega sovražnika — ježa, ki jej streže po življenji in jo, kedar jo vjame, ali sam požre ali svojim mladim nese. Najraje lež6 kače na velicem od solnca gretem ka-menji ali na suhih drevesnih deblih. Tukaj lež6 zvite, tako da jih živali ne morejo kmalu zapaziti, ker so precej enake barve s kamenjem in ker prav mirno ležijo. Živali toraj ne vidijo svojih sovražnikov popred, dokler se jim prav ne približajo, tako, da ne morejo več bežati in jih one lahko napadejo. Lastnosti vseh, posebno strupenih kač opazovati, grozno je za človeka, in, razen za ježa, sploh za vsako žival; kačje telo že samo po sebi je zoperno videti, pa tudi vsako kačje vedenje budi v nas strah in grozo. (Dalje prihodnjič.) 10 Natoroznanske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Znamenja, ki niso lastna nobeni drugi stvari, razun kačam, so sledeča: 1) Dolg, po zemlji se plazeč, proti repu zmirom tanjši kačji život; 2) mrzlota života, ktero žival ohrani v najtoplejših krajih in v najgorkejših Časih; 3) da tihotapno lazi po zemlji, zmirom na napad pripravljena; 4) kakor dve električni iskri bliščeče se oči; 5) da žival v-se skrije oči, tako, da je široka glava s tankim vratom podobna mrtvaškej glavi; 6) vedno iz gobca moleči razklani jezik, kakoršnega nima nobena druga nam znana žival; 7) siva ali črnikasta barva, ktero videti se človek nehote skoraj zmirom smrti spominja; 8) lastnost, da oklene vsako živo stvar s svojim dolgim in mrzlim životom; 9) da prebiva v ozkih, globokih in temnih luknjah, po skalah in starem zidovji, po pustih, samotnih, strašnih krajih, kamor le redko-krat kak človek pride; 10) kačam lastni, moščjaku (pižmu) podobni duh, kterega takrat posebno čutimo, kedar je več kač skupaj ; kačji duh je včasih tako hud, da jame po njem posebno stare ljudi glava boleti, ali jim še celo hudo pride; majhni otroci dobe po njem božjast, materične žene pa ta duh še celo omami; 11) naglo premikanje, ki stori, da se človeku, ki premikajočo se kačo gleda, rado v glavi zvrti, ali ga celo omoti in k tem pripomore tudi hudi kačji duh. Majhine živalce, kakor na pr. krte, miši, podgane, žabe, tiče in druge enake živali to tako omoti, da jih kača precej dobi, kar tudi ljudstvo v mnenji, da kači imenovane živalce v žrelo zlezejo, potrjuje; 13) da kače ne morejo dati od sebe nobenega glasu, kar je tudi vzrok, da se dostikrat popred ne zapazi, predno se stopi na-njo ali pa se je kako drugače ne dotaknemo. Pravijo, da gad ,,žvižga"; al to je laž, ki se je med ljudstvom ohranila ter gre od roda do roda. Opazujmo gadje žrelo le prav pazljivo in videli bodemo, da ustnici niste pripravni za žvižganje, ker ste na kosti napeti in ju gad toraj ne more dosti premakniti, še manj pa skleniti; 14) strašno je videti gada, kedar požira svoj plen, in ako ga bodeš gledal, vstali ti bodo lasje pokonci, kajti uboga živalca, ki je tako nesrečna, da pride gadu v pest, se vije v njegovem žrelu po četrt ure ali pa še dalj časa in da bi se iz njega izvila, raztegne ga tako, da je gadova glava po trikrat debelejša videti, kakor je v resnici. Al gad drži živalco trdno v svojem žrelu, ter jo zmoči in prepreže s slino , bodi-si, da jej sapo zapre, ter jo tako že v svojem žrelu umori, ali pa zato, da bi se spolznila po ozkih delih gadjega života. To so vzroki, iz kterih se ljudje in živali tako zel6 bojijo kač in jih sovražijo, — to so vzroki, zavoljo kterih ljudje te živali preganjajo, — to so vzroki, iz kterih se druge živali tako zel6 kač bojijo. Ljudje vendar preganjajo vse kače sploh, a ne pomislijo, koliko nam te živalce koristijo. Zadnji čas je, ljudstvo podučiti tako ali tako , da naj ne preganja ubozih ži-valec tako strašno, sicer bi moglo to človeštvu še zelo škodovati, (Dal. prih.) 18 Natoroznanske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Nestrupene kače, dobro vede, da niso zmožne se dovolj braniti drugi živali ali pa človeku, ki jih preganja, nimajo toliko poguma, da bi se preganjavcu v bran stavile; zato bežijo, kolikor le morejo. Nimamo dokaza nobenega, da bi se bila kedaj kaka nestrupena kača človeku zoperstavila, veliko manj pa še, da bi bila koga napadla, kajti kače se ravno tako ali pa še bolj ljudi bojijo kakor ljudje kač. Nestrupene kače, ktere se braniti ne morejo, ogibljejo se vsacega boja, strupene pa se ne le ne ogibljejo, marveč še svoje sovražnike napadajo. Ce je človek dovolj pogumen, to je, da se ne prestraši preveč, in če je uren in ne pre-blizo strašni živali, reši se lahko, da beži. Skočiti mora v stran, vendar pa mora zmerom gledati, kam skoči kača, da ga ne vjame, kajti če popred skočiš, skoči gad za tabo, in ne ubežis mu. Ako si se s trikratnim skokom umaknil, nisi v nevarnosti več, ker se gad utrudj in ne skoči več. Če si je grozovita žival kako stvar izbrala, zvije zadnji del svojega života v zavitke; iz srede njihove moli sprednji del života z glavo kvišku, ter se tako pripravlja na skok. Strašna velikanka pa, kedar je lačna in vidi človeka ali kako žival se jej bližati, spleza na do3ti močno drevo, se okoli njega ovije z zadnjim delom života, sprednjega ravno od drevesa moli, ter tako ostane tako dolgo, dokler ne pride nesrečna žival blizo do nje. Ko je žival prav blizo, skoči grozovita kača na-njo, ter se okoli nje ovije in jo z vso močjo stisne^tako, da mora kmalu poginiti. Potem jo požre. Čudno, a vendar gotovo, pa dozdaj malo znano je to, da gadje nezmožnih, ki se sami sebe ne zavedajo, ali tacih, ki niso dovelj močni, kakor so, na pr. dojenčki, starčki, bolniki, pijani in blazni (nori) ljudje, ne napadajo in ne pičijo, dasiravno bi jim bilo to prav lahko mogoče. Znano je namreč, da po naših krajih nosijo matere svoje otroke v zibelki na polje, v vinograd, na travnik, v gozd in na vse druge kraje, kjerkoli imajo opravke, in da jih daleč po cele ure same pustč, in vendar se nikoli še ni slišalo, da bi jih bil gad pičil. Starčki in bolniki leže po več ur pod milim nebom na golih tleh, od zemlje pričakovaje moči in gorkote. Kako lahko bi tacega človeka gad vgriznil, a vendar ni nikoli kaj tacega slišati. Pijani, ki se vračajo iz svojih vinogradov in hramov, tavajo in padajo po nevarnih krajih, ondi zaspijo. dokler se zopet trezni ne izbude, in o njih se ni še slišalo, da bi jih bil gad pičil. Neumni ljudje se po več dni po imenovanih krajih klatijo, večkrat tudi gade sami zalezujejo in lovijo, a vendar tudi ni slišati, da bi bil gad kterikrat tacega človeka vgrizel. Ne manj čudno je dalje tudi to, da kače izmed vseh živali godbo najbolj ljubijo. To so gotovo že tudi naši predniki vedeli, ker že davno je pri nas po kmetih navada, da si najraji take pastirje izbirajo, ki znajo piskati vsaj na kako piščalko; pogostoma so toraj po kranjskih vaseh pastirji bili dosluženi vojaki. Kedar si najamejo kmetje pastirja, mu zmerom tudi velevajo, naj na paši piska. In to zato, da bi živino s piskanjem obvaroval gadov, ki bi utegnili na spalniku biti. Da godba kače — rekel bi — nekako omami, je resnica, ker nihče ne pomni, da bi bil kedaj v kacem takem kraji, kjer je navada, da mora pastir piskati znati, že kak gad kako živinče na pasi vgrizel, kar se vendar drugače pogostoma zgodi. Kače izležejo sicer iz svojih lukinj in skrivališč, ter se zber6 po cele kupe, kedar godbo slišijo, vendar ne zato, da bi koga ogrizle, temuc zato, da bi se razveseljevale, kar tudi mirno storijo. Vse to nam kaže, da kače godbo neizrečeno ljubijo, in kedar jo poslušajo , ne napadejo ne človeka ne živali. Najboljši dokaz bode temu vendar-le sledeča dogodba: Na Laškem je še dandanes navada, da zdravniki svojim jetičnim bolnikom zapisujejo gade, ktere ondi v lekar-nici dobijo, da si skuhajo tečno juho, ki jim je dobro zdravilo. Zato imajo na Laškem po lekarnah zmiraj žive gade v omarah z dratom prepreženih. Kedar zdravnik bolniku gada zapiše, odseka lekar gadu Se precej v lekarni glavo, ter da čok bolniku. — V neki lekarni bila je toraj tudi z gadi napolnjena omara, in sicer ravno pred sobo lekarskega pomočnika. Nekega pomladanskega jutra zapazi pomočnik v svoji sobi, ker je njena vrata poprejšnji večer odprta pustil, vse gade. Zlezli so bili namreč iz omare skozi odprta vrata v njegovo sobo. To ga tako prestraši, da si ne ve pomoči; vzel je vendar svoje gosli in je začel gosti. Na veliko veselje je videl, da mu gadje ničesa ne storijo, marveč le glave kvišku mole in mirno godbo poslušajo. Ta trenutek prestrašeni pomočnik porabi in beži vedno še na goslih igraje. In tako se mu je posrečilo, da je nepoškodovan ubežal. (Dal. prih.) 26 Natoroznanske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Vredno je tudi, da omenim, da ob času kužnih bolezen, kedar so namreč kolera ali legar (tifus) ali škrlatnica ali koze ali kaka druga kužna bolezen, ni videti nobenega gada, in akoravno imam sicer med svojimi bolniki vsako leto vsaj enega, včasih pa tudi še več od gadov ogrizenih, ob času kužne bolezni pa nisem še nikoli tudi ne enega tacega bolnika imel. Mogoče toraj, da skaženi zrak tudi gadom škoduje. Poleti, to je, meseca rožnika, malega in velicega srpana so gadje in njihov strup najhujši, in ravno te tri mesece največ od gadov pičenih najdeš, ker gadje te tri mesece skoraj samo zunaj žive in ob tem času tudi kmetje s svojo živino na polji delajo. Samo ob sebi pa je razumljivo, da v drugih mesecih leta tudi nismo varni gadov. Ze meseca velicega travna pa tudi ma lega travna se je pripetilo, da je pičil gad človeka ali kako žival; to pa nam napoveduje zgodnje in vroče poletje, kakor nam tudi to, če se gadje prikazujejo še meseca kimovca ali vinotoka, naznanja, da ne bo v tem letu hude zime. To se je popolnoma vresničilo leta 1868/69., kajti v drugi polovici meseca vinotoka (oktobra) je, kakor sem že od kraja omenil, pri Loki gad vgriznil vola, ki se je malo minut pozneje mrtev na tla zgrudil. Nekega leta sem zdravil še ceI6 v drugi polovici meseca svečana človeka, kterega je gad vgriznil, kar se je tako-le zgodilo: Nek grajščak je na kraji, kjer so bile razvaline poprejšnjega hrama, si sozidati hotel nov vinsk hram. Da bi ga popred dozidal, veleval je ostalo kamenje nekdanjega hrama že meseca svečana odpeljati. Ko so kamenje starega zidovja odpeljavali, našli so delalci globoko v zemlji, v luknji podzidja, gadje ležišče. Delalci se posvetujejo, kaj bi bilo storiti z gadi. Večina njih je rekla, da bi bilo najbolje jih umoriti; le nekaj mlajših delalcev je reklo, da so kače že mrtve in naj se tedaj puste. Eden še cel6 gada v roke vzame ter ga kaže drugim svojim sodelalcem. Gad, kije, kakor pozimi vsi gadje in tudi nektere druge živali, le spal, se je na gorki človeški roki prebudil, in to še tem pred, ker ga je meseca svečana že precej gorko solnce ogrevalo. Prebudivši se vgrizne gad predrznega mladenča v prst desne roke, ter mu tako poplača dobrosrčnost njegovo. Kakor sem že omenil, piči gad veči del le okrog poldneva, kedar je najbolj vroče, le redkokrat se zgodi to zjutraj, kedar si menda gad živeža išče, še veliko redkeje pa zvečer, ker se gadje ob tem času že poskrijejo v svoje luknje, in sicer še predno zaide solnce. Najraji vgrizne gad po hudem vremenu, po hudi uri ali po močnem dežju, kedar jame solnce zopet prav Eripekati. Takrat se grejejo gadje posamni po travi, amenji ali suhih drevesnih deblih in po fižolovih kolih* Navadni kraji, kjer živijo gadje, so, kakor sem že zgorej omenil, ti-Ie: Skale, peščeni, od solnca pregreti kraji, razvaline, staro zidovje po zapuščenih groznih krajih, nikoli pa ne kraji, kjer se ljudje vozijo, ali kodar pogosto hodijo, še celo takrat ne, če je gadom kraj tudi ugoden in bi dobili lahko veliko plena za hrano. — Gadje se poskrijejo, če se jim bliža veča množica ljudi, kakor na pr. če je kakošen obhod ali procesija ali kak pogreb ali kaj druzega tacega. Če imajo pa ljudje pri sebi godce, zberejo se kače in hite proti kraji, od kodar slišijo godbo. Tiho potlej v kakem kraji poslušajo, ne boje se sovražnega napada, kar nam zopet kaže, kako zelo kače godbo ljubijo. Ako začno ljudje po kakem sicer (do zdaj) zapuščenem kraji hoditi, če naredijo, na priliko, cesto, ali si kdo ustanovi tam prebivališče, takrat zbeže kače, da nihče^ne ve, kako, kdaj in kam so prešle. Ce gad človeka vgrizne, se vidite na rani dve majhni luknji, kakor šivankni pik. To je od zobov, ki tičita v zgornji čeljusti in pod kterima je strup. Ce vgrizne kača kak del človeškega telesa, kterega more s svojim žrelom objeti, na priliko pr3t na nogi ali roki, nos, ušesa ali lice, ženski prsi, takrat vgrizne gad globoko, ter porine zoba, kakor ^sta dolga, v rano, in nevarnost je potem zelo velika. Ce pa vgrizne gad kakošen del telesa, ki je širok, da ga ne more obseči z žrelom, na priliko na nogo ali roko, ne sežeta zoba tako daleč v rano, ker je spoduja čeljust vgrizku zelo na poti in zato taka rana tudi ni tako nevarna. Ka-košna je rana pozneje, kako naj se ravnd ž njo, in ktere nasledke more rana imeti, to je treba vedeti zdravniku. (Dalje prihodnjič.) 34 Natoroznanske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France I p a v e c , zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) Navado, ki jo ima ljudstvo, rano prevezati, misle, da tako ne more strup v do zdaj še zdrave ude, naj opustel, ker to je zel6 škodljivo. S prevezovanjem se ne potrati samo veliko časa, ampak to tudi nič ne pomaga in temu sledi navadno tudi smrt. Ce namreč rana ni dosti trdno prevezana, tako da strup lahko s krvjo iz rane v zdrave ude pride, prevezovanje cel6 nič ne pomaga; — ako pa rano tako trdo prevežeš, da ne more kri teči po udih, se ti prisadi, ogrizeni del života ti odmrje. Nikar tedaj ran prevezovati! Ne manj škodljivo je pa tudi rano izlizavati, pod-žinjati, razjedati, žgati ali pa drapatijo, ker potem moč ogrizenega dela še bolj in še pred onemore. Rano izlizavati vrh tega tudi ni samo grdo, ampak tudi zel6 škodljivo, ker ima človek včasih v ustih kak ma-sulček, kako rano, ktera strup popije; sicer je pa to tudi prepozno, ako se ne zgodi vsaj deset minut po ogrizenji, ker se je strup že lahko razširil po vsem truplu. Ti pripomočki, ki so med ljudstvom navadni, zoper ktere se pa ubogi ogrizeni po pravici na vso moč branijo, niso le, kar po svoji lastni skušnji vem, zel6 škodljivi, ampak ogrizeni, ki si hoče s tem pomagati, navadno umrje. Dobro domaČe zdravilo zoper kačji strup so močne pijače, tako na priliko, žganje, brinjevec, posebno pa iz rži narejeno žganje z nekoliko kapljic jelenovca (Hirschhorngeiat); o tem nam pripoveduje neki Anglež Jurij B. Kendoll v svojem potopisu iz Teksas-a sledečo zanimivo pogodbo. ,,Nekega dne pritekel je k meni, kar je najbolj mogel, mož, ki mi je pravil, da ga je kacih deset stopinj od tam, kjer sem ravno jez bil, vgriznila kača ropotača v prst desne roke. DjaH smo mu na še krvavečo rano v jelenovec namočeno rutico, ter mu dali, predno je preteklo deset minut, trikrat rženega žganja, tako, da ga je izpil cel pint. Cez eno uro znati mu je bila popolna pijanost; kmalu je za dvanajst ur zaspal. Ko se drugo jutro zbudi, šel je vesel in popolnoma zdrav na svoje delo, ktero je odšle opravljal, kakor dosle. Pri prvi priliki se hočem prepričati, ali ta zdravila kaj pomagajo ali ne" Ce je res, da žganje pri tacih ranah pomaga, je tudi lahko razumljivo, zakaj kače nikoli ne vgriznejo pijanih, ki tavajo in rogovilijo tam, kjer so kače; tudi je potem verjetno, da pijanemu nič ne škoduje, če ga gad vgrizne. Kača, ki je pri nas ljudem in živalim najbolj nevarna, je navadni gad (Kreutzotter, vipera berus). Line gada ,,Coluber chersea", Fitzinger pa „Vipera ehersea" imenuje. Gad je zavoljo svoje pogumnosti strah in groza vsaki živi stvari. — V dokaz tega, da gad človeka napada, bodo naj sledeče dogodbe naše okolice: Nekega vročega dne maja meseca odstrani se mladeneč od svojih sodelalcev v vinogradu, da opravi svojo potrebo. Ko roko nazaj pomoli, da bi se osnažil, začuti bolečino, kakor da bi ga bil kdo zbodel; precej potem pa ga jame zelo peči; pogleda toraj roko, al kako se vstrasi, ko vidi na roki viseti velicega gada, ki se je tako zagrizel v prst, da ni mogel žrela več odpreti in so ga morali s silo odtrgati. — Druga dogodba pa je bila ta: Pastir je po veliki plohi gnal svojo čedo na pašo. Ko tje dospe, kar sede na skalo klopi podobno položivši klobuk z vroče glave zraven sebe na skalo. Pri tej priči vgrizne ga gad, kterega pa fant pred ni videl, v kazalec desne roke. — Enkrat se je tudi to pripetilo: Nekega vročega poletnega dne je šel kmet iz doma, da bi nabral suhih vej. Ko pride do nekega kraja, kjer je bila suha veja videti, vzame sekiro v roko ter mahne po veji; v istem trenutku skoči mu gad na vrat ter ga tako hudo rani, da umrje, predno mu je zdravnik prišel na pomoč. — Po hudem vremenu je šla kmetica na polje, da bi poravnala fižolove kole, ktere sta dež in vihar vrgla. Ko hoče to storiti, skoči nanjo gad ter jo v prst vgrizne. Drugikrat so želi na polji žito; žena je snope na voz nakladala. Ko vzdigne snop, ki je ležal na velikem plošnatem kamnu, vgriznil jo je gad v desno zapestje. — Neki mož je iz vinograda nesel sodček vina. Vtrudil se je ter hotel počivati; ko pa dene sodček na skalo, vgriznil ga je gad v desno roko. — Tacih dogodeb bilo bi lahko našteti neštevilno. Da so se gadje solnčili, predno so se jim imenovane osebe bližale, o tem menda nihče ne bo dvomil; da jih pa ni nihče popred zapazil, ker so po barvi svoji kamenju zel6 podobni in čisto pri miru ležijo, je pa, žalibog, tudi res. Vse to nam dovolj priča, kako je človeku sploh, posebno pa kmetiškim ljudem, treba pazljivim biti, da se obvarujejo silne nesreče gadovega napada. (Konec prihodnjič.) 42 Natoroznanske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Dalje.) S k o d 1 j i v e, strupene kače od nestrupenih , toraj neškodljivih, lahko razločiš po sledečih znamenjih: 1. Strupena kača se že sploh vede tako, da jej na prvi pogled moraš znati pogum in srčnost; ona se človeku ne le zoperstavi, ampak ga še celo napade. Postava strupenih kač je že, rekli bi, za boj pripravna. 2. Strupene kače se ogibljejo posebno mokrote in mraza; ne nahajaš jih toraj nikoli v vodi; v vodi strupena kača precej pogine. 3. Priče, kterim smemo verjeti, nam trdijo, da strupene kače le posamesno žive; nikoli jih namreč ne najdeš več skupaj. Ako se primeri, da se srečate dve strupeni kači, beži druga pred drugo, nestrupenih kač pa najdeš po sto skupaj. 4. Strupene kače ne lezejo, ampak le večidel bolj skačejo, kar je posebno videti, kedar zalezujejo človeka ali kako drugo stvar; to pa je za to, ker se strupene kače ne dotikajo tal z vsem životom, ampak le z nekterimi njegovimi deli, druge dele pa zvijo na okroglo, glavo vedno kvišku mol6. Te prikazni opominjajo človeka že od daleč, varovati se in bežati. Tem groznejša je kača videti, kolikor manj svoj život zavije, in ako ga samo enkrat zavije, tako, da je zavitek velik, je tudi kača najstrašnejša videti. Da se nestrupene kače vedno po tleh plazijo in života nikoli od tal ne vzdignejo, to je sploh znano; one se v pravem pomenu besede plazijo, strupene pa skačejo. 5. Strupene kače zavijajo svoj život, ter zavitke gori obračajo , jih po koncu drže , premikajo se toraj navzgor in navzdol, nestrupene pa se premikajo na levo in na desno. 6. Strupene kače živč po luknjah v skalah, po podrtinjah in starem zidovji, velikanka po drevji; neškodljive pa bivajo po podzemeljskih luknjah. 7. Razločiš jih lahko po živežu; neškodljive so zadovoljne z gosenicami, murni, črvi, kebri, muhami, kobilicami in majhnimi ribami, ia le veče neškodljive kače žive od žab, krot in miš; strupene kače le samo od tacih živali, ki so bolj popolnoma, kakor na priliko, od žab, krot, miš, podgan, krtov, tičev, mladih zajcev, velikanka pa še celo od večih živali, ki so med vsemi najbolj popolnoma, tako na priliko od konj, volov, risov, levov, slonov in slednjič tudi od človeka. 8. Po telesnih lastnostih. Strupene kače imajo v primeru z dolgostjo debel in močen život in rep, ki ni zmiraj bolj in bolj, ampak na enkrat zelo tenak; n e-strupene kače pa so proti repu enakomerno zmeraj tanjše in tanjše. Strupene kače imajo veliko debeiejo glavo, ki je okoli čeljusti posebno debela in po podobi nekako srcu podobna. Glavo stori debelo strup na žleza in mošnjiček, v kterem kača hranuje svoj strup; oba sta na desni in levi strani zgornje čeljusti. Mošnjiček s strupom se dotika votlega zoba. Kedar kača žival ali človeka vgrizne, porine zob v mošnjiček s strupom napolnjen, pa izlije strup po votlem zobu v rano, in sicer tako na desni kakor tudi na levi strani. Slednjič ima gad na svoji glavi nad nosom rogu podoben izrastek, tako rekoč, greben. Očalarica (Bril-lenschlange) ima na svoji glavi očalom podoben obris, tako da je videti, kakor bi imela res naočnike, in zavoljo tega imenujemo to kačo tudi očalarico. To kačo lahko razločiš od vseh druzih, ker tudi le po najvro-cejih krajih živi. Najstrašneja in najgrozovitneja vseh strupenih kač je naj a ali ropotača (die Klapperschlange, Crotalus), ona ima še celo na koncu repa kožnato pripravo, s ktero ropotd, kakor bi s suhim grahom, ki je še v lupini, klopotal, in zato jej je tudi ime ropotača. Tudi ropo-tače, kakor očalarice živ6 le v južnem delu Amerike. (Konec prihodnjič.) 43 50 Natoroznanske stvari. Dolgoletne opazke o kačah. Spisal France Ipavec, zdravnik v Novomestu. Zanimivo za vsacega, koristno zlasti za kmeta. (Konec.) Kakor pa more vsaka stvar brez razločka v raznih okoliščinah biti človeku v prid ali škodo, tako nam tudi kače vsakoršne baze škodujejo in koristijo, le naša pamet je preslaba, da bi mogli vse to spoznati; še ceJ6 težko pa moremo spoznati korist teh živali. Skoda, ki nam jo store nestrupene kače, je le ta mala, da nam pojedo majhne mlade ribice, in to le blizo vod, ki so polne rib; druga škoda nam ni znana. Koristne so pa tako, da se ne d& dopovedati; one cedijo kmetu polje, vinograde in travnike, v kterih prebiva brez števila škodljivih živalic: gosenic, črvov, kobilic, kebrov, murnov, ter mu tako zagotovi žetev, ki bi bila brez njih morebiti slaba. Kakor nam pripovedujejo take priče, kterim smemo verjeti, namreč zdravniki in naravoslovci, koristijo kače Lahom sploh, posebno pa Neapolitancem s tem, da jim hladijo mlačno neokusno vodo, ktere bi sicer piti ne mogli, to pa se tako zgodi: v vrč vode denejo eno ali pa več kač, kakor je vrč veči ali manjši, in tako ostane voda hladna. Ce zdravniki komu kako nogo ali roko odre-žejo ali mu morajo po potrebi kaj na glavi rezati, mu morajo toraj tudi prav mrzle vode na rane pokladati, da se ne prisadi; takrat hladijo vodo s kačami, ker nimajo ledii. Tako so nam menda kače na mnogotero stran koristne; al mi menda tega še zdaj ne vemo. Tudi imajo ljudje nestrupene kače za veselje in kratek čas, ki so jih že navadli tako, da so se z otroci in psi igrale, da so ž njimi iz ene sklede mleko jedle in večkrat se je neki prigodilo, da so pile na paši mleko iz kravjih vimen. Veliko strašnejša je škoda, ki jo človeštvu delajo strupene kače, kakor na pr. ve likanj a in druge, čeravno nestrupene, pa škodljive kače; veli kanj a namreč, ki je do 20 čevljev in po več dolga in debela kakor najmočnejši mož okoli prs, ovije truplo živali ali človeka, kterega v svojo pest dobi, ter ga zdrobi in požre. Večkrat umorijo uplenjeno stvar s svojim strašnim strupom. Tako nam pripovedujejo, da je na severnem Nemškem v neko mesto posestnik zverinjaka prišel, ki je imel med drugimi čudnimi živali tudi ro-potačo, ktero je za denar kazal. Ker ne trpijo imenovane kače lahko mraza, najde nekega jutra ropotačo vso trdo in skoraj mrtvo; zelo se vatraši in boji se zgubiti eno najimenitniših živali svojega zverinjaka. Odpre toraj dobro zavarovano kletko, vzame kačo iz nje ter jo nese k dimniku, da bi jo gorkota oživila, kar se tudi v resnici kmalu zgodi. Ko se kača zopet oživi, kar pregibaje se naznanja, nese jo precej sopet na stari kraj v varstvo , ali komaj jo položi v kletko, ga že tudi v desni palec vgrizne. Vgrizeni posestnik zverinjaka, vede kako hud je strup ropotače, pošlje brž po ranocelnika, najbliže njega stanujočega; on pride in mu nemudoma odreže ranjeni prst. Ali ako-ravno mu je zdravnik odrezal prst, umrl je vendar, predno je četrt ure preteklo za rano. Kakor velika in strašna je vendar škoda, ktero človeštvu imenovani dve plemeni te živali prizadevate, vendar ste mu tudi ravno te imenovani živali veliko bolj koristne kakor škodljive; velikanke na pr. iščejo in požirajo mrhovino velicih živali, namreč slonov, risov, oroslanov itd. ter tako toliko pomagajo, da se ne okuži zrak. Omeniti je še treba, da kače mrzle ostanejo, naj jih dene človek na solnce, ali na peč ali v posteljo ka-cega človeka; gorke so le kedar so bolne. Jež je za človekom najhujši sovražnik gadov, in Bog vedi, ali ni še cel6 veči nego človek, kajti težko da bi ljudje pomorili toliko gadov, kolikor jih pomord ježi. — Razun ljudi in jezov ima gad še druge sovražnike, in to so velike tiče ujede, kakor na priliko sova, orel in drugi, ki jih če tudi redkokrat, vendar-le umore. Med vsemi živalmi ježu gadovi zobje najmanj škodujejo, še cel6 kedar ga gad vgrizne v rilec, ki je najobčut-ljiviši del ježovega telesa. — Jež požre gada s strupom vred brez kakove škode; on počaka gada za kakim velikim kamenjem, na kterem se ta navadno greje, ter ga napade spečega, mu pade na hrbet, ga natakne na svoje igle ter ga nese v svojo luknjo, kjer ga da precej svojim mladim požreti. Kakor zgorej omenjeno, je brž ko ne jež vzrok, da se ogiblje gad gozdov; temu se ve" da tudi pripomore mraz in mokrota gozdov, kakor tudi to, da je drevje na gosto skupaj in toraj med njimi gad skakati ne more. Nestrupene, neškodljive kače bivajo po nizkih, mokrih, močvirnatih, gadje pa le po suhih, visocih, kamnitih ali peščenih krajih, vendar nahajamo prve (nestrupene) kače na prav visocih hribih, kjer že gadov več ne najdemo. Temu je vzrok to, da gada na visocih hribih že zebe in da si gad na visočinah ne dobi potrebne hrane, nestrupene kače pa, ki se živ6 od bolj nepopolnoma živali, dobe" si na hribih dovolj hrane. Kedar začne zima, poskrijejo se kače v svoje luknje in se mraza strd6 in zaspe, ter se prebude spomladi, kedar vse oživljajoče solnce že s svojo gorkoto zemljo dobro ogreje. Gradje popred zaspe ter se tudi pozneje prebude kot druge kače.