Leto VIII, štev. 39
Ljubljana, torek 15. februarja 192)
Poltnina pavfalirana. Cena 2 Din
ga l«h»ja ob 4, »jatfij. ea
Stane mesečno Din 15-—; sa Inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5Л. Telefon štev. 7*, ponoči tudi Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravniîtvo: Ljubljana, PreSernova ulica St. 54. — Telefon St. 36.
ioseratni oddelek: Ljubljana, PreSernova ulica St. 4. — Telefon St 49s
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri postnem ček.zavodn : Ljub-jana St 11.84s - Praha čislo 78.180-Wten, Nr. 105. S4t.
Ljubljana, 14. februarja. Ekspoze, s katerim je minister financ dr. Bogdan Markovič otvoril generalno obravnavo proračuna za finančno leto 1927.-28., je vsa javnost pričakovala z zanimanjem. Od novega moža je bilo pričakovati novih misli. Iz državne Hipotekarne banke g. dr. Bogdan Markovič ni mogel prinesti lavorik. Meseca decembra, ko je vlada g. Uzunoviča padla v krizo, je napadel tedanjega finančnega ministra g. Periča, da je predložil slab proračun.
Ta proračun je moral g. Markovič sedaj braniti v skupščini. Braniti? Ni ga branil, odpovedal se je odgovornosti zanj in to je dalo celemu ekspozeju obeležje, ki ni vplivalo prijetno. Tem bolj smo pričakovali, da bo vseboval ekspozé krepke konture nove finančne politike. Toda razočarani smo tudi v tem oziru.
Kajti kdor se potrudi prečitati ekspoze finančnega ministra Stojadinoviča, 1. 1925. in 1926. bo v njem našel s prav malimi nijansami vse ono, kar je povedal g. Markovič: Potreba izenačenja davkov, znižanja bremen, potreba stabilizacije valute, štednja itd. kar čita-mo od dne do dne v finančnih revijah ln gospodarskih člankih vesoljnega no-vinstva Jugoslavije.
Edino novo je bila napoved moratorija za zaostale davke, a pravični smo toliko, da moramo priznati, da je finančni minister obljubil ta moratorij, ki koristi predvsem Vojvodini in Srbiji, Sloveniji pa bore malo, že v času, ko je bila na krmilu še vlada RR. Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da ob naj-skrbnejši analizi govora g. dr. Marko-viča v njem ne najdemo niti sledu kake rodovitne in koristne ideje, ki bi bila dobrodošla v krajih, ki so v davčnem oziru storili več nego svojo dolžnost. Tudi nismo našli ne sledu kake aluzije, ki bi spominjala vsaj na eno izmed posebnih gospodarskih stremljenj Slovenije in bi jo mogli beležiti na dobro konta vstopa SLS v vlado.
Ce se torej ekspoze g. dr. Bogdana Markoviča glasilu SLS tako silno do-pade, da ga pozdravlja kakor betežnik pomladno solnce, je to pač edinole dokaz, da je ta stranka z vstopom v vlado izgubila ne le ves svoj program, ampak tudi vso kritično prevdarnost. Ona sedaj slepo hvali, kar bi sicer na vsa usta grajala ter proglašala za ne-čuveno varanje javnosti — če bi bila v opoziciji . . .
Ako je g. Markovič nezadovoljen z budžetom, ki ga zastopa, Je imel samo dvoje poti: Ali ne sprejeti portfelja finančnega ministra, ali pa zahtevati, da se mu da nekaj časa, da budžet popravi in na novo pripravi. Q. dr. Markovič je minister financ od decembra in bi bil tedaj lahko zahteval tromesečni rok za nov proračun, ki bi ga ta čas sestavil, do sprejetja pa bi se zadovoljil z dva-najstinami. Kajti i stari i novi budžet sta v mnogem enako nerealna: finančni minister daje od dovoljenih kreditov danes izplačevati le ono, kar premore in sam izbere in tako bo tudi po novem proračunu meseca aprila in maja 1927. Vloga parlamenta, ki se bori za Izdatke, je uprav klaverna, kajti podana ni nobena garancija, da se bodo od njega dovoljeni zneski sigurno izplačali.
Finančni minister je tudi sam izrekel dvom, ali je njegov budžet aktiven. Gotovo ne odobrava nihče, ako finančni ministri pretiravajo finančno ugodno stanje svoje države, a da finančni minister pred vso javnostjo podvomi o realnosti in izvedljivosti proračuna, ki je vendarle njegov, če pa ni njegov pa je vsaj proračun države, koje biti finančni minister ima čast, to je odkritosrčnost, katere ne bi mogli šteti med vrline finančnih ministrov, ki naj bi v takem slučaju raje poprej mislili o kon-sekvencah, kakor kasneje.
Ako finančni minister tako govori, kakor je govoril g. Markovič, kdo naj se navdušuje za njegov predlog? O, da, našla se je družbica, ki vse odobrava, hvali, glasuje za vse, kar je včeraj pobijala. In to je naša «značajna in načelna» SLS.
Hlinka proti madžarski iredenti
Praga, 14. februarja, g. «Slovak», glavno glasilo slovaške ljudske stranke, prinaša članek njenega voditelja Andreja Hlinke, v katerem se ponovno bavi s posledicami vstopa stranke v vlado. Hlinka se v tem članku obrača proti Madžarom onstran me« jc in naglasa krivice, ki so jih trpeli Slcrva» k na Madžarskem. Slovaki verujejo ne» omajno v obstoj češkoslovaške republike in v to, da je njihov narod zmožen živijo« r.ja. Madžari so izjavljali, da verujejo v Boga, sv. Trojico in v integriteto Madžar« ske, Slovaki pa izjavljajo, da verujejo v obstoj češkoslovaške republike, ▼ življenja« zmožnost naroda in v avtonomijo Slovaške. Madžari so se zelo motili, ako 90 pričakoe vali od borbe Slovakov za avtonomijo svo« je dežele izpolnitev svojih sanj o vzpoeta« vitvi stare Madžarske, ki se mora pač vda« ti v svojo usodo. «Nočemo biti Madžari slovaškega jezika!» zaključuje Hlinka svoj članek.
Z današnjo vlado se ne da živeti,
ne. umreti
Pravijo radikali in iščejo novih izhodov. — Odločitev v radi-kalskem klubu o zopetnem sprejemu jovanovicevcev, — Kritični pomen tega vprašanja za vlado.
Beograd, 14. februarja p. Z izgovorom, da je jutri pravoslavni praznik, je vlada danes zopet odgodila seje Narodne skupščine, in sicer do srede. Za jutri se napovedujejo razne senzacije. Predvsem je sklicana seja radikalnega poslanskega kluba, ki ima odločiti o zahtevi članom kluba Ljube Jovanoviča radi zopetnega sprejema v matični radikalni klub. Zadeva je jako važna, ker je od povratka Jovanovičevega kluba odvisna eksistenca današnje vlade. G. Velja Vukičevič je vstopil v vlado samo s pogojem, da se izvrši zopetna fu-zija obeh radikalnih klubov, vendar pa se v oficijelnem radikalnem klubu pojavlja, kakor smo že poročali, velik odpor. Glede nekaterih jovanovičevcev je zopetni sprejem izven diskusije, so pa drugi, katerih radikalni klub sploh ne želi sprejeti. Pašičevci n. pr. izjavljajo, da po nobeni ceni ne bodo dovolili, da se Ljuba Jovanovič vrne v klub. Smatrajo tudi, da poslanski klub za to sploh ni kompetenten, ker je Ljubo Jovanoviča izključil iz stranke širši glavni odbor, ne pa poslanski klub. Radikalni klub tudi ne želi imeti v svoji sredini poslancev Miliutina Tomiča, Vasilija Trbiča in Jovana Altiparmakoviča, o katerih pravijo, da bi bil njihov zopetni sprejem nezdružljiv z oziri pijetete do pokojnega Pašiča. Vojvodinski radikali se branijo Joče Laloševiča, češ, da se je v času oblastnih volitev strahovito ponašal proti oficijelni stranki in da mu torej ni mesta v njej. Po
vsem sodeč, bo seja radikalskega kluba izredno živahna. Povdariti je, da Jovanovičev klub ne želi cepiti se in hoče ostati kompakten.
Beograjski listi podčrtavajo danes vest, da je bila snoči v nekem privatnem stanovanju konferenca skupine radikalnih prvakov, na kateri sta bila prisotna tudi Uzunovič in Maksimo-vič. Listi beležijo, da se je na tem sestanku izvršil pritisk na B. Maksimoviča in da je to'storil celo sam Uzunovič, naj bi se Maksimovič umaknil in na ta način radikalni stranki olajšal položaj, da bi ustvarila solidnejšo večino, sposobno za delo. Povdarjalo se je, da je današnja vladna kombinacija taka, da se ž njo ne more niti živeti niti umreti. V političnih krogih so se danes mnogo komentirali govori, ki sta jih včeraj imela Pribičevič v Novem Sadu in Stjepan Radič v Zagrebu.
Beograd, 14. februarja p. »Politika« prinaša iz vrst radikalnih poslancev informacijo, da je najnovejša vlada g. Uzunoviča zadela na vrlo velike težko-če in da ni viden izhod iz sedanje težke situacije. Zopetni sprejem jovanovičevcev v matični klub je bil glavni pogoj kluba g. Lj. Jovanoviča, da podpira vlado g. Uzunoviča in da obenem sodelu e v vladi z oficijelnimi radikali. G. Velja Vukičevič je podal v tem smislu kategorično izjavo: Njegov klub zahteva hitro rešitev tega vprašanja in jasno situacijo.
Mučni prizori v zakonodajam
odboru
Kar eden minister predlaga, to drugi odklanja. — Kleroradi-kali preglasujejo vse redukcijske predloge. — Bodoča kompe-tenca ministrskega sveta.
Beograd, 14. februarja, p. Danes je bila seja plenuma zakonodajnega odbora, na kateri se je nadaljevala razprava zakona o centralni upravi. D.'. Spaho je najprej ur» giral zakon o kazenskem procesu. Predsed» nik Živkovič je odgovoril, da je načrt že getov in da bo storil vse, da bo čimprej prišel pred plénum zakonodajnega odbora. Nato je bil sporočen dopis finančnega mi« nistra, ki zahteva, da katastri ostanejo v finančnem ministrstvu in ne pridejo v mi» nistrstvo za javna dela, kakor to predvide» va načrt zakona. Minister Jovanovič je iz» javil, da se o tem predlogu finančnega mis nistra še ne more izjaviti. Dalje se čita amandman bivšega trgovinskega ministra dr. Krajača, ki zahteva, da poštna hranil» niča ne preide v kompetenco prometnega, temveč trgovinskega ministrstva.
Dr. Spaho (DZ) podpira predlog dr. Kra» jača, ker je poštna hranilnica pretežno kre« ditna ustanova, ki s prometnim ministr« sfvom nima nobenih zvez. Razen tega opo» zarja, da se hočejo trgovinskemu ministr« stvu odvzeti skora; vse kompetence. Skoro vsa carinska politika mu je vzeta, v zad» njem času pa si prisvaja tudi trgovinsko politiko ministrstvo za zunanje stvari, v katerem se je že osnovalo posebno trgovin» sko odeljenje.
Posl Juraj Demetrovič (SDS) konstatira da se v zakonodajnem odboru vrši čudna anomalija. Dr. Krajač je kot aktiven član v'ade predlagal amandman, kterega je že tedj odklanjal minister Vasa Jovanovič, ki je bil z dr. Krajačem skupaj minister Isto je sedaj s oredlogom finančnega ministra. Kako je mogoče, da se take stvari godijo med ministri iste vlade? Menda minister za izenačenje zakonov vendar predstavlja vso vlado, ne pa samega sebe. Vlada naj se пајртеј med seboj sporazume, ker je skrajno mučno, da en minister iste vlade nekaj predlaga, drug član vlade pa to od« klanja. Predlogi ministrov morajo biti pred logi celokupne vlade. V ostalem se popo!» noma strinja z dr. Spahom. Najbolje bi bi» lo, da celo ministrstvo za pošto in brzojav skupno s poštno hranilnico preide v sestav trgovinskega ministrstva. Demetrovič sma» tra, da naj vlada celotni sedanji načrt, o katerem itak nima več enotnega mnenja umakne in predloži nov načrt
Minister V. Jovanovič pravi, da amand» mana dr. Krajača ne more sprejeti. Dr. Po« lié (fed.) se v vsem strinja z govorom De» netroviča ter povdarja, da je zelo neumest» ro, da se v zakonodajnem odboru razprav» ljajo tudi spori med ministri. Naglaša, da je finančni minister izjavil v finančnem od« boru, da bo predložil amandman, s kate« rim bo zahteval, da se eksploatacija držav« rih rudnikov prenese v kompetenco pro» metnega ministrstva. Kaj je s to napoved« jo? Minister Jovanovič izjavi nato, da kar je predlagal minister, je za sedaj samo njegovo mnenje. Opozicija se temu smeje in dela ostre dovtipe na račun ministrov. Demetrovič ponovno zahteva pojasnila gle« 6e vprašanja eksploatacije državnih rudni« kov. Kaj je točno? Ono, kar je sedaj go« voril minister Markovič v finančnem od» boru?
Radikali m klerikalci odklonijo na to vse spreminjevalne predloge.
Pri razpravi o čl. 5 zahteva dr. Polič, da se v zakonu povdari, da podtajniki nima« jo pravico do glasovanja v ministrskem svetu. Min. Jovanovič ta predlog sprejme.
K čl. 6. pripomni posl. Demetrovič glede sej ministrskega sveta, da se večkrat do« gaja anomalija, da ni po seji nobenega sle«
du o tem, kaj je ministrski svet sklenil ter predlaga, da se v stilizaciji doda, da se morajo vsi odioki ministrskega sveta zapi» sati v protokol. Dr. Polič opozarja, da mi» nistrski svet ne more izdajati nobenih ad» ministrativnih aktov v svojem imenu, tem» več da daje samo predhodne predloge za kraljeve ali pristanek za administrativne akte ministrskega sveta. Minister Jovano» vič se strinja. Čl. 6. se končno sprejme v sledeči stilizaciji: «Ministrski svet ima na» logo, da vzdržuje edinstvo in enotnost v poslih vlade in uprave. Zakonski predlogi, predlogi kraljevih ureaV in proračuna se morajo predhodno pretresati v ministrskem svetu. Razen tega se imajo v ministrskem svetu pretresati tudi predlogi, za katere to predvidevajo -osebni zakoni. Ministrski svet ne izdaj nobenih administrativnih aktov v svojehi imenu, temveč daje samo predhodne predloge za kraljeve ali prista« nek za ministrske administrativne akte, ko« likor tega posebni zakoni drugače ne od» rejajo.
Brez razprave se sprejme ČL 7., ki se gla» si: Na vsakem kraljevem ali ministrskem iktu, ki se po čl. 6 predhodno pretresa v ministrskem svetu, mora biti označeno, da ■c bil ministrski svet zaslišan.
Čl. 8 se po daljši razpravi sprejme v sle« dečem besedilu: Predsednik ministrskega sveta sklicuje sejo ministrskega sveta in ako kralj ni prisoten, predseduje tem se» jum. On sopodpisuje vse one kraljeve akte, katerih izvršitev ne spada v pristojnost no« benega drugega ministra ali katerih izvr« šitev je s posebnim zakonom naložena nje« mu v dolžnost. Kadar je on odsoten, ga zastopa v vsem minister, ki je s kraljevim ukazom določen za namestnika predsedni« ku min. sveta. V začasni ali trenutni od» sotnosti ga zastopa do povratka najstarej« ši minister po imenovanju ali minister, ki ga on določi. Zakoni morajo biti podpisani po vseh ministrih. Minister pravde pa sta» vi nanje državni pečat. Kraljeve uredbe morajo biti podpisane od onih ministrov, katerim je naložena njihova izvršitev.
Prihodnja seja v sredo.
Potresna katastrofa v Hercegovini in južni Dalmaciji
(Glej poročilo na 3 strani.)
Beograd, 14. februarja p. Večerne vesti poročajo i1 Dubrovnika, da je prvi potres trajal osem sekund ter povzročil veliko paniko. Veliko ljudi je iz mesta zbežalo v razna predmestja. V Dubrovniku je poškodovanih več hiš, ker je popokalo zidovje. V hotelu De la Ville se ie udri strop. Ob 9.15 se je ponovil sunek, tretjič pa se Je zazibalo ob 10.15 Tretji sunek ie trajal 30 sekund. Iz vseh krajev prihajajo vesti o veliki škodi, posebno v kraju Slan je bilo porušenih mnogo hiš. Zelo oškodovani so bili kraji, Ljubin, Ercernovi fa Cavtat. Število žrtev, ranjenih in mrtvih še ni znano, ker so med Mostarjem ta drugimi manjšimi kraji pretrgane telegrafične ta telefonske zveze.
Potres tudi v Trstu in na Reki
Trst, 14. februarja, o. Davi ob 4.45 so čo-
tili tudi v mestu lahek potres, ki je trajal par sekund Na Reki je bilo čuti potres močneje, vendar ш bilo nikake škode.
Stepan Radič o kleroradikalski
reakciji
Preklicuje svoje dolgoletne klevete proti Svetozarju Pribičevi-ču. — Silno ostri izpadi proti klerikalcem. — Napoveduje skorajšnje volitve.
Zagreb, 14. februarja, r. Včeraj dopoldne se je vršilo v Zagrebu v veliki dvorani Prpičeve palače predavanje Stjepana Radiča, ki je obširno govoril o mednarodni politiki in se pri tej priliki dotaknil tudi važnih vprašanj naše notranje politike. Po svoji stari navadi je najprvo govoril o monarhizmu angleških dominijonov, o Rusiji kot središču bodočega sveta, o dveh svetovnih grupacijah, nato pa ie prešel na notranjo politiko in govoril o sedanji reakci-jonarni vladi. Naš notranji položaj se je sedaj razbistril. Radikali so dobili družbo, kakršno zaslužijo. Mi smo govorili» da je Pribičevič slabši od radikalov, toda on je mnogo boljši in govorili smo, da .ie slabši od Korošca, pa je ravno narobe res. Ko smo se združili z radikali, smo mi kurili ogenj, radikali pa so kuhali jelo in použili najboljše. Ko smo se nato razdružili z njimi, so radikalom priskočil! na pomoč klerikalci. Našli so se reakcijonarci, ki so sedaj eno. V parlamentu imajo malo večine. Klerikalci so pomagači radikalov v vprašanju volilnega terorja, nasilja in korupcije. Radikali in Korošec so ostali sami kot pravi reakcijonarci in «kundakaši». Na eni strani imamo danes demokracijo, na drugi strani pa ni narod, nego sila in kundak ter oblast popov. To ie še težje: kajti pop v Sloveniji ti ne odpusti grehov, kar je težje kot dva udarca s kundakom. Navzlic temu bo Korošec propadel, ako ga radikali ne bodo držali z istimi sredstvi, s katerimi jih drži Boža Maksimovič.
Radikali in klerikalci so ostali pri oblastnih volitvah v veliki manjšini. Mi smo sedaj za sodelovanje vseh demokratičnih elementov. Zlasti tudi s Sve-tozarjem Priblčevičem. In to iz več razlogov. Pribičevic odklanja volilna nasilja kakor mi in zahteva tud; boljšo državno administracijo, zlasti v naših krajih. Pribičevič je proti terorju. Iskreno povemo, on ga tudi prej ni vršil, on .ie le dopustil, da so ga vršili radikali. Še eno: Pribičevič je govoril, da iz na-šega sporazuma z radikali ne bo kruha.
On jih je dobro poznal! Mi smo dobili samo poslovna ministrstva, ne pa oblasti, imperija. To smo vedeli in smo bili pripravljeni, da pustimo oblast. Nekaj smo pa le mogli ustvariti. Spoznali smo vso nesposobnost svojih radikaiskih zaveznikov. Vi veste, kako sem hvalil Periča. V resnici pa je ta Perič taka ničla, da nimate pojma. On nima pojma o financah, ne o ustavi, in nič ne ve o zunanji politiki.
Sedaj so združeni ti radikali s klerikalci, ki so impotentni in defektni na mozgu. To so separatisti ne iz principa, temveč iz omejenosti. Vse hočejo postaviti pod papeževo copato. Bojijo se, da bi se Slovence posrbilo ali pohrvatilo, kar je seveda prazen strah. V svoji duši smatrajo, da bi bilo bolje, ako bi bila Slovenija ostala pod Avstrijo, ali pa bi bila razdeljena med Avstrijo in Italijo, češ da bi tako bila zaščitena njihova vera. Za nas bi bila prava nesreča, da je še več takih Slovencev v naši državi.
Interesantno je, da so sporočili kralju, da ni treba sodelovati z Radičem. češ, da ruši vse avtoritete. Ako jaz ne bi bil dregnil v popovsko bero, ne bi bil nevaren. Meni so sporočali klerikalci: nam je vseeno, kaj verujete, samo ne nastopajte proti našim interesom.
Sedanja rešitev krize je pravo blagostanje, kajti politično življenje je dovedeno do absurda. Velika je stvar, da je Pribičevič prepustil mesto Korošču. Jaz mislim, da je to Pribičevič storil zavestno. Sedaj vodimo borbo proti reakciji. Mesto štirih Hrvatov, ki so kurili ogenj za radikale, so vstopili trije Slovenci. To je dobro, ker se bo končalo tako-le: morda dobimo koncem tega tedna vlado najširše koncentracije, morda pojdomo na volitve brez proračuna. Mi bomo storili vse, da vlada ne dobi proračuna. Ali pride do koncentracijske vlade pred volitvami ali po volitvah, je vseeno. Na vsak način bo velika stvar, da Se po volitvah ustanovi čvrsta narodna večina brez radikalov. To je največia zasluga Korošca, zakar mu kličem: Živel!
Kapitulacija italijanskega kralia pred fašizmom
Pariški listi priobčujejo podrobnosti o dalekosežnem sporu med krono in fašističnim režimom. — Mussolini hoče postati na vsak način imperator. — Dramatična posvetovanja na dvoru.
Pariz, 14. februarja. 1. Listi poročajo iz Rima o sporu, ki je nastal med Mussoli« nijem in kraljem zaradi tega, ker je vrhov«
ni poveljnik italijanske vojske sedaj nepo« sredno podrejen ministrskemu predsedniku in ne več kroni. Splošno so pričakovali, da Ik) ta Mussolinijeva poteza presenetila jav» no mnenje, kar se pa v resnici ni zgodilo al: kvečjemu ne v taki meri, kakor so mi» slili. O tej Mussolinijevi nameri se je v političnih krooih že dolgo_ šušljalo, ker je fršizem dolgo razmišljal, preden se je od» lečil za ta korak, ki ne pomenja le postop» ne degradacije kralja, ampak mu narav» nost jemlje najvažnejšo ustavno prerogati» vo. Malo pravic je še ostalo kralju Viktor» ju Emanuelu, odkar so na krmilu fašisti. Sedaj pa mu je Mussolini odvzel najmoč» nejšo oporo, ki jo je krona branila z vso odločnostjo. Nekateri pravijo, da je s svo» jim najnovejšim korakom odvzel fašizem kralju orožni list.
Listi pravijo nadalje, da se iz vsega po« stepanja ministrskega predsednika zadnjih mesecev jasno vidi, da dela po dobro pre» mišljenem načrtu, ki naj bi aovedel do te» ga, da zasede Mussolini sam prestol kot cesar Velike Italije in da tako nadaljuje zgodovino rimskih cesarjev. V tem pogledu je tudi značilno dejstvo, da zaključujejo fašisti pri vsaki priliki svoje popevke z be« sedami; «Hočemo Benita — cesarja!»
Kralj je poklical k sebi v Kvirinal svoje zveste svetovalce i" jih vprašal za mnenje. Maršal Badoglio, ki se je zelo leompromiti» rai s fašizmom, se ni hotel zameriti ne na levo ne na desno. Viktor Emanuel mu je rekel; nai brani svojega kralja. Badoglio se je izmikal direktnemu odgovoru m je dejal, da pomeni braniti kralja toliko kot braniti fašizem in obratno. Ni dvoma, da se maršal noče vezati na nobeni strani, da bi tako imel oroste roke. Baje je kralj na» to hotel stopiti pred narod z manifestom, naj mu bo zvest in naj ga podpira, pa je svojo namero opustil, ker bi to pomenjalo vojno napoved ministrskemu predsedniku. Sicer pa mu je to nasvetoval tudi bivši mi» i.istrski predsednik Bonomi, ki ga je po« tem povabil k sebi. Ta stari državnik je opozoril kralja na veliko odgovornost, ki bi si jo nadel s takim korakom. Dejal mu je, da je narod sit krvolitja in da bi od» govomost za nanovo prelivanje krvi padla r.a krono. Stari Giolitti, do katerega se jo tudi obrnil kralj, je nujno svetoval, naj vladar odstopi v korist svojemu sinu pre« stolonasledniku. Kralj je najbolj poslušal Bonomija in težkega srca sklenil, da opu«-sti vsak korak, da pa bo odločno branil svoje ustavne pravice. Kralj je moral ka« pitulirati pred fašizmom, ki seveda deman« tira vesti o kakršnemkoli nesoglasju s kro« no m naglaša, da se je vlada odločila za spremembo kompetence v vrhovnem vod» stvu vojske zgolj iz tehničnih razlogov.
Dejstvo je, zaključujejo francoski listi, ca je dandanes monarhija v Italiji le sle»
po orodje v rokah fašistov, ki se ga poslu» žujejo v svoje svrhe, ki ne služijo drugemu cilju kot temu, da ga v danem trenotku za» vržejo in da postane Mussolini italijanski cesar.
Italija proti razorožitvi na morju
Rim, 14. februarja, o. O stališču, ki ga zavzema Italija do spomenic predsednika Coolidgea o omejitvi pomorskega oboroževanja, je «Agenzia Štefani» objavila komunike, v katerem pravi, da je Mussolini podrobno proučil spomenico, ki predlaga ponovne omejitve pomorskega oboroževanja petih največjih svetovnih držav. Mussolini je o tej stvari govoril tudi z načelnikom mornariškega generalnega štaba admiralom Actonom. Italija bi ne mogla pristati na določbe, ki bi, dasi samo neposredno, ogrožale njene življenske interese. Naglasiti je treba, pravi «Štefani», da so po letu 1922., ko se je vršila wa-shingtonska konferenca, nastopile razne nove okoliščine — kakor neuspeh konference manjših pomorskih sil, ki se je vršila v Rimu in znatno pomorsko oboroževanje nekaterih velikih in malih pomorskih sil, ki gledajo ali pa imajo dostop na Sredozemsko morje.
Pariz, 14. februarja, s. Kakor poroča «Havas» iz Tokija, se oficijelno izjavljajo, da bo japonska vlada sprejela predlog predsednika Coolidgea glede razorožitve in da bo odgovorila nanj po kabinetnem svetu, ki se vrši 15. februarja.
Sklepi mednarodnega socialističnega kongresa
Pariz, 14. februarja, (be.) Drugi socijali-stični mednarodni konges je zaključen. Izvr-ševalni odbor je izdal manifest, v katerem zahteva konec vojaške intervencije na Kitajskem. Nadalje obsoja manifest vmešavanje ameriških Zed in jenih držav v mehikanske zadeve in italijansko politiko na Balkanu, ki hoče ogrožati politično ravnovesje na Balkanu. Končno, se izjavlja manifest za prijateljsko politično in gospodarsko .sodelovanje med Nemčijo in Poljsko.
Italijansko-angleški spor za Rdeče morje
Rim, 14. februarja, (ri.) Italijanska vlada zanika vest, da obstoja glede Rdečega morja med Anglijo in Italijo resen spor. Kralja Hedžasa Italija ni še priznala. Ravno tako se zanikajo uradni razgovori Italije z Ibn Sa udom glede rešitve vprašanja Jem ena.
Svetozar Pribičevič o sedanii vladi
Vodja SDS o klerikalni stranki — Razmerje SDS do Demokratske stranke. — Državni napredek nemogoč brez pregru-
pacije strank.
Nato se ie Pribičevič dotaknil razmerja z Davldovldevo stranko.
L. 1924 je botel Davidovid, da za vsako ceno sklene sporazum z Radidevo stranka Jaz sem bil proti. Trdil sem, da bo sporazum doživel fijasko. Davidovid je argumentiral, da je njegova zasluga, da so radičevci prispeli v Beograd. Radičevci pa so obratno dospeli v Beograd, ker so to zahtevali interesi njihove stranke, ne pa radi lepib oči g. Davidoviča. Po volitvah 1. 1923 sem predlagal takrat Je enotni stranki, naj organizira borbo proti radikalom, naj se napotimo v narod, naj organiziramo shode in naj od spodaj zrušimo položaj. Trdil pa sem tudi, da bi borba proti radikalom v zvezi z Radidem koristila radikalom, ker srbski del naroda ne bi raaumel. da se vodi borba proti PaiSiču z Radidem. Stranka se le razdvojila, ker se le proti prečansklm poslance« vodila politika. Ici le bila v Interesu demokratskega krila Iz Srbije. Obenem Je'ta politika nasprotovala dobro poj-movanim Interesom naroda in države. Našemu stališču L 1924 gre zgodovinska и-sluga, da je morala Radičeva stranka s svojim protldržavnim pokretom kapitulirati. Jaz stojim na stališču, da
Beograd, 14. lebruaria p. Včeraj se je
vršila v Novem Sadu oblastna konferenca SDS za celo Bačku, ki ji je prisostvoval tudi Svetozar Pribičevič. Konference so se udeležili delegati 120 organizacij SDS. Naloga konference je bila ta. da določi рто-grarn bodoče akcije SDS v baški oblasti, kjer je stranka pri oblastnih volitvah dosegla izredne uspehe. Pribidevid le bil pozdravljen z vHnrnimi ovacijami. Vodja SDS se je pri tej priliki v velikem političnem govoru dotaknil vseh aktualnih poll-tHSnih vprašani. Izvajal je m. dr.:
Po dveletni borbi proti vladi sporazuma, ki le bila sedai upokojena, se Je pokazalo, da
narod sprejema našo politiko.
Oblastne volitve so potrdile, da naša politika zmaguje. Nato je Pribidevid govoril o uspehu stranke v Bački m pozval prisotne, da pristopijo k intenzivni organizaciji stranke v celi oblasti.
Radikali so sedaj sklenili sporazum s slovenskimi klerfkaki. Ko so sklepali sporazum z Radidem, so se radikali izgovarjali, da je
Radič manjše zlo od Korošca.
Sedaj pa so sklenili sporazum z večjim zlom, s klerikalno stranko g. Korošca. Ko-roščeva stranka je plemenska, pokrajinska stranka, stranka katoliškega klerikalizma. Njeno vodstvo se nahaja Izven države, stranka stoji na Jezuitskem načelu, da cilj opravičuje sredstvo, kar se le Izkazalo tndi pri sklepanju o korupciji v anketnem odbora. Vi veste, da so v anketnem odboru največ rogovilili klerikalci. Venomer so na-glašali, da so največji bord proti korupciji. Znano vam le. da je Korošec pripeflal Davidoviča na velik shod proti korupciji v Ljubljano. Ko so pa klerfkald vstopili v vlado, so Izpremenill svoje stališče in glasovali za radikale.
Nastane vprašanje
zakaj so radikali sklenili sporazum s klerikalci?
Radikali pazijo samo na svoje strankarske interese. Klerikalci ne pomenijo opasnosti za rad. stranko. Klerikalna stranka nastopa samo v Sloveniji, zato ne žrtvujejo ničesar, ako prepuščajo upravo Slovenije klerikalizmu. Najprvo so se pogajali z da-vidovidevd. Zakaj ni došlo do sporazuma? Ker so interesi radikalne stranke največji v Srbiji, kjer so tudi Interesi Davidnvideve stranke največji. Zato je med njimi izključen sporazum. RadtkaH so zamerili davi-dovidevcem, da stavijo pogoje, ki rušijo čast radikalne stranke. Nato navala Pribidevid. kako le Demokratska stranka 1 1920 predlagala proti Stojanu Protidu kot ministrskega predsednika pokojnega pariškega poslanika Vesnlda. Tedanji prestolonaslednik Je pozval Vesnlda brzojavno h Pariza, da Je sestavil vlado. Tisti čas radikali niso smatrali, da je žalitev za radikalno stranko, da predlagamo Vesnida. Sedaj pa trdilo, da pomeni žalitev, ako se zahteva odstranitev Bože Maksimovida. M je napram Stojami Protidu kakor baška ravnica proti Čimborasn. Pribidevid opozarja tudi na in-ddent, ki je strmoglavil starega Niknlo Pa-šida. Tedaj Je Radid izjavil, da Nlko'a Pa-šid ne more biti predsednik vlade, nakar so tadikali žrtvovali Nikolo Pašida.
se morajo likvidirati stare ia strohnele stranke,
ld so nesposobne za vodstvo sodobne državne politike. V novo stranko se mora uvrstiti vse, kair spada skupaj idejno. Demokratska stranka se je razdvojila iz načelnih, političnih razlogov. Ves »vet govori o združitvi obeh kril. samo ml v Beogradu ne vemo ničesar. Ml vidimo, da se Davldovldeva stranka pogaja z radikali In z radičevci. samo z nami ne. Jaz vidim, da Je ta stranka v tesnih odnošajih z zemljo-radniki, samo z nami ne Jaz vidim, da vzdržuje odnošaje celo s klerikakH, ki so na vladi, ne pa i nami ki smo v opoziciji. Ker Je temu tako. moramo razpršiti glasove o nekakšni fnzljl. Ti glasovi se razširjajo zato. da onemogočijo naše napredovanje. Najbollša rešitev tega vprašanja bi bita. da se stare stranke likvidirajo in da se iz njihovega najboljšega Jedra ustanove nove skupine Dotlej oa bomo nadaljevali s svojo borbo, ki se bo končala z našo zmago, ker bomo sami v narodu ustanovili veliko stranko, ako sedanje stranke tega ne vidijo Vedno pa sem na?1aša' kljub dvomu o možnosti fuzile, da }e treba z Davldovlčevo stranko gojiti prijateljske odnošaje radi skupne borbe proti vladaiočim strankam in sedanjemu nečloveškenn režimu v državi.
Nato Je Pr'bidevfd govoril o novem avi-latičnem skoku Stjepana Radiča. ki Je ustanovit nov klub s črnogorskimi federalistl. Mislim, da to ni slučajno Nova stranka Je dobra s staliKča, da nai se druži -vse. kar spada skupaj Nato se le Pribidevid dotaknil zemljoradnikov. ki koketirajo z vsemi mogočimi strankami in predstavljajo pravo komunistično avanteardo
Svoj govor Je Pribičevič zaključil z ugotovitvijo. da iz sedanje Narodne skupščine niso moeoče delazmočne večine 'n koalicije RadfkaH se pogaiaio na podlagi Števila 140. kar pa ne predstavlja niihove prave moči v narodu Zatn pravim pred celim narodom: Edina re?lfev so svobodne volitve. V nasprotnem slučaju bo ta režim dovede! državo do katastrofe.
Klerikalcev ie v Beogradu sram, da so doma klerikalci
Zanimiva izjava dr.
»Politika» objavi j a odgovor Koroščeve-ga kluba na izjavo predsednika »Narodnega seijaškega kluba« dr. Šibenika. ki je očital Slovenski ljudski stranki klerikalizem Ta odgovor, ki ga »Politika« priobčuje pod zlobnim naslovom »Odgovor klerikalcev dr. šibeniku« pravi m- dT.
Slovenska ljudska stranka ni ne klerikalna, ne verska ne cerkvena stranka, nego izrazita politična stranka s točno izdelanim kulturnim ln gospodarskim in socijalnim programom, ki ga Je sama svobodno sestavila. Zato se ne more govoriti o ozkosrč-ni politiki, ki predpostavlja eksluzivnost in izolacijo vernikov, verujočih v svoje voditelje. Njena politika je zasnovana široko-grudno in se ne naslanja na vernike, nego na pristaše, ki verujejo svojemu voditelju toliko, kolikor so prepričani o programu, ki ga voditeîji oznanjajo in tudi pošteno izvajajo.
Slovenska ljudska stranka tudi ni zasnovana na kakem čustvenem razpoloženju nego na sporazumu, na prepričanju. № mislimo, da baš radičevti nimajo pravice, da očitajo drugim strankam čustveno razpoloženje, ker je vsakodnevno razpoloženje njihovega voditelja Radiča stalna točka njihovega strankarskega dela.
Dr. Šibenik je tudi zelo slab teolog, ako trdi, da temelji vera na čustvu ne pa v prvi vrsti na razumu, ker bi moral v nasprotnem slučaju dr. Šibenik biti zelo veren človek.
Nočemo se z dr. Šfbenikom prepirati o tem, kai je »klerikalna« avtonomija, ki ne zahteva, kakor trdi on, izenačenja davkov, nego samo oblastne finance in samoupravne črnovnike, ker ie polemika mogoča samo tam, kjer se nasprotniki poslužujejo cele resnice, ne pa običajnih političnih spletk. Vztrajamo na svoji trditvi, da je Radičeva stranka opasna za državo In za njen red. ker ruši kjerkoli more, njeno avtoriteto in njeno politično moralo«.
Tako klerikald v Beogradu I Doma far-bajo kmeta, ženske In mladino s vero, hudičem h» peklom, v Beogradu pa jih je sram, da so doma klerikald In pravijo da le SLS neklerlkilna, neverska in necerkve-na. Doma se bote proti «framazonom», ki
Koroščevega kluba.
jih še ni. v Beogradu pa se prilizujejo framazonom. da bi Hm ne odpovedali zavezništva. V Beogradu demantlrajo. dâ so klerikalci, kar so klerikalne novine v Slo-niji in tudi glasilo dr. Korošca, maribor ska »Straža« v posebnih člankih utemeljila.
Kako klerikalci gradijo ceste
Zopet nova mlstlflkaclja na «krščanski podlagi».
«Slovenec» je 10. L m. objavil veet Ia Beograda, da je minister za javna dela inž. Dušan Seraec dovolil 150.000 Din dr» žavne podpore za zgradbo državne ceste Tribuče«Bojand. Sedaj nam poročajo iz Belokrajine. da je omenjeno «Slovenčevo» poročilo grda mtstifikacija javnosti, zlasti pa belokranjskega prebivalstva. Belokranj. ska vas Bojanci. katere prebivalstvo je srb. skega porekla, nima z ostalim svetom nobenih zvez. Bivši klerikalni kranjski dežel, ni odbor se iz umljivih razlogov ni brigal za «pravoslrvne» krivoverce in zato prideš do Bojancev še danes le po gozdnih kolo« vozih, ker ne vodi tja nobena cesta. Ugled, ni tamošnji rojak Stevo Vrlinid je ïe pred tremi leti odšel s posebno deputadjo v Beograd ir kot voditelju «srbske oaze» v Belikrajini se mu je posrečilo najti dobrih zvez v radikalski stranki m doseči, da se je takoj postavila v drž. proračun postav« ka za zgradbo 7 km dolge ceste Bojand. Tribuče. Zgradba te ceste je bila torej Se pred 3 leti v proračunu! Pred 16 mesed je krajevni gradbeni odbor v Bojanrih dobil 50 — 60.000 Din za zgradbo nove ceste, pred mesecem dni pa je bil Stevo Vrlinid pri gradbeni direkciji v Ljubi iani. kjer so mu povedali, da so iz Beograda poslali za cesto 130.000 Din. Denar je bil torej v Ljubljani ïe prej, predno so klerikald pri. šli v vlado. Iz navedenega je jasno rarvid« no. da je «SlovenCevo» poročilo navadna mistifikaclia.
Po	sre sflas.
le „Domovma" ?e sa nas!
Sabotaža kleroradikalov v odborih se nadaljuje
Beograd, 14. februarja, p. Danes popoldne se je po daljšem odmoru sestal skupščinski odbor za pretres zakonske, ga načrta o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji, ki ga je predložila prejšnja vlada. Kakor znano, so posebno dalmatinski radikali odločno proti temu zakonskemu načrtu m se je razprava že cele mesece zavlačevala. Na zahtevo radičevcev se je morala v smislu poslovnika vršiti seja odbora. Takoj začetkom pa je minister Simonovi^ izjavil, da ne more sprejeti diskusije o načrtu, dokler ga ne preštudira. Razprava naj se odgodi. Radičevci so proti temu protestirali, vladna večina pa je sprejela Simonoviičev predlog.
Danes je bila razen tega seja odbora za zakonski predlog samostojnih demokratov o tolmačenju čl. 108. invalidskega zakona. Ta predlog je bil soglasno sprejet.
Za danes je bila napovedana tudi seja skupščinskega odbora za zakonski predlog o osnovnih šolah. Seja pa se ni vršila, ker je bil minister Velja Vukiče-vič demonstrativno odsoten.
Popoldne bi se imele vršiti tudi seje štirih skupščinskih odborov glede mer Itd. Vsled odsotnosti radikalov se te seje niso vršile, temveč so bile odgo-dene na sredo.
Jutri dopoldne ima sejo anketni odbor.
Generalna debata o proračunu
Beograd, 14. februarja, r. Seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob pol 11. Po sprejetem zapisniku je predsednik sporočil smrt narodnega poelanca Antonija Bešire. vida, člana radikalnega kluba. Na njegovo mesto prihaja posl Aidar Asanovid. Nato je predsednik sporočil, da je kralj podpisal konvencijo г Rumuni jo o reiimu nepremii» nia na naši in rumunski granici. Razen te. ga sporoča, da je glavna kontrola odklonila vladi vizum na kredit 2360.000 dinarjev, ki jih je vlada porabila izven proračuna. Sle« dila so razna druga sporočila, nakar se je med predsednikom Narodne skupščine in poslanci dr. H resnico, Nikolo Preko in dr. Superino vnela polemika radi protesta, da se še niso sestali neki odbori. Sledi končno prehod na dnevni red: razprava o prora« dunu. Posl. Voja Veljkovič (ZD) kritizira sestavo proračuna. Zahteva izenačenje davčnega sistema, racijonalno štednjo, raz« državljenje in sploh nov sistem državne ad. nr.inistracije. Glasoval bo proti proračunu. Dr. Ivan Krajač kritizira proračun in trdi. d» znaša pravzaprav 14 milijard, ker niso všteti državni dolgovi in reparacijske doba. ve. Davčna moč prebivalstva rapidno pada. Zato so iluzorne proračunske postavke, ki temelje na davčnih dohodkih. Posl. Krajač je govoril do po 12., nakar je bila seja za» kij učen a. Prihodnja aeja bo v sredo.
V	službi tu jega kapitala
V	Zagrebu je izšla v zadevi Siavenske banke brošura, katere namen je dokazati, da sta Lânderbanka in Trboveljska premogokopna družba odgovorni za izgube nastale pri Slavenski banki. Nedeljski «Slovenec» priobčuje na drugi strani daljši članek, v katerem nastopa kot zagovornik interesov Lân-derbanke in TPD., brez katerih pritegnitve je uspešna likvidacija Siavenske banke nemogoča. Vprašanje odgovornosti Lânderbanke in TPD. je z gospodarskega. moraličnega rn tudi pravnega stališča za vso javnost že rešeno in škofovemu glasilu se ne bo posrečilo rešiti tuji kapital na račun domačega gospodarstva.
Dokler so bili v vladi radičevci. smo čitali take članke v njihovih listih, sedaj pa. ko so prišli klerikalci v vlado, se je dunajska gospoda očitno preselila k «Slovencu».
Političircleležke
Huda obsodba ljubljanskega škofa Jegliča
«Kril na gori», ki izhaja kot «glasilo katoliške mladine» prinaša prevod enegs govorov «Also spracb Zarathustra» (In. deka?), nato p« pod rubriko «Katoliško dnevno čaaopisje» izjavlja doslovno sle. dede: «Katoliškega dnevnega časopisja pri nas ni. Ljudske strasti ae z vseh strani bo. žajo in negujejo, povsod pravilo: zob ra zob: — kakor pred Rešenikom ...» Kaj pa je potem «Slovenec», glasilo ljubljanske škofije? Glaailu katoliških najmlajših ee mora tudi od nasprotne strani priznati na. čelnost.
SLS in ljubljanske občinske volitve
Ni še doigo tega, kar se je SLS udeleževala nekakih večernih predavanj in shodov za razpis občinskih volitev v Ljubljani. Kar naenkrat je zapihal iz škofije drug veter: volitev ni treba, čaka naj se na novi občinski zakon, ki se bo za občim zakonom o občinah sprejel enkrat tudi za večja mesta. Tako bi lahko čakali, ako bi ostala SLS na vladi, še eno ali pa dve leti. Zanimivo pa je, da je spoznanje o potrebi spremembe volilnega reda prodrlo šele po 23. januarju. ki je prinesel SLS težak poraz v Ljubljani. Ta dan in na brezuspešnih poskusih pogajati se s socijalisti in komunisti. ki so mu sledili, je namreč SLS uvidela, da je demokratom zmaga v ; Ljubljani zagotovljena. In z istim rim-1 sko-katoliškim prepričanjem, kakor je ? SLS prej bila vneta «načeloma» za vo-i litve, prav tako je danes iz razlogov
«krščanske pravičnosti» proti njim. To je stranka «načel» in še katoliških povrhu. SLS naj se le umiri. V kratkem se bo znašla izven vlade in tedaj ji bo žal za vse politične charlestone. ki jih je stara madama zagrešila za predpust 1927.
SLS se boji kontrole v oblastnih odborih
Kot eden kupnih pogojev za rešitev korupcije je SLS zahtevala izločitev proporca iz volitev v oblastne odbore. Ko smo to razkrinkali je «Slovenec» sramežljivo pripomnil, da je SLS samo zahtevala, naj bi veliki župani ne sestavili začasnega proračuna. Mi smo ji takoj dokazali, da so veliki župani po stari naredbi imeli začasni proračun samo predlagati, oblastne skupščine pa sklenejo potem kar hočejo. Sedaj SLS to povsem prizna, a umika se. češ že to je opasno, ko vendar vsak pameten človek ve, da je vsaka priprava za delo oblasti koristna. Ostalo pa je dokazano, kar je SLS tajila: Ona je zahtevala volitev v oblastne odbore brez proporca, ker se boji naše kontrole. Stvar pa ne pojde kar tako. kajti na-redba g. Maksimoviča od 2. februarja 1927. je nezakonita, ker je pooblastilo predpisati poslovnik minister notranjih del že konsumiral s tem, da je izdal prvi poslovnik L 1922.
Klerikalno navdušenje za finančnega ministra
Finančni minister je imel v Narodni skupščini ekspoze poln leipih obljub, kakršnega so imeli pred njim že mnogi njegovi predniki. »Slovenec, se za ta ekspoze zelo navdušuje, češ, da je zelo simpatičen, zlasti ker uvideva težki položaj kmeta. Težki gospodarski položaj kmeta in sploh vseh stanov pa ne uvideva samo fin. minister, ampak vsi mnogo bolj kakor en sam. Zakaj, ako bi finančni minister v resnici uvideval ta težki položaj, bi piišla njegova uvidevnost do izraza v državnem proračunu. To pa se ni zgodila Klerikalno navdušenje za ekspoze fin. ministra m nič drugega, kakor navduševanje za njegov državni proračun ln finančni zakon, za ohranitev dosedanjih davčnih bremen, za ohranitev bede kronskih upokojencev, za odpravo delavskih borz, za redukcijo invalidskih podpor, izdatkov za pospeševanje kmetijstva, za davek na ročne delo itd. Namen fin. ministra Je bil, zabrisati sl.-b vtis, ki ga Je napravil na vso javnost predloženi proračun, Isti namen ima pa tudi »Slovenec« ker bi rad zabrisal porazen utis. ki ga je napravilo glasovanje SLS za proračun na njene pristaše. S tem. da se »Slovenec« navdušuje za ekspoze fin ministra In njegov drž. proračun, dokazule. d? so klerikalnim voditeljem potrebe ljudstva deseta skrb in da gre klerikalcem edino za to. kako bi svojim razočaranim v<-4ilcem nafiresll peska v oči.
Za klerikalce so delavci sedaj «občinski tepčki»
Socijalistični »Delavec« je objavil sod-ialni program krščanskih socijalcev ter obenem izrazil pričakovanje, da bo krščanski socijalec dr. Oosar kot minister za socijalno politiko nemudoma izvedel ta program. »Slovenec« označuje to zahtevo kot neumno demagogijo in piravi, da more zahtevati kaj takega samo kak »občinski tepček«. Končno se še čudi, zakaj »Delavec« ne zahteva, naj bi dr. Gosar prinesel vsakemu članu sodjalističnih strokovnih zvez povrh vsega še »zlato uro«. S tem je »Slovenec« povedal vse. koliko Je vreden klerikalni socjalni progra.n v praksi. Po zatrdilu »Slovenca« st delavci sedaj »občinski tepčki«. ako mislijo, da bodo klerikald Izvršili svoj sodtalni program. Pred volitvami, ko bodo klerikalci zopet potrebovali delavske glasove, pa bo SLS delavca zopet posadila, če treba tudi na papežev prestol Tedaj klerikalci ne bodo delavcem oblju-bovall samo zlate are, ampak tudi zlata nebesa.
«Branimo koalicijsko pravo!»
Pod tem naskvom priobčuje »Delavska Politika« da'ISi protest prod temu, da je notranje ministrstvo sporočilo {desničarskemu Savezu. da ne more vzeti na nanje predložena društvena pravila, kar naj z drugimi besedami pomeni, da se železničarjem ne priznava koalicijska pravica. List oznaduie akt vlade kot protiustaven hi nezakonit ter vprašuje: »Kako bo ie posebej slovensko železničarstvo sodilo In obsodilo klerikame zaveznike vlade, ki gazi osnovno koalldjsko pravo delavstvo?
Prepir za oslovsko senco
Minister Kulovec in bivši minister Pucelj sta si v laseh. Pred dnevi Je »Slovenec« poročal, da je bU po zaslugi dr. Ku-lovca sprejet v proračun za prihodnje bud-žetno leto kredit I milijon Din za prirejanje kmetijskih razstav v državi. Bivši minister za kmetijstvo pa sedaj izjavlja, da Je to navadna laž, ker je bila omenjena postavka sprejeta v proračunu že v čase. ko se dr. Kulovcu še sanjalo ni. da bo minister. Prepir med obema gospodoma W pač v Interesu obeh izostal; kajti kredit v znesku I milijona, ki je določen za razstave po celi državi, je tako neznaten dobiček za kmetijstvo. da kar izgine v primeri z velikansko škodo, ki sta jo obadva gospoda prizadejala kmetijstvu. G. Pucetj Je namreč predložil proračun, v katerem so Izdatki za kmetijstvo okrnjeni za ved sto milijonov, g. Kulovec pa je pohlevno In z glasovanjem SLS prevzel ta Pucljev proračun. Razen-tega pa je g. Kulovec odgovoren tudi še za milijonsko škodo, kl jo je on In njegova stranka zagrešila nad kmetijstvom s tem, da je glasovala proti vsem predlogom opozicije. ki so bili stavllenl za omttjenje gospodarske In socijalne bede. Og. Pucelj In Ktrlovec si torei lahko sežeta v roke pa naj se raie kje v Beogradu prepirata sa oslovsko senco, mesto, da se s »em prepirom skupno blamlrata pred vso javnostjo.
Atentati na fašiste v Istri
Krivi go seveda Slovenci ia Hrvati Sušak, 14. februarja, n. Predvčerajšnjim je bila oddana salva strelov na patrolo fašistične milice, ki je iz St Petra šla oa patruljo po okoliških vaseh. Salva je bila oddana iz stare razvaline Ravnik med Sv. Mihaelom in Kalom. Fašisti eo se takoj razpršili, ko pa so se poeneje vrnili ojačeni z veliko četo kara-binijerjev, niso v razvalinah nikogar več našli.
Snoči je v fašistični vojašnici v Podgradu na oknu eksplodirala bomba in ranila nekoliko fašistov. Eden od njih je dane« umrl, dva pa se borita g smrtjo. Fašisti eo -radi tegja v onem kraju razvili velik teror. Vse kaze, da ao atentat izvršili njihovi italijanski politični nasprotniki, fašisti pa preganjajo Hrvate in Slovence, dolžeč jih, da so oni s tem v zvezi.
Zanimive interpelacije v spodnji zbornici
London, 14. februarja. (!o.) Na razne interpelacije glede predlogov ameriškega predsednika Coolidgea o razorožitvi oa morju je vlada na današnji eeji spodnje zbornice odgovorila. da jih do sedaj ie ni mogla podrobno proučiti, ker jih je prejela Sele pred par dnevi, da pa jih bo vzela naj resneje v pretrea.
Na oelo vrelo vprašanj, ali je zunanji urad glede dogodkov na Kitajskem v zvezi s sovjetsko Rusdjo, je odgovoril podtajnik za zunanje zadeve Lampeon, da vlada tozadevno ni v stiku z Moskvo Na vprašanje nekeea konservativnega poslanca, ali se Rusija drži svojih obveznosti, sprejetih ob priliki sklepa angleško - ruske trgovinske pogodbe, je podtajnik Lampeon izjavil, da je tozadevno po zadnji debati v spodnji zbornici ostalo vse pri starem, da pa vlada posveča sovjetski protiangleêki propagandi vso pazljivost. Vlada ima obžirne dokaze o protinngleSkl propagandi ter je ponovno protestirala pri sovjetskemu zastopniku v Londonu zaradi kr-Sitve določb trgovlnake poçodbe.
Podtajnik za trgovino Samuel je izjavil, da trgovina z Rusijo na celi črti nazadnje. Dočim je znaSal 1. 1025. angleâkl uvoz v Rusijo 19 milijonov funtov, je v minulem letu padel na 14 milijonov.
Končno je izjavil zakladni tajnik Mecdell, da ao izdatki za prevoz angleških Čet na Kitajsko do 81. marca preračunani na 700000 funtov.
Kantonska vlada prekinila pogajanja?
Sangfca], 14. februarja, (pa.) Po boksarski vstaji leta 1890. ao bile danes prvič izkrcane evropske 8ete. Dva angleška polka sta z godbo in z razvitimi prapori korakala po glavnih ulicah v svoja taborišča. Evropci 90 sprejeli angleške vojake z velikim navdušenjem.
London, 14. februarja. (Io.) Po vesteh iz Hankava pride v kratkem, morda 8e danes, do sporazuma med kantonskim zunanjim ministrom Čenom in angleškim pooblaščencem glede vprašanja angleških koncesij v Han-kovu In Kiukjangu. Sporazum ee sklene na podlagi smernic, katere je očrta! angleški zunanji minister v spodnji zbornici. Koncesijo bodo upravljali Angleži in Kitajci. Položaj y Kiukjangu je nekoliko boljši. Trgovci urejujejo avoje trgovine, ki ao bile poikodovsne pri nemirih. Edwards, naslednik Francisa Aglena. je prevzel upravo carine.
Na drugi strani pa poroča Reuterjev urad, da kaiejo nekateri znaki, da so ae pogajanja a kantonsko vlado prekinila.
New York. 14. februarja, a. «Times» javljajo iz Hankova, da je vdova Sunjatsenova otvorila tamkaj v soboto zavod za -politično vagojo žensk. Sunjatsenova je izjavila. <ta revolucija ne bo končana, če ne bodo osvobojene tudi ženske. Ta zavod naj bo vojaška pripravljalna šola za ženske. Boj ni omejen aamo na Kitajsko, temveč obsega ves svet. Potrebno je. da se kitajske žene udeležujejo boja ta svobodo vseh zatiranih narodov.
Hongkong, 14. lebruarja. (pa.) Guverner Je protestiral pri kentonski vladi radi protian-gleftke propagande.
Diktatorsko maščevanje na Portugalskem
Listom. 14. februarja, a. Uradni list objavlja dekret, po katerem ao razpuSčeni vsi armadni zbori, ki ao podpirali upornike. Obenem je ukinjena pravlea stavke.
Madrid, 14. februarja, (be.) Kakor poročajo. je bil bivši portugalski vojni minister Olavo ustreljen, ker ae je udelpžil revolucija Njegova žena je ob mrtvem truplu moža rz-vriila samomor.
Kriza v sovjetski industriji
Haakva, 14. februarja, (pa.) V Ljeninsra-du ae je morala zatvoriti eela vrsta tekstilnih tvornie, ker je vlada odredila, da morajo aovjetake institucije vse blago dobavljati iz-kljutno pri driavni industriji Pod pritiskom akrajnežev je pričela vlada nakladati v»em privatnim podjetjem neznosne davke. Vlada namerava dovoliti industriji, da direktno trguje a privatnimi podjetji v inozemstvu. Zdi se, da namerava vlada odpraviti monopol v rana nji trgovini.
Polet preko Atlantika
Rim, 14. februarja, o. Polkovnik De Pine-do je včeraj nastopil »v o j polet preko Atlantskega oceana. Ob 7.25 je zapu»il vojaSko letališče v Elmaau pri mestu Cagliari na Sardiniji. Popoldne ob 15.23 je pristal pri kraju Kenitra v Maroku Ii Afrike je De Pine.io namenjen preko oceana * Buenos Aires, nato v New York in preko Azorakih otokov v Evropo.
Nemško-poljski spor
Berlin, 14. februarja, (be.) V komentarjih e razmerju <k> Poljske pilejo listi, da tvori poslednja nemika nota možnost, da variav-aka vlada zopet lahko začne pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe, ne da bi kaj izgubila na svojem ugledu, hkrati pa bi se tako odpravilo neprestano trenje med obema drfavama Ta nesoglasja so doslej vedno oteievala gladek potek pogajanj.
Važne spremembe v rumunski
diplomaciji
Bnkarftgta. 14 februarja, (be.) Lis« poročajo. da se » kratkem izvrSe »aine spremembe v diplomaciji. Berlinski poslanik gre v ph-koj, na njegovo mesto pa prM»> Rojpecu. Id je sedaj zaposlen v zunanjem ministrstvu Pariški poslanik Diamandi bo odpoklican; kot njegov naslednik prihaja v poštev kara Ghika.
Naši Kraji in ljudje
Močan potres v Hercegovini in Dalmaciji
Ognjišče v Stolcu v Hercegovini. — Mnogo hiš porušenih in poškodovanih,
več smrtnih nesreč.
Jugovzhodne pokrajine naše države je radela včeraj zjutraj težka katastrofa. Njenega obsega po dosedanjih poročilih sicer še ni mogoče oceniti, vendar pa je jas no, da je povzročil potres velikansko ško» do. Ob 4.44.16 so zabeležili potresni apa» rati v Zagrebu močan potres v smeri proti jugovzhodu naše države. Potresni sunki so sledili naglo drug za drugim in trajali pri» bližno 20 sekund.
Po telefonskih poročilih geofizičnega za» voda v Sarajevu je bilo ognjišče potresa v Stolcu v Hercegovini, kjer je bito tudi več ljudskih žrtev. Močno pa so občutili sunke po vsej Bosni in Hercegovini in v Južni Dalmaciji. V Sarajevu, Mostarju in Zagrebu je vrglo potresne igle z aparatov. V Sarajevu potres sicer ni napravil poseb« ne Škode, pač pa zato tem večje razburje» nje med prebivalstvom, ki je prestrašeno poskafcalo iz postelj. Tem hujše pa so po» sledice južno od Mostarja. V Ljubinju, kier je bil epicenter, se je porušilo 10 hiš Težko 90 poškodovana državna poslopja, posebno tobačna tovarna in pošta. Samo v Ljubinju se ceni škoda na preko milijon
dinarjev. V Stolcu so težko poškodovane številne hiše, dimniki pa skoro vsi poru še» ni. Pri vasi Berkovič se je utrgal del hri» ba, ki je zasul hišo kmeta Koljeviča. Dva otročiča sta obležala mrtva, pet oseb pa še pogrešajo. V Čabarskem Polju je ranje» tih 10 oseb.
Kakšne so posledice potresa v Južni Dal» maciji, še ni popolnoma jasno, ker manj» kajo podrobnosti V Makarski je poškodo» vanih, kolikor je dosedaj znano, več hiš.
V	Šibeniku je trajal potres 42 minut, ven» dar pa ni napravil posebne škode. V Met» koviču in Gabeli so močni potresni sunki precej hiš zrahljali, nekaj pa tudi porušili.
V	Splitu so čuli za časa potresa hudo pod» zemsko bobnenje. Glavnemu sunku je sle» dilo še več manjših udarcev, tako da je trajala oscilacija okoli 30 sekund. Nastala je panika, ker so ljudje večinoma še spali. Mnoge rodbine so bile pripravljene, da v slučaju potrebe zbeže na ulico. Hišni pred» meti so padali s stolov in s sten, vendar pa večjih nesreč in materijalne škode ni bilo. Seljaki pripovedujejo, da so bile ži« vali pred potresom nenavadno razburjene.
-65S-
Zdravstvene in socijalne prilike v Ljubljani
Ljubljana zdravo mesto. — Umrljivost stalno pada, istotako nalezljive bolezni. — Izboljšanje stanovanjskih in izpopolnitev tržnih razmer.
Ljubljanski mestni fizik g. dr. Mavri-cij Rus je pravkar izdal zanimivo poročilo o zdravstveni statistiki in gibanju prebivalstva v Ljubljani, o vseh važnejših zdravstvenih zadevah in dogodkih, o sanacijah in napravah ter o svojem delovanju v preteklem letu. Poročilo naglaša, da je splošno zdravstveno stanje v Ljubljani, ki šteje približno 57 tisoč prebivalcev, prav ugodno. Umrljivost zadna leta stalno pada in jo dosegajo le najbolj zdrava mesta. Izostale so tudi večje epidemije.
Življenje In umiranje. Preteklo leto je bilo v Ljubljani 667 porok. Otrok se je rodilo 1516, med njimi 61 mrtvorojenih. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1259, nezakonskih 257, dečkov se je rodilo 805, deklic 711. Izmed stalno v mestu stanujočih je umrlo preteklo leto 684 oseb, torej 12 na tisoč prebi-^•'âlccv
Nalezljive bolezni kažejo za minulo leto naslednje številke: jetika je zahtevala 98 domačih žrtev, 106 pa tujcev. Glavni vzrok, da število jetičnih ne pa- • da, so pač slaba nehigijenska stanovanja, nepravilna prehrana radi splošne draginje in brezposelnosti. Ustanovitev dispanzerja za bolne na pljučih je nujno potrebna. Za trebušnim tifusom je obolelo 26 domačinov, od teh je eden umrl. Griža se je pojavila v treh primerih, od katerih je eden smrtno končal. Za škrlatinko je obololelo 65 otrok, umrlo jih je 5. Davica je od 71 slučajev zahtevala 5 žrtev, ošpice v 46 primerih nobene. Pač pa so za to boleznijo umrli štirje tujci. Za epidemično otrpljivost-jo tilnika sta umrla dva bolnika. Dušlji-vi kašelj je bil prijavljen v 60. primerih, vendar so vsi otroci ozdravili. Radi Skr la trnke je bilo treba zapreti le eno šolo za 14 dni, sicer so ostali zaprti le posamezni razredi za čas razkužbe šolske sobe.
Brezplačna ordinacija bolnim neimo-vitim se vrši vsak delovnik ob 10. dopoldne v ordinacijski sobi v Mestnem domu. Zglasilo se je tekom leta 850 strank za brezplačno ordinacijo: zdravniški obisk na domu in dobivanje zdravil ter lekarniški stroški so veljali občino okroglo 20.000 Din. Reševalna postaja je prepeljala 1739 bolnikov, oziroma ponesrečencev, od teh 530 z rešilnim avtomobilom, druge z vozovi
Mestno kopališče ob Ljubljanici je imelo od 19. junija do 25. septembra 14.774 obiskovalcev, mestna kopelj v Prečni ulici pa 31.422.
Mesto Ljubljana ima upravičen sloves snažnega mesta. Snažne so hiše, ceste, trgovine in gostilne, v lepem redu so parki in tržišča, kar vse dela pri-
jeten dojem tako domačinu kot tujcu. Mestni fizikat omenja pohvalno prebivalstvo, posebno delavstvo, la je čisto in snažno, ne hodi v raztrganih in umazanih oblekah, kar priča o marljivosti in pridnosti naših gospodinj. Občina sama je lani intenzivno delovala na olepšavi mesta in modernizaciji glavnih cest, ulic in trgov, kar je tudi v higi-jenskem oziru za mesto zelo važno.
Stanovanjske razmere se žalibog navzlic pridnemu zidanju stanovanjskih hiš niso zadostno izboljšale. Izginili so pač «vagonarji,» izginilo je nekaj barak, le malokaterim strankam pa se je posrečilo iz skrajno nehigijenskih stanovanj preseliti se v udobna stanovanja. Pričakovati pa je letos mnogo uspehov od široko zamišljene stanovanjske akcije sedanjega vladnega komisarja, ki naj bi našla med Ljubljančani veliko zanimanja in podpore. Veliko bo pridobila Ljubljana, ko bo letos spomladi otvorjena nova klavnica z moderno hladilnico. Opaža pa se, da mesto nima primernega zavetišča za zapuščeno mladino. Tako zavetišče je neobhodno potrebno in bi se dalo postaviti z majhnimi stroški kot prizidek mestnega zavetišča za onemogle. V mestnem zavetišču v Japljevi ulici je bilo na dan do 250 oskrbovancev. Počutijo se vsi dobro in ne žive v neprijetnem obcutxu, da uživajo kako milost, temveč se zavedajo. da je to njih zaslužni mir in počitek. Žalibog pa je zavod mnogo premajhen, da bi mogel ustreči vsem prosilcem. Izdatno povečanje je potrebno.
Vprašanje nove mrtvašnice in mrtvaške veže pri Sv. Križu, kar je eno najbolj perečih vprašanj našega mesta, žalibog še vedno ni rešeno. Bodoči ob činski zastop čakajo vsekakor nujna in važna higijenska vprašanja, ki jih bo treba čimprej ugodno rešiti v povzdigo zdravstva mestnega prebivalstva.
Navdušen sprejem naših parlamentarcev na Češkoslovaškem
Naša parlamentarna delegacija je prispela v nedeljo ob 11. dopoldne v Par-kanj, prvo postajo na češkoslovaški meji Na kolodvoru so pozdravili naše poslance člani češkoslovaškega parlamenta, poslanci dr. Kralik, dr. Blaho in dr. Hala, delegat ministrstva za zunanje zadeve dr. Cerny, naš praški poslanik Branko Lazarevič, konzul Berič, vicekonzul Dajčič in številni zastopniki narodnih in kulturnih društev. Na peronu in pred kolodvorom je bilo vrh tega polno Občinstva. Na pozdravno dekla-macijo neke deklice v narodni noši se je zahvalil poslanec Franjo Zebot. Enako slovesen je bil sprejem v Novih Zamkih, kjer je bila naši delegaciji prirejena zakuska, pri kateri jo je pozdravil veliki župan iz Nitre, zahvalil pa se je poslanec dr. Ljudevit Pivko. Vzdolž pota so se pridružili našim parlamentarcem češkoslovaški poslanci in senatorji in navdušeno pozdravljali jugoslovenske tovariše. Vodja naše delegacije, dr. Velizar Jankovič, je odposlal iz Bratislave, kjer je bil prvi službeni sprejem, predsedniku češkoslovaške republike dr. Masaryku pozdravno brzojavko. V Galanti se je pridružil naši delegaciji poslanec Hlinkine stranke, doktor Ferdo Juriga.
Vse časopisje objavlja navdušene članke o prihodu naših parlamentarcev in opozarja na potrebo stvarnega delovanja obeh parlamentarnih delegacij. «Slovenski Dennik» naglaša v uvodniku, da mora postati slovanstvo ne samo moralna, temveč tudi materijalna sila, s katero bo računala ne samo domovina, temveč tudi inozemstvo. Poslanec dr. UhliF je objavil v «Češkem Slovu» članek z naslovom cDobro-došli», v katerem navaja aktualne naloge mešane kulturne in gospodarske parlamentarne komisije. «Narodni U-sty» prinašajo uvodnik z naslovom «Zvestoba za zvestobo» od F. Sisa, v katerem se posebno spominjajo 14. aprila 1918., ko je dr. Kramaf izrekel znamenite besede: «Propadli bomo, ako propadate vi, zmagali bomo, ako zmaga, te vi! Skupno trpimo, skupno se borimo, skupno bomo tudi zmagali in ostali za vedno združeni kot edinstvena in nerazdružljiva češko-jugoslovenska celota.» — «Ceskoslovenska Republika» zaključuje uvodnik z besedami: Želimo, da bi skupna konferenca končala s po-
Pride!
Pride!
polnim uspehom, kolikor se tiče praktične koristi metod, ki se bodo uporabile za posamezna področja češko-jugoslovenske kolaboracije.»
Velik požar v Mariboru
Maribor, 14 februarja Nocoj je ob 19.30 pričelo biti plat zvona raz zvonika na Slomškovem trgu. Komaj so ljudje prihiteli na ulice, Je bilo že vse nebo nad mestom ognjeno žareče. Svit je postajal v noči vedno večji. Z vseh strani so donele sirene gasilcev, Id so hiteli na Vodnikov tre, кјет je nastal požar.
Žrtev ognjene velekatastrofe je postala tovarna električnih žarnic »Volta«, ki je pogorela do tal z vsem inventarjem dragocenih strojev in bogatimi zalogami svojih skladišč.
Skladiščnik tovarne je ob 18.30 zapri poslopje ta zadnji, zapuščajoč službeno mesto, odšel verčerjat. Kmalu pa se mu le zazdelo migljanje električne luči sumljivo in le stopil proti tovarni »Volta«. Tu pa je v svoje največje zaprepaščenje videl, da je bila vsa tovarna od znotraj v enem samem ogromnem plamenu. Okoli 19.30 je udaril Hefajstov element iz poslopja in obzorje nad mestom je postalo še bolj grozno: poleg običajne barve ognja so se vili in svetlikali nad strehe zlasti še modrikasti plameni, ntjbr? posledica različnih ragorelih kmikalti in podobnega materijala tovarne. Ves čas nedopovednega divjanja elementa pa je bilo čuti manjSe detonacije — menda pokanje velike zaloge novih električnih žarnic, shranjenih v zalogah.
Mariborski gasilci so s svojimi modernimi brizgataairf ln požrtvovalnim nastopom tekom 15 minut požar omejili, кат Je tem pomembnejše, ker meji z ene strani na tovarno veliko skladišče karbida, z druge strani pa ogromno FelbeTjevo skladišče lesa, stanovaiiiske hiše itd. Ko je bil ob 20.30 ogenj vsaj na zunaj pogašen, je bilo mogoče opaziti, kako nepregledno škodo Je povzročil požar. Uničena je vsa tovarna z vsemi dragimi, preciznimi stroji in aparati ter zalogami električnih žarnic. Tudi stanovanjsko hišo »Volte« so že objemali plameni, ki pa so Jih gasild pravočasno onemogočili.
Na kak način je nastal požar in koliko vrednost predstavlja uničeni materija!, nocoj Se ni znana
Življenje, sijaj, razkošnoet in razkataše» nost poganskega Babilona ter njega končna propast. Goreča ljubav izgubljenega sina in zvodnice Tishe, svetnice boginje Iste». Dva dela naenkrat, 9 dejanj.
Kino „Lfubllanski dvor * TeL 397
Pogreb Franceta Drenika
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Torek, 15.: Zaprto. Sreda, 16.: «Gobsek*. C. četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Pri lepi krčmarici». E. Sobota, 19.: ob 16.: «Skopuh». Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Torek, 15-: Zaprto.
Sreda, 16.: «Sevilski brivec». D.
Četrtek, 17.: «Boris Godimov». Gostuje 2i»
ga Zalewski. Izv. Petek, 18.: Zaprto. „ ^	_
Sobota, 19.: «Rigoletto». Gostuje Žiga Za» levski Izv.
Mariborsko gledališče
Torek, 15.: «Cigan baron». B. Kuponi Sreda, 16.: Zaprto.
Četrtek, 17.: «Tovariši». A. Premijera. Petek. 18.: ob 17. (5.): «Trnjulčica». Šolska predstava. Zelo znižane cene.
Sigmuad Zalewski. Slavni ruski barito-nist, ki se poleg lepega svojega glasu odlikuje po izredno učinkoviti naravni igri, go-tfnje v ljublymeki open v četrtek, one 17.
t m. V četrtek poje naslovno ulogo v «Boris Godunovu>, v soboto pa v «Rigolettu»; Predprodaja vstopnic se začne danes pri dnevni blagajni v operi. Cene le malo povišane od običajnih opernih cen, to je iste kakor pri predstavah Tarmiiauserja ali Aide.
«Tovariši» na mariborskem odru. Strind-berg, katerega pozna mariborska publika doslej samo od najresnejše strani, se predstavi v četrtek, 17. februarja s svojo komedijo «Tovariših. To delo ni komedija v navadnem smislu besede, temveč duhovita slika iz predvojnega pariškega bohemskega življenja.
Hrvatski tisk o «Znamenja», pesniški knjigi Badivoja Peterlina - Petrnške. Zagrebška «Hrvatska Prosvjeta», 1. XIV, It. 1. prinaša med ocenami književnih publikacij referat o Radivoja Peterlina - Petruške zbirki «Znamenje* iz peresa znanega pesnika in
Csedmka «Hrvatske Matice» Dragutina M. janiča. Ocenjevalec priporoča knjigo vsakomur, ki ljubi «iskreno in prisrčne poezijo».
Pianist Aleksander Borovski je na svoli sedanji koncertni turneji dospel v Italijo in je pred dnevi koncertiral v Milanu.
Vojnoviéev «Ekvinoeij» v Pragi. Narodno divadlo v Pragi pripravlja uprizoritev Vojno-vičeve drame «Ekvinoeij», dela, ki se ni igralo na češkem odru že trideset let Drama ee bo predstavljala te daj, ko se mude v
Statistika hiš in hišnih davkov v Sloveniji
Danes je izšla v »Uradnem listu« statistika hiš ln hišnih davkov za leto 1926 na teritoriju Slovenije. Iz nje Je razvidno, da je vseh poslopij v Sloveniji 189.681, od katerih spada 172.838 pod hišno razredarino in 16.843 pod hišno najraarino.
Davka, prfbitkov in doklad popolnoma prostih je 2.330 razredarinskih in 490 v najem oddanih poslopij. Sajno osnovnega državnega davka prostih poslopij je pri raz-redartai 338, pri najmarini pa 117. Davku, drž. pribitkom in avtonomnim dokladam zavezanih hiš Je pri razredarinl 170.019, pil najmarini pa 15.981.
V vsej Sloveniji je znašala odmerna osnova v najem oddanih Ш (najemnina + najemna vrednost) 38,615.000 Din. Od te vsote Je 3,732.000 Din prostih vsakega plačevanja najmarine, drž. pribitkov in doklad; od zneska 628.000 Din pa se plačujejo samo drž. pribltkl in avtonomne dokla de tako. da ostane z najmarino, pribitki in avtonomnimi dokladami obremenjene od merne osnove 34^65.000 Din.
Erar dobi na davku in državnih' pribitkih od raaredarinskth h« 1,275.501 Din, od v najem oddanih hiš pa 9,230.172; torej skupaj 10,505.673 Din.
Iz tega Je razvidno, da Je od celokupne vsete ugotovljenih najemnin in najemnih vrednosti (38,615.000) znašal ves državni davek s pribitki 23.9 %, od najmarini, pribitkom in dokladam zavezane vsote (34 milijonov 265.000) pa 26.93 %.
češk oslov enaki prestolnici jugoslovenskl parlamentarci.
Straussov «Kavalir ■ rožo» ▼ pariški operi. Koncem prošlega tedna je bila v Parizu premijera Straussove opere «Kavalir i rožo». Partizani eo sprejeli opero simpatično.
Petra Pavla Bubensa 850. obletnico rojstva bodo letos obhajali v Anversi. Rubens je bil rodom flamskega pokolenja.
Nov nesmrtnik Francoske Akademije. Najnovejši francoski nesmrtnik je Due dé la Force, ki je dobil v Francoski Akademiji sedež pokojnega grofa Hauseonvillea. De la Force je znan zgtftlovinar, ki se je v mlajUh letih bavil tudi z leposlovjem.
Povratek Toeeaninija v Italijo. Italijane dirigent Toscaninl je nedavno dirigiral ▼ New Yorku Beethovnovo Deveta Ostale koncerte je radi fizične oslabelosti odpovedal In se vrača na ladji «Olympie» v domovino.
Smrt igralke Sonne. V Ameriki je zadela srčna kap 621etno Agnes Sonna ki je bila nekakšna nemška Dusa V nemgkem rajho je pokojnica veljala za eno največjih sodobnih tragedinj, dočim na Dunaju ni Imela sreče. Njena specijaliteta eo bile ženske ulo-ge v Ibsenovih dramah, pa tudi v Haupt-mannovih delih. Sorma je nastopala s velikim uspehom tudi v Parizu.
Basist Drago Zupan v z&grebSki operi. Komik ljubljanske opera basist Drago Zupan, je kancem prošlega tedna gostoval v zagrebški operi. Pel je ob gostovanju Zaiev-skega partijo klateža Varlama v «Borisu Go-dunovu». Zagrebški listi omenjajo našega pevca s pohvalnimi besedami
Pretep z nemškutar ji v Sv. Lovrencu na Pohorju
Maribor, 14. februarja Trg Sv. Lovrenc na Pohorju, ki leži eno uro od postaje istega imena v dolini na Pohorju, je že od nekdaj mano nemškutarsko gnezdo. Narodno zavedni Slovend so še sedaj v znatni manjšini. Doslej Je bila skromna narodna fronta slovenska še edina. Pri zadnjih občinskih volitvah pa so se tudi tu zvezali klerikalci z Nemd ln rene-gati s čemer je slednjim zopet znatno zraste! greben. Za soboto so si pripravili nem-Jko-nadjonaltto prireditev »MSanergesangs" verelna« in v svoji objestnosti in v zavesti podpore s strani slovenskih klerikalcev so poslali celo Izzivajoče pismeno vabilo mariborski Orfuni, naj Jih pride obiskat Prireditev Je bila torej kar v dveh ozirib organizirana proti Slovencem. Kaj so nameravali Nemci, nam Je sedaj Jasno. Obvestiti so namreč tudi orožnlštvo, Id le bilo oja-čeno na 12 mot Zvečer Je res priflo par
Samo še danes:
FHIIST
Čarobna igra ljubavi, greha in smrti. Hitite, da ne zamudite! Predstave danes ob: pol 6., pol 8. in 9.
LJUBLJANSKI DVOR
k
ino
Telefon 397
Orjunašev in na prireditvi je nastalo takoj prerekanje in nato pretep s streljanjem, ker so se nemškutarji sila izzivajoče obnašali in takoj napadli Orjunaše, od katerih so prišli trije v prireditveni lokaL Orožniki so vdrli v lokal in končno aretirali enega Orjunaša. Do manjših prask Je prišlo še ponoči v trgu. Veselica »Mânnergesangsve-reina« pa ie bila po deseti uri zaključena. Oirjunaši so se z jutranjim vlakom odpeljali, v Rušah pa iih je tamkajšnje orožni-štvo ustavilo in izvršilo pri vseh telesno preiskavo. Tekom dne je napravila tudi mariborska policija več hišnih preiskav pri nacionalistih v Mariboru Radi detonacije pri inž. Dolkovskem pa je izvršila policija že prej več preiskav in aretirala nekega železniškega uslužbenca. Dogodki so značilni in gola reakcija na klerlkalno-nemško zvezo, ki bo gotovo še napravila nrnogo narodne škode, kakor vsako narodno izdajstvo. Klerikalci so stopili na vsej fronti ob stran nemško-nacijonalnih velekapitalistov, ki tako neovirano izmozgavajo naše ljudstvo.
Peš iz Rusije v Jugoslavijo
Na Sušaku je policija aretirala te dni moža brez dokumentov, ki je hodil ves zamazan v raztrgani obleki. Pri policiji je izjavil, da je Martin Horvat sin železniškega čuvaja iz Varaldina. Leta 1915. Je bil poslan na rusko fronto ter je prišel v rusko ujetništvo. V dobi ruske revolucije je moral delati na železnici brezplačno; dobival Je le hrano ta obleko. Pred devetimi meseci se mu je končno posrečilo pobegniti. Potikal se je po svetu, beračil tn končno pri Dolnji Lendavi brez dokumentov prekoračil jugo-slovensko mejo. Prišel Je v Varaždin, kjer Je zvedel, da se oče nahaja nekje v Primor-ju. Na Sušaku Je prišel policiji v roke. Kakor Je policija dognala, je njegov oče sedaj uslužben na Reki kot železničar. Po dolgih dvanajstih letih sta se oče ln srn zopet našla.
Pred sodniki
Lani je prišel v Novo mesto mladi kleparski pomočnik Niko. Potrkal je pri neki hiši, kjer so odprli.
Bil je sin dotičnega posestnika, ki se ga pa ni nič kaj razveselil. Fant je povedal, da išče povsod služba pa je ne more dobiti. Potem je prosil očeta, naj ga obdrži saj nekaj časa doma, da si bo med tem poiskal kako službo Tedaj se je pa oglasila fantova mačeha in tako dolgo govorila, da je ubogi Miklavž moral iz hiše. Ker sta ga zavrela roditelja, si je mislil, da mora od lakote umreti. Mlad je In zdrav, prosjačiti pa ga je bilo eram, ni vedel, kaj storiti. Sklenil je še enkrat poskusiti svojo srečo. Vrnil se je v LJubljano. Povsod je iskal bi povpraševal, pa vse zaman. Zvečer je šel k svojemu znancu Joži v Šiški in ga prosiL, naj ga prenočL Joie mu je res dal posteljo tn Niko je spal do 10. dopoldne. Ko se je vzbudil, je bil osvežen. Vstal je. Sam je bil v sobi, Jože je odšel v službo. Jel je gledati okoli sebe, pa je videl na nekem stolu lepe lakaste čevlje. Pozabil je, da mu je Jože storil uslugo in ga prenočil; ta pozabljivost je pa bila kriva, da je bil obsojen na 6 mesecev ječe, saj bi 6icer gotovo ne okradel svojega gostitelja. Odnesel je čevlje in še nikeljnasto uro. Pred senatom se je moral zagovarjati radi te tatvine. Ko ga je vprašal predsednik, zakaj je vzel tudi par otroških čevljev, je bil v veliki zadregi in je dejal: «I, i, kako naj vam pi>-vem? Hudo je na svetu, pa sem si mislil saj bo še huje! Otrok ree nimam in tudi žene ne, a utegne 6e jsgoditi, da se oženim in potem bo kmalu kaj kobacalo. Ker pa mislim daleč naprej, sem vzel že v ta namen tudi čeveljčke za otroka nebogljenčka.» Predsednik mu je pa dejal: «Preljubi Miklavž! Prav nič naprej niste mislili, sicer bi ee bili gotovo spomnili, da vas bomo zašili, če boste kradli!» — Miklavž se je nasmehnil rekoč: «O, tudi to sem mislil, a bil Fera prepričan, da me pravica ne bo dosegla. No, zdaj boste pa imeli pol leta mir pred menoj, pa tudi moji starši.»	m
Mestnemu magistratu v Ljubljani je lani jelo primanjkovati strešne lepenke. Kmalu so dobili delavca Tinčka, ki je bfl tesarski pomočnik pri magistratu. Fant je trdil, da je že zdavnaj sanjal o svoji hišici Mislil si ja počasi postaviti leseno hišica v katero bi potem popeljal svojo nevesto Agato, ki je že par let čakala nanj. Ker je imel priliko, si je jel pridrževati strešno lepenko in je vzel tri bale. Bale so morale nazaj na magistrat^ saj je Tinček izgubil popolnoma veselje da nove bajtice. Za 10 dni bo pa itak menjal stanovanje, ker mora v ječo.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Sreča m blagostanje nas vseh
Je odvisni največkrat od srečnega slučaja. Tak slučaj lahko doi leti tudi tiste, И kupijo srečke državne razredne loterije. Žrebanje IIL razreda se vrši že 7. marca.
Vsi oni, ki želijo poskusiti svoio srečo
naj si takoj nabavijo srečke pri domačem zavodu, ZADRUŽNI HRANILNICI r. z. z o. z. LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Zunanji naročniki naj nakažejo obenem z naročilom za celo srečko Din 300.—, za polovično Din 150.—. za četrtinko srečke Din 75.—. Po prejemu zneska srečke takoj odpošljemo.
Poleg številnih večjih dobitkov bo znašal glavni dobitek v najsrečnejšem slučaju Din 660.000.
Domače vesti
*	Iz državne službe. Pripravnik v ministrstvu vnanjih zadev Avguštin Bukovec je imenovan za pisarja v 8. skupini I. kategorije. Veterinar pri okrajnem glavarstvo v Kastvu dr. Fran Jertna je premeSSen k okrajnemu glavarstvu v Laškem.
*	Iz sodne službe. Imenovani so: za de-želnosodnega svetnika v 5. skupini I. kategorije in predstojnika okrajnega sodišča v Ptuju dr. Aleksander Poznik, doslej okrajni sodnik in sodni predstojnik v Sevnici; za deželnosodnega svetnika v 6. skupini I. kategorije in predstojnika okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Slavko Sumenjak, okr. sodnik to sodni predstojnik v Ljutomeru za sodnika v 5. skupini L kategorije pri okrajnem sodišču v Ptuju dr. Ртап SuhadoS nik, doslej tajnik upravnega sodišča v eltu; sodniki brez stalnega službenega mesta v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani itn sicer Janko Mûller za sodnika pri okrajnemu sodišču v Konjicah, Fran Stefan ci osa za sodnika pri okrajnem sodišču v Ptuju in Fran Komotar za sodnika pri okr. sodišču v Murski Soboti. Premeščen je okrajni sodnik dr. Vladimir Travner od okrajnega sodišča v Ptuju k okrožnemu sodišču v Mariboru. Vpokojena sta Anton Spende, ravnatelj zemljiške knjige pri deželnem sodišču v Ljubljani, io Jernej Sivka, sodni sluga pri okrožnem sodišču v Celju. Ostavko na državno službo je podal Josip Zupan, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Metliki
*	Osebna vest. Za predstojnika okrajnega sodišča v Murski Soboti je imenovan g. okrajni sodnik dr. Slavko Sumenjak, predstojnik okrajnega sodišča v Ljutomeru. S tem imenovanjem je zopet zasedeno mesto starešine enega največjih slvenskih okrajnih sodišč, ki je posebne važnosti radi še ne povsem Izvršene organizacije ln neu-staljenih razmer v bližini madžarske hi avstrijske meje. Novi sodni predstojnik bo mož na svooem mestu.
*	Gradba stražnic obmejne finančne kontrole. 2e večkrat smo grajali, v kako zanemarjenih to sploh neprimernih prostorih mora uradovatl naša obmejna finančna kontrola, dočtai so za avstrijsko finančno kontrolo gradili naši sosedje takoj po prevratu cele palače. V doglednem času je pričakovati zboljšanje, ker je okrožna gradbena sekcija v Mariboru razpisala v »Uradnem listu« javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 3. marca za prevzem vseh gradbenih del za sedem stražnic v finančnih okrajih Maribor ta Murska Sobota.
*	Znižane vozne cene na drž. železnicah. Polovična vozna cena je dovoljena članom Udruženja rudarskih inženjerjev za redno letno skupščino v Ljubljani. Olajšava je veljavna od 14. do 25. februarja za vse vlake, razen ekspresnih pod običajnimi pogoji. Enaka olajšava je dovoljena članom Udruženja Jugoslovenskih Inženjerjev ln arhitektov za redno letno skupščino v Beogradu. Veljavna je za dobo od 15. do 25. febr.
*	Posojilo za gradnjo novih stanovanj. Iz Beograda poročajo, da je zastopnik ministra trgovine g. Milan Simono-vrč odobril da se svota 4 milijonov švicarskih frankov (44 milijonov dinarjev) od švicarskega posojila uporabi v svrho podeljevanja posojil za gradnjo novih stanovanj.
*	Izpraševalna komisija za inženjerje in arhitekte. Ministrstvo za javna dela je imenovalo izpraševal-no komisijo za inženjerje in arhitekte. Za predsednika je imenovan bivši generalni direktor državnfh železnic Mihajlo Ilič, član komisije pa je med drugimi tudii šef gradbene direkcije iEžerajer Rudolf Zajec v Ljubljani.
*	Vseslovenski zdravniški kongres ter internacijonalni kongres vojaških zdravnikov se bo vTšil letos v Varšavi v dneh od 36. do 29. maja. Glavne teme kongresa so: siklerom v slovanskih deželah; cepljenje to preventivni ukrepi proti škriatici ter najvažnejše forme ta metode zdravstvene administracije v slovanskih deželah. Vsi zdravniki, ki se žele udeležiti kongresa v Varšavi, naj se do konca februarja prijavijo »Jugoslovenskemu lečniškemu društvu« v Beogradu, da bo odbor lahko poskrbel za stanovanje in za legitimacijo za potovanje. S to legitimacijo dobe izletniki popust na jugoslovenskih, češkoslovaških ta poljskih železnicah.
*	Železničarji za obrambo svojega stana.
V	Beogradu se je vršil v nedeljo kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Posamezni govorniki so temperamentno nastopali za obrambo svojega stanu v moralnem in materijalnem pogledu. Soglasno sprejeta resolucija apelira na prometnega ministra ш narodno Skupščino, da se pred izglasovanjem proračuna prometnega ministrstva v narodni skupščini povišajo krediti za izplačevanje delavskih mezd v ekspeditlvni službi in delavnicah na ono višino, ki ie za sedanje stanje neobhodno potrebna. To naj se začasno reši potom posebnega člena v finančnem zakonu po uredbah pravilnika za razdeljevanje miloščine; definltivno pa nai se uredi z novim pravilnikom o pomožnem os ob ju. Resolucijo je ponovno izvoljena uprava predložila prometnemu ministru z vsemi ustmenimi pojasnili hi predlogi.
*	Jugosioven zmagovalec na mednarodni tekmi modernib plesov. V Grades se je vršil te dni velik reprezentativni ples umetnikov ter mednarodni t ur n It modernih plesov. Tekme se ie udeležilo mednarodno občinstvo iz Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Grške to Jugoslavije. Zmagovalec pri tekmi je bil Jugosioven s* Boda Iz Dja-kova.
*	Glavna skupščina »Jadranske Straže«.
V	Splitu se je vršila preteklo nedeljo redna letna skupščina centralnega odbora »Jadranske Straže« pod predsedstvom ministra na razpoloženju doc a Jure Blanktoija, ki Je
v svojem govora pojasnS delovanje centralnega odbora ter se dotaknil važnih dogodkov v mednarodnem političnem položaju, ki se tičejo Jadrana. Obširno poročilo ie podal generalni tajnik »Jadranske Straže« g Atfirevič. Olavni blagajnik K• Počlč Je poročal o stanju blagajne. Iz poročila je razvidno, da ima družba 2,900.000 dinarjev premoženja. Obširno je poročal o ustanovitvi fonda za organizacijo poročevalske pomorske službe. Sklenilo se je, da se osnuje informacijski biro za vsa vprašanja, ki so v zvezi s politiko na Jadranu. Administrator društvenega glasila »Jadranska Sira ža« je poročal o stanju lista. Končno se Je vršila volitev uprave. Izvoljeni so bili skoraj vsi Sani dosedanje uprave. Krafju In vojnemu ministru Je bila odposlana pozdravna brzojavka.
* Občni zbor zadruge stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani bo dne 20. februarja v posvetovalnici mestnega magistrata v LJubljani. Začetek ob 9. uri dopoktoe. 253
*	Odmera najmarlne za 1927. in 1928.
Davčna administracija razglaša: V smisla člena 209. finančnega zakona za leto 1926/ 1927 z dne 31. marca 1926 se objavi, da je odmera najmarine za davčni leti 1927 to 1928. dovršena 15 dnevni rak za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 16. febr. do 2. marca 1927. Davčni zavezanci imajo pravico vpogledati v odmernfh izkazih le svojo davčno dolžnost (za druge le s 10 Din kolkovanhn pooblastilom). Odmerni izkazi bodo razgrnjeni na vpogled davkoplačevalcem v času ob 16. februaria do 2. marca pri davčni administraciji v Ljubljani, Breg 6, in pri davčnem uradu za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5 med uradnimi urami. V smislu določil zgoraj omenjenega zakona traja prtašvui rok 15 dni ln se posebni plačilni nalogi ne bodo razpošiljali. Predpis najmarine onim zavezancem, ki v 15. dneh po preteku roka za vpogled odmere to je do 17. marca 1927 ne vlože pri-zfva ali pritožbe pri davčni administraciji v Ljubljani postane pravomočen. Pri-ziv je podvržen kolku 20 Din.
*	Samomor 80 letne starke. Kakor poročajo s Sušaka, je 80 let stara kuharica pri. dr. Stjepanu Franku, vdova Elizabeta Weiser skočila v soboto Iz četrtega nadstropja na ulico ter na tlaku obležala mrtva Domneva se, da je obupni čin Izvršila zaradi starosti in bolezni.
*	Požar v osješkem skladišču Fordovih avtomobilov. V hiši Mirka Ekslingerja v Osjeku, kjer se nahaja veliko skladišče olja ta bencina ter zastopstvo Fordovih avtomobilov, je v soboto popoldne izbruhnil požar vsled ki atkega stika. Uničenj so akumulatorji, ki so bili nedavno instalirani, a še ne zavarovani. Gasilni akciji se je posrečilo omejiti požar, vendar znaša škoda nad pol milijona dinarjev. Sreča v nesreči je bila, da ogenj nI dosegel skladišča z bencinom in oljem.
*	Zagoneten samomor. Iz Sarajeva poročajo z dne 12. t. m.: 2e tri dni pogrešajo predsednika tukajšnjega okrožnega sodišča Emila Navratila. Alarmirana je policija to žandarmerija, da iščejo uglednega sodnika in znanstvenika. Danes je prijavil neki se-ljak, da je v Dolcn pri Sarajevu našel truplo nekega samomorilca. Komisija je ugotovila identiteto mrtveca. Pokojni Navratil je šel prostovoljno v smrt Pognal si ]e dve krogli v glavo. Truplo je bHo prepeljano v Sarajevo. Nesreča je povzročila v Sarajevu veliko senzacijo, ker je pokojnik užival splošne simpatije. Vzrok obupnega čina ni znan.
*	Direkcija državnih železnic, mašlnsko odelenje v Ljubljani razpisuje na dan 28. februarja 1927 ob 11. uri dopoldne oddajo prevoza premoga to raznega materijala od postaje Rakek, do železniške črpalnlce v Zelšah. Natančnejši pogoji so razvidni pri mašinskem odelenju direkcije soba 183 to pri postajnem uradu Rakek	252
TerazlJe 25/11 ter v knjigarnah. Cena Je 25 Din, s poštnino 30 Dta, knjigarnam običajni rabat Knjiga vsebuje vsa narodna kola to vse moderne plese od one-stepa do black-bottoma, četvorke, etiketo to bonton. Napisana Je z redkim strok ovni aštvom ter Je potrebna vsakemu plesalcu za izpopolnitev ter začetnikom za domaČe učenje. Naročite, dokler traja zaloga!	250
«ГТО» zobna pasta najboljša.
*	Tkanina cEternum» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
*	Calderara milo za britje Je v kakovosti neprekosIHvo.	60
I. REPREZENTANČNI PLES
pod najvišjim pokroviteljstvom
Njeg, Vel kralja Aleksandra I.
prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu «Union» — v sredo 16. П. 1927. —
Vstop strogo proti vabilu. Velika dvorana Izkljtiûno za ples; dalje so publiki rezervirani vsi restavracijski prostori, male dvorane ln srebrna dvorana.
Vstopnina za akademike 10 Din.
*	Odličen potnik na brzoparniku »Fran ce« francoske parobrodne družbe. Dne 29. decembra 1926 je odpotoval Iz Havra v Ameriko na brzoparniku »France« švedski princ Kari, ki je vodstvu francoske druž be poslai nastopno zahvalo: »Radio S. S. »France, na poti v Newyork. Sprejmite vsi skupai mojo zahvalo za krasno ln ugodno potovanje na Vašem veličastnem paro-brodu »France«. Živela Francoska ta njena prekooceanska parobrodna družba »Cte. Ole Transatlantique!« — Princ Švedski. Navedena francoska parobrodna družba Havre-Newyork je tudi nam Slovencem dobro znana ter se je naši potniki v Ameriko radi ugodne vožnje in rzborne postrežbe najštevilneje poslužujejo.	280r
—'* Slabe voli« st« ker slabo spite. Ce pijete pravo kavo, ne more biti drugače. Prava kava prinaša vedno slabo spanje Edini izhod ie: pijte 2iko!	276
*	Knjiga narodnih In modernih plesov le bila pravkar dotlskana. Naroča se pri Petro R. Stojlfru, Casino-Studio, Beograd.
Iz Ljubljane
n— Zadnja pot Frana Drenika. V nedeljo popoldne je odpeljal iz GledaHSke ulice voz zemske ostanke vrlega sokolsikega delavca ter narodnega organizatorja Ртапа Drenika in ктепВ na pokopališče k Sv. Križu. Pred hišo žalosti so se zbrali že preje zastopniki JSS. ter sokolskih društev Ljubljana, Šiške, Vič, Jesenice s prapori ta pevci Glasbene Matice, ki so zapeli turobno žalostinko »Beati mortui«. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki raznih drugih naprednih ta kulturnih društev ter četa gasilcev v krojih. Sprevod se je pomikal po ulicah med gostim špalirjem občinstva. Pri mostu oa Kette-Murnovi cesti se je sprevod ustavil ter so pevci zapeli tamkaj žalostinko »Vigred se povrne«. Na pokopališču so dvagnili krsto na rame člani Ljubljanskega Sokola ter jo odnesli v kapelico in odtam k grobu. »Glasbena Matica« je zapela »Blagor mu« in črna prst je pokrila moža, ki se je toliko žrtvoval za svoj narod. Pred razhodom občinstva in sorodnikov se je od pokojnika poslovil s toplimi besedami podstarosta JSS br. Bogumll Kajzel.
u— Dr. Oblakovo predavanje o spominih In utisih s pota po Nemčiji na »Sočinem« sobotnem večeru dne 12. t m. je bilo sijajno tako po vsebini, dikciji in — obisku. Do zadnjega prostorčka je bila zasedena dvorana v »Ljubljanskem dvoru«. Opaziti je bik) mnogo odličnega občinstva, ki ga dosedaj nismo še opazili pri »Sočinih« predavanjih m ki ga je očividno privabilo ime ta predmet predavatelja. Društveni blagajnik ta aranžer predavanj g. Sfiligoj je g. predavatelja v imenu »Soče« iskreno pozdravil. Materija, ki jo je obdelal govornik kolikor možno lapidarno, je preobširna. Mnogo se je bavil z moderno dramatično literaturo, slikarijo in kritiko, primerjajoč jo z našo, z »umetnostjo« potovanja, politiko i. dT. Vse pa je prekvasH s tolikim hu-humonem, da bi bilo občinstvo kar naprej poslušalo. Oblak ne potuje z Baedeckerjem v roki, nego z odprto dušo ta srcem, zato ima lastne utise in originalne misli ta spomine. Ker bo to delo itak izšlo v tisku — ne vemo, kje — se bo širše občinstvo itak samo lahko prepričalo o kvaliteti Istega. Predavanje je trajalo skoro poldTugo uro. Društveni podpredsednik g. prof. Bačlč se je predavateljn za izredno lepo In zanimivo predavanje v imenu vseh poslušalcev ln društva samega najsrčneje zahvalil
u— IL obrtniški ples v Ljubljani. Obrtniško društvo v LJubljani je priredilo v soboto v kaztasld dvorani obrtniški ples, ki je nadvse lepo uspel. Vsi prostori so bili prenapolnjeni, zabava neprisiljena ta prijetna. Ples so posetil tudi minister n. r. g. dr. Gregor Žerjav, g. velikega župana je zastopal dvor. svetnik g. dr. Rudolf Marn, komisarja mestne občine g. Mencingerja g. dT. I. Rupnik, gen. tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. dT. Fran Wlndischer, tajnik zbornice g. dr. Joža Pretnar, zbornfč ni konzulent g. Fran Žagar, načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti, g. dr. Dinko Pue, I. Likozar. Ples ie vodtl plesni učitelj g. Jeločnik. Večer so jako povzdignile tudi maske. Ob zvokih marljivega Mer-ktrrjevega jazz-banda je zarajalo po širni dvorani mlado to staro. Dame, zlasti ga. Franchettljeva, ga. Igličeva, ga Geyerjeva, ga. Rozmanova, ga. Jakopičeva, ga. Kers-ničeva, ga. Grošičarjeva m gdč. Markičeva so izborno skrbele za dobro postrežbo, ki je bila v resnici izvrstna. Gospodične so s prodajo cvetHc neumorno podžigale kon ktrrenčno borbo, ki se je vnela za Izvolitev kraljice cvetlic. Na novo osnovani pevski odsek društva je zapel par krasnih pesmi pod vodstvom pevovodje g. Premelča In Je znatno dvignil družabnost večera. Prireditelji so Imeli na umu tudi žepe obiskovalcev to so postavili iako zmerne cene, kar Je le hvalevredno. Za kraHlco cvetlic
Pride!	Pride!
Paul Richter
Vladimir Gajdarov And Egede Nissen
in ostala filmska elita v najnovejšem filmu!
Izven programa: Poduk v pravilnem «Char, lestonu» II. lekcija.
Elitni KINO MATICA
je bila izvoljena gdč. Franja Ocepek, ki Je prejela I. darilo tvrdke Agnola, П. darilo gdč. Pavla Markičeva, je prejela darilo tvrdke Koltaian, III. darilo tvrdke Kette pa gdč. Roža Skafarieva. Kar se tiče družabnosti je bii obrtniški ples doslej eden najlepših. Zadovoljni so bili plesalci, zadovoljno pa bo z gmotnim uspehom gotovo tudi društvo, kateremu želimo, da bi poleg svojih drugih važnih nalog gojilo tndi družabnost, tako, kot jo je s tem plesom pričelo.
u— Gospodarsko hi Izobraževalno društvo za dvorski okraj. Danes ob 8. zvečer bo predaval v društveni knjižnici na Rimski cesti g. prof. Pr. Dolžan: Kako so nastala gorovja? Člane in prijatelje vabimo, da se zanimivega predavanja v čhn večjem številu udeleže. — Izobr. odsek.
o— Hud oče. Sluga Zorko K. Iz Obrij pri Mostah je v nedeljo radi neke malenkosti tako pretepel z gorjačo svojega 8 letnega sinčka, da je moral fantek pozneie tekati zdravniško pomoč. Mati otroka je ljubeznivega očeta naznanila policiji, kjer bo prejel primerno lekcijo.
n— Mestno drsališče pod TivoUJem je do nadaljnega zopet otvorjeno in sicer vsako dopoldne ta zvečer od 17. ure dalje.
I
Danes
Pratermizzi
■	y «Kino Ideal».
PLES
v slovanskih nošah
dne 24 t m v -Unionu".
2505
u— Seja Zveze jugoslov. dem. mladine se
vrši danes v torek ob 8. zvečer, Oajeva ulica št 2.-I. Dolžnost bratov odbornikov je, da se iste gotovo udeleže. Tajnik ZDM.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 telesna poškodba, 1 najdba granate, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek kaljenja nočnega roiTu, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek pasjega kontumaca in 1 prestopek cestnega policijskega reda. Aretacije so bile Izvršene 3 to sicer: 1 rad! beračenja, 1 radi nedostojnega vedenja ta 1 radi nevarne grožnje.
u— Drobne tatvine. Mesarju Josipu To-niju je v soboto neznan uzmovič odnese! večjo količino vampov, vrednih 100 Din. Mesarskemu pomočniku Alojziju Serjaku je neznan zliikovec ukradel z jopiča, ki ga je za hip obesil preko neke ograje na Dolenjski cesti, srebrno uro z verižico, vredno oboje skupaj 250 Din.
u— Tatinska Izgnanka. V trgovini Novot-ny na Dunajski cesti se je oglasila v nedeljo znana goJjufica, s prisilnim potnim listom opremljena Marija Grubalnik ta zahtevala, da ji izroči potno košaro služkinje Frančiške Vrhovnikove, češ da je pravzaprav njena last. Tam so ji res nasedli in Grubahiikova je neznanokam odšla s košaro. v kateri se je nahajalo več obleke.
u— Podporno društvo železniških uslužbencev sklicuje za nedeljo, dne 27. februarja ob 8. zjutraj v prostorih hotela »Štrukelj« občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Glede odtegovanja članarine potom platnih spiskov se priporoča, da se poslane Izjave od posameznih članov podpišejo ta vrnejo. Izjave bo društvo vporabHo le s pristankom občnega zbora.	251
u— Ponovno naprošamo vse. Id so bili pri vabljenju na I. reprezentančni ples prizadeti po kaki zmot!, da nam blagovolijo oprostiti. Oni, ki vabil še niso prejeli, naj Jih reklamirajo pri tajniku Kmetu, Gledališka ulica 2, odnosno pri najbližjem znancu akademiku.
n— Vsi IfnbKeljl družabnega plesa so vabljeni na vellcl plesni turnir za prvenstvo Ljubljane v letu 1927., ki se vrši v nedeljo 20. februarja popoldne v veliki dvorani Kazine. Plesni pari, ki žele tekmovati, naj se Javijo pri g. Jenku v kavarni »Emona« vsak dan od 10. do 22. ure 249 n— Izgubila se le denarnica z večjo vsoto denarja ln fotografijami. Pošten najditelj naj Jo odda Pred škofijo 15ЛП.
V kavarni
vas obrani prehia,enia n inilueiue redna u <oraba
AN ACOT- P ASTILA.
za 6e«l|e
7i a
en sam poiskus stalna uporaba
„Von Raster*' Kolino
poskusite kvaliteto »Goold« in »Spedak katere dobite v vsaki boUS trgovini.
Iz Maribora
a— Preiskava plinskega omrežja. Omrežje mestne plinarne, ki se je v zadnjih štirih letih izboljšalo za 20%, izkazuje še vedno prekomerno izgubo plina v ceveh in na pli-nomerih. Da se omeji še ta nedostatek se je pričelo z preizkuševanjem vseh pli-nomerov, ob ugodnejšem vremenu pa se prizkusljo še glavni in stranski plinovodi.
a— Prosta stanovanja. 1) Prešernova ui. št. 34, pritKie, 3 sobe kuhinja in pritikline od stranke Marije Kavčič. 2.) Aleksandrova cesta št 30, podstrešje, 2 sobi v eai sobi železni premakljivi štedilnik od stranke Košuta Ana. 3.) Studenci, Aleksandrova cesta 27, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Elizabete Sivec. 4.) Krčevtaa št. 150 a), l soba, kuhinja in pritikline od str ar, ke Jakoba Hirika.
a— Iz hrvatskega kulturnega sveta. O zgodovini mesta Zagreba bo predaval zagrebški profesor dr. Horvat v soboto dne 19. februaria
a— Strokovni tečaj. V svrho širjenja do-moznanstva se priredi brezplačen tečaj o jugoslov. zgodovini in pokrajini, ki bo obsegal kakih 20 učnih ur. Prične se v torek 15. t m. ob 7. uri v poslopju tuk. drž. realke. Slehernemu je dovoljen obisk tega tečaja.
a— Slovanska čitalnica je preložila svoj občni zbor na prihodnjo sredo 23. t m. v Narodnem domu.
a— Gostilničarji pazite. Maribor se obiskala čedna družba specijalistov za oropa-nje gostiln. Tako je bila v soboto na vrsti gostilna Birtiča, kjer so lopovi odnesli štiri litre vina, 700 cigaret nekaj cigar in okrog 200 Din gotovine, ki so jo našli v blagajni.
a— Na pogojni odpust po hrvatskem oziroma srbskem zakonu je bilo odpuščenih iz mariborske kaznilnice pet kaznjencev med njimi trije fcz Srbije. eden iz Bosne to eden iz Hrvatske. Obsojeni so bili od sodišč v Srbiji ta na Hrvatskem, vsled česar imajo v slučaju lepega vedenja pravico do pogojnega odpusta iz kaznilnice, ko so prestali polovico svoje kazni, dočhn imajo obsojenci iz Slovenije, Dalmacije samo pravico od krajšanja kazni v samotnem zaporu, dokler se zakoni o Izvrševanju kazni ne Izenačijo.
a— Lep uspeh Jugoslovenskega plesa. Kakor v gospodarskem ta vsem drugem povojnem življenju, se Je začel Maribor kon-soUdirati tudi v javnih prireditvah. Vse, kar je bil preveč ln nenaravno, odpada. Kot vodilna plesa naj odličnejše mariborske družbe sta se uveljavila zlasti oba oficirska plesa na kraljev ln kraljičin rojstni dan. Pravi naval najSirše plasti naroda, lepo združen v pravem demokratičnem duhu z Inteligenco, pa sta dosegla planinski ta jugoslovanski ples. Obema postajajo že Gofczovi prostori pretesni. Velikanske priprave mariborske Jugoslovenske Matice sza sobotni jugoskxvemski ples so dosegle sijajno moralno zadoščenje ta menda tud: rekorden gmotni uspeh. Lahko rečemo, da je bil ves naroden Maribor v soboto na ju-goslovenskem plesu, zeo časten obisk pa je bil tudi Iz vseh krajev z dežele. Ples so počastili tudi veliki župan dr. Pirkmajer, komandant mesta general Kosič s komanda ti vseh edinic in številnim oficirskim zborom. Vso noč je vladalo v bajno okrašenih dvoranah neprisiljeno prisrčno rajanje. Stab narodnih dam v pestrih kroiih se je požrtvovalno trudil, da bodo zadovoljni gosti in blagajna Jugoslovenske Matice. Posebno pozornost je vzbujala čarobna Postojnska jama, ki dela čast arhitektu inž. Jelencu. Pat to Patachon (gg. Stare In Hra-stovič) sta izvabila s svojo pristno komiko salve smeha ta tudi z enakim uspehom prodajala za Matico. Pevci »Jadrana« so Lneli vedno hvaležno množico publike ob svojih lepih pesmih. »Mariborski Klopotec«, ki je izšel o polnoči, sicer nI vzbudi! tiste pozornosti kot lanski, pač pa so ga ljudje pridno knpovall in je tako tudi dosege! svoj namen. Mnogo več zadoščenja je žela loterija, katere krasni dobitki niso varali jav-ljenih obljub. Kratko rečeno,' bfla je v vseh podrobnostih sijajna družabna prireditev, ki jo moramo pač vsi podpirati radi njenega vzvišenega cilja; podpirati zasužnjene brate. Vsem neštetim sotrudnikom z neumorno agilnim predsednikom, ravnateljem Stankom Detelo na čelu, čestitamo na uspehu.
a— Dravsko kopališče na Felberjevem otoku. Zahodno od Maribora se nahaja v Dravi 11 ha velik Felberjev otok. Čisto gotovo je, da bi tako lep in bližnji otok Izkoristilo vsako mesto, le Maribor ne ve, kako b; ga uporabil. Sicer se res v zadnjem času zopet govori o novi elektrarni pri tem otoku, a da bi se otok izrabil v letoviščne ali zdravstvene svrhe, takega načrta za sedaj še ni, akoravno se je o tem ponovno govorilo. In vendar so prirejali tamkaj svoje veselice Mariborčani že pred desetletji, najimenitnejša prireditev na otoku je bila na binkoštni pondeljek 1862. ko so se udeležili Sângeriesta tudi Slovenjgradčani, ki so se pripeljali v Maribor s splavi po vodi z velikansko nemško zastavo ta nekako pričeli narodnostne boje v takrat složnem Mariboru. Naj bi mestni gradbeni urad preštudiral. aH bi ne bilo ugodneje in ceneje napeljati po plitvem kanala dravsko vodo v bazen sredi otoka, kajti vse drago za sotnčne in zračne kopeli bi se dalo tamkaj brez dvoma urediti- Hkrati pa bi en del velikanskega otoka lahko bil namenjen za kolonijo obolelih otrok, kajti vročina ob naši morski obali ni koristila vsem, ki so bili poslani na morje. Na drugem delu pa bi lahko nastal kak hotel za ietoviščarje, kar bi donašalo mestni občini celo znatne dohodke. Naj se torej vsi zdravstveni ln socljalni načrti preštudirajo tud! iz tega vidika, da ne začne mesto kakega dragocenega dela, ko bi se lahko za isti denar iz-vriiio več nalog hkrati. Lego ta lepoto Felberjevega otoka pa Je treba vsekakor hwMH v korist
Iz Celja
e_ Značilno za razmere. Te dira je dospela i% Gradca v Celje s slovenskim besedilom popisana dopisnica, na kateri si ie dovolil najbrž kak graSki poštni uradnik v svoji germanski mentaliteti s svinčnikom napisano opazko »Schreaklich, fst Graz schon ganz windisch?« Pripomba je tem inačilnejša ker je adresat dopisnice ugledna in nemškim Gračanom prav dobro znana osebnost v Celju. Zveze in ko.upromisi naših ljudi pri zadnjih oblastnih volitvah z Nemci rodijo očividno svoje sadove tudi že v nemškem inozemstvu. Kakor se je začelo pri nas sicer uspavano, a še dolgo ne popolnoma zatrto nemškutarsko renegatstvo zopet šopiriti fa udejstvovati na vseh koncih in krajih, taiko misli tudi nemški Gradec na katerega se ozira naše nemštvo kakor na svojega odrešenika, da ne sme več zaostajati za vernfmi brati omkrai dTžavnih mej, v svojem sovraštvu do slovenskega rodu in iezika. So pa bili časi, ko so graSki Nemci v dobi sedmih suhih let prav radi prejemali po grašklh trgovinah slovenski denar, ki ga je šlo po nepotrebnem na milijone iz naše države v žrela in žepe gospodarsko že popolnoma skrahiranega gra-škega meščanstva. Naši ljudje še danes nimajo toliko narodnega ponosa v sebi, da bi zapodili čez prag razne nepotrebne agente še manj pa, da bi se sramovali nakupovati blaga, ki ga je tudi pri nas dovolj in po isti ceni po nemškem Gradcu, odkoder dobivamo potem v zahvalo povsem zaslužene moralične klofute. Ako bomo v naši nacijo-ratoi državi negovali in spoštovali tuje elemente какот naše lastne krvne brate, se zna v naših obmejnih krajih čez noč zopet pripetiti sličen slučaj, kakor med svetovno vojno na celjskem mestnem magistratu, ko je zabrusil neki magistratni uradnik izstradanemu in za krušno karto v slovenskem jeziku prosečemu obrtnemu vajencu: >Hir wlrd nicht gebellt, sprich so, dass mann Dich versteht«! Mi smo že take hlapčevske narave, da smatramo vse to danes samo še kot »prijetne« spomine. Mar H zaslužimo, da bi se nam kedaj bolie sodilo?
e— Na hribu Sv. Jožefa so v enem delu oodrli vsa smrekova drevesa, ker je ta pro stor določen v stavbne svrhe. V bližini zadnje kapelice za Slmovo hišo podwajo te dni star hrast, ki je po mnenju strokovnjakov doživel nad 200 let. Poleti je nudi! prijetno senco.
e— Prireditev plesnega krožka v Celjskem domu, ki se je vršila v soboto, je izredno lepo uspela. Presegla je i po obisku i po animirani zabavi daleko vse pričakovanje. Odzvalo se ie vabilu tudi mnogo gostov od zunaj. Med prijetnimi zvoki Na--odetovega jazzban-da je trajala družabna prireditev pozno v noč, ter zapustila pri vseh udeležencih najlepše spomine.
Iz Kranja
r— Napad nemških mojstrov na sloven* ske delavce. Od merodajne narodne strani smo dobili dopis, katerega vsebino z zado» sčenjem beležimo in radi objavljamo: «Pod tem naslovom ste v sobotni številki pri» občili notico, v kateri pisec napada mojstre " tukajšnjih delavnicah bombaževih tka« nin Jugočeške in jim očita šikaniranje nas rodnozavednega delavstva, ki naj bi izvi» ralo iz nemškega šovinizma. Resnica je ravno nasprotna. Večina mojstrov z vod» srvom tovarne vred je namreč narodno za« vedna češka in o kakih šikanah, o nem» škem šovinizmu absolutno ni govora. Na» sprotno, tovarniško inozemsko nastavljen* stvo kakor vodstvo podjetja kaže ob vsa» ki priliki s svojo aktivnostjo največje za» nimanje za naše nacijonalne prireditve ter r.udi izdatno podporo tukajšnjim nacijonal» nim in karitativnim organizacijam ter in* stitucijam. Radi tega tudi očitki, motivirani t. nemškim ali nemčurskim šovinizmom ab= solutno ne drzej»
r— V predpustnem vrvenju... Polago» ma se vdaja sedaj tudi naše mesto v vr» vež karnevalskega razpoloženja, veselic in oiesov. Preteklo soboto in nedeljo je bilo kar več plesnih prireditev, ki so bile vse dobro obiskane. Se pozna, da v letošnji sezoni ni bilo naše mesto prav nič natrpano z raznimi plesnimi šolami. V soboto zve» čer je v Narodnem domu zaključila kranj» ska «Edinost» svojo plesno šolo s plesnim venčkom. Za animiranost in ples je izbor» no skrbel temperamentni ljubljanski jazz» ban d. Da je večer dobro uspel, gre v ve» liki meri zahvala častnemu damskemu ko» raiteju. Med odmorom se je vršila tekma najboljših plesnih parov, ki je bila za na» šo publiko novost. Izmed peterih tekmujo» čih, plesnih parov je bilo prisojeno prvo mesto paru gdč. Vidičeva »g. Žebre. Kranj» ski klerikalci so imeli tudi svojo zabavo strogo proti vabilom «Pri novi pošti», kjer so plesali ob zvokih jazzbanda ljubljanskih katoliških akademikov. Evo dokaza, da se n?ši klerikalci tudi v najmodernejših ple. sih in godbah bolj in bolj «posvetnjujejo». Tudi solnčna nedelja ni minila brez gostil» niških zabav, mnogi so pa raje odšli v na» ravo.
Danes
Pratermizzi
v «Kino Ideal».
Iz Trbovelj
t— Kulturna predavanja v Narodnem do* mu. Narodni dom v Hrastniku priredi ju» tri 16. t. m. poučno predavanje «Fordove tovarne v Ameriki» v zvezi s filmom. Na sporedu je Se «Reševanje v Alpah» in «V morskem vrtu». Predavanje se bo vršilo ob 2. popoldne za šolsko mladino, ob pol 8. zvečer pa za odrasle. Pripominjamo, da je imelo zadnje zdravstveno predavanje •Kako ostanem zdrav» velik moralni uspeh. Vodstvo Narodnega doma se zaveda veli» ke važnosti kulturnih predavanj v zvezi s filmom in bo skrbelo tudi v bodoče za pe» ster program.
t— Kulturno delo naprednjàkov v Hrast» niku. «Slovenec» poroča iz Hrastnika, da prednjači katoliško izobraževalno druStvo, Ki je letos uprizorilo že več predstav kot vsi nasprotniki. Naprednjaki da imajo «plesno šolo», kar je njih edino kulturno delo. Koliko so vredna «Slovenčeva» poro» čila, smo že povedali. «Slovenec» prav do» hro ve, da prednjači glede kulturnih prire» ditev Narodni dom, kjer se vrste gledali» ške predstave in najrazličnejša kulturna predavanja. Ne mine teden, da ne bi bila dvorana Narodnega doma zasedena izobraz bc željnih Hrastničanov. Narodni dom bo nadaljeval s svojim prosvetnim delom ne glede na desno in levo. Napadi nanj iz kle» rikalnega časonisja pa so in bodo najboljši dokaz, da je na pravi poti
t— Uradni dan okrajnega glavarstva se bo vršil danes 15. t m. na občini.
t— Nov pevski zbor v Trbovljah. Rud» niško in trško gasilsko društvo sta ustano» vila pevski zbor. obstoječ iz 22 mož. Ker je pevovodja g. Mihael Ličar, oče znanega klavirskega virtuoza. je upati, da se bo razvil zbor do častne višine.
t— Deložirane rudarske rodbine. Izmed deložiranih rudarskih rodbin v Trbovliah je dosedai dobil stanovanje edino rudar Zagorc. Vsi drugi se še vedno potikajo pri usmiljenih ljudeh.
Ш\ onstran tranic
p—. Imenovanje. Sodni svetnik g. dr. Te» odor Stegu, ki je bil pred kratkim iz Trsta premeščen v Milan, je imenovan za svet» nika prizivnega dvora v Benetkah.
p— 600 ameriških visokošolcev, ki so prispeli na svojem poučnem potovanju s pamikom «Ryndanw v Trst je obiskalo po« stojnsko jamo, ki je napravila na nje naj» globlji vtis. Iz Trsta so Američani odšli na Malto.
p— r Hlapec Jernej» v Trgovskem domu. Vprizoritev Cankarjevega «Hlapca Jerne» ja» v Skrbinškovi dramatizaciji v soboto zvečer v goriškem Trgovskem domu je si» i:-j no uspela. Dvorana je bila polna občin» siva iz mesta in z dežele. Igralo se je krasno. Igra se je ponovila v nedeljo po» poldne.
p— Odlok o odpustitvi iz službe je do» bil občinski tajnik v Ajdovščini g. Rudolf Kolavčič. Službo je vršil osem let vestno in točno. Na njegovo mesto pride Italijan.
p— Tržaška in goriška pokrajina obse» gata: prva 42 občin s 325.940 prebivalci na 1220 kvadratnih kilometrih, druga 120 ob» čin z 200.707 prebivalci na 2667 kvadratnih kilometrih.	>
p— Zmrznil je na poti iz Črnega vrha v Col starejši, slabo oblečen človek, pri ka» terem so našli samo malo drobiža. Očivid« co je to berač, ki je opešal in v mrazu umrl.
p— Smrtna kosa. V Gorici je umrl go» spod Leopold Bolko, znani veleposestnik m industrijalec, v visoki starosti 85 let. Bolko je svoj čas županoval v Črničah, bil je nekaj časa tudi deželni poslanec, pred» sednik konsorcija vipavske železnice, po Vipavski dolini je imel vozno pošto. Po» kopali so ga v črničah. Naj počiva v miru I p— O trgovini z lesom so razpravljali v goriški trgovski zbornici. Ugotovile so se številne težkoče, premotrivale so se no» ve prevoznine in drug« stvari, ki zadevajo ksno kupčijo. Komisar Orzan je dobil na» logo, da poda sprejete predloge na mero» dajna oblastva. da se zaščiti ena največjih gospodarskih panog v deželi
Pride!	Pride!
PanI Richter
Vladimir Gajdarov And Egede Nissen
in ostala filmska elita v najnovejšem filmu!
Izvem programa: Poduk v pravilnem «Chajv Iestonu» II. lekcija.
Elitni KINO MATICA
Vremensko poročilo
MeteoroInSki zavod v Ljubljani. 14. februarja 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
! Cas

iznvanja
co
o a e 3 H
»SS >
Smer vetra ir brzine netri1
Ljubljana (dvorec) .
Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha
7.	7,8-1 -/-6 79 NNE 1 10 megla 8- 777-9 - 7-2 84 NNE 0.5 10 megla
14. 775 4 23 67 S 0.5	0
21. i774-8 -0 9 68 WSW 05 9 7 7 1 -5-0 91 NW 5 O 76-2 -3-0 V4 SSE 1.5 10
8.	776 0 -40 91 rimo	« 778 3 -80 76 SE 5 0 /75-s -3-0 8-i mirno 0 /723 7-0 26 E 15 5 '73 2 4-0 44 NE 5 0
„777 0 - 6"	mirno	0	03
Solnce vzhaja ob 7.4, zahaja ob 17.26, luna vzhaja ob 1435, zahaja ob 635.
Naivišia temperatura danes » Llubljani 3.1, najnižji — 8.6 C. Povprečni heromete» i- dane» • Ltuhljant viSji za 0.6 mm kot včeraj.
Dunajska vremenska napoved m lorek: Sedanje vreme bo Se oetalo. Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma ј»ши> Zjutraj nekoliko megle. Temperatura od 1 do 7 etopinj. Morje mirno.
o
eo
KJ —
Џ
Vrsta padavine
ob opaiovujs
• na do I. an
Sport
Smuške tekme za državno prvenstvo
Prvak za leto 1927. Joško Janša (IUrija) Prvakinja Franja Naglasova (LSK)
V Kranjski, gori so se preteklo nedeljo ob zelo ugodnih vremenskih in snežnih raz merah vršile za naš smučarski sport naj« važnejše tekme, namreč tekme za državno prvenstvo. Naši smučarji, ki pri tekmah glede vremena lani niso imeli mnogo sreče, so bili lahko zadovoljni. Solnčno vreme je privabilo v Kranjsko goro obilo izletnikov, ci so z zanimanjem sledili napetim bojem. Snežne razmere so bile izvrstne. S športne« ga stališča je tekma, ki je bila dobro orga« rizirana, pokazala, da naši smučarji napre» dujejo ter da smemo pričakovati, da osta» ne ta napredek stalen.
Vodstvo tekme je bilo v preizkušenih ro» k ah predsednika JZSS dr. Souvana, kateTe» mu so stali ob strani kot starter g. Ivan Tavčar, ko sodniki univ. prof. dr. Jesen« ko, dr. Berce, dr. Pavlin, Gnidovec in pod», polkovnik Nedeljkovič, kot časomerilci gg. Naglas, Goreč in kap. Tauber in kot zspisnikarji podpolk. Nedeljkovič, kap. Grahovac in g. Bervar. Prav razveseljiva je bila udeležba zagrebških športnikov, ka« terih je bilo nad dvajset.
Tekme za moško državno prvenstvo se je udeležilo 20 smučarjev, ki so razven dveh dospeli vsi na cilj. Proga, ki je bila dolga približno 30 km, je vodila iz Kranj, ske gore v Log in nazaj, odtod v P od ko ren k Tamarju in zopet v Kranjsko goro. Tudi letos si je priboril naslov prvaka Ju» goslavije Ilirijan Joško Janša v času 2:37: 17.5. Lani je vozil 30 km dolgo progo v ča» su 3:07:55. Kakor lani mu je kot drugi sle» dil niegov brat inž. Janko Janša v času 2:38.43-5. Lani je bila razlika v času med obema bratoma mnogo večja. Inž. Janko Janša je namreč lani prevozil progo v ča» su 3:32:25.7. Inž. Janko Janša, ki je v teh« ničnem pogledu boljši od svojega brata, bi bil gotovo dosegel prvenstvo, ako ne bi bil r<a progi zašel. Zelo razveseljiv .ie nac™» dek, ki ga je pokazal podpor. Berislav Pre» dojevič (Skala), ki je dospel na cilj kot tretji v času 2:49:41.5 ter s tem prekosil svojega učitelja dr. Stanka Kmeta, ki je kot četrti prevozil progo v času 2:52: :31. Sledili so 5. Ojcel (Jes. Skala) 2:56:24, 6. H. Šircelj (II.) 2:59:50.5, 7. P. Klofutar (Jes. Skala) 3:02:55, 8. podpor. Mih. Tomič (Ska. Ia) 3:06:40. 9. Ivo Benkovič (Hašk) 3:07:155 10. podpor. Lj. Kos (Skala) 3:07:255.
Tekmovanje za damsko prvenstvo se je vTšilo na 6 km dolgi progi. Lanskoletna prvakinja M. Rabičeva je radi bolezni med tekmo odstopila. Vsega skupaj je startalo pet dam. Prvakinja za leto 1927 je postala Franja Naglas (LSK) v času 31:18, druga j«- bila Dana Kuralt z 40:28-5, tretja pa Spelca BretI 42:125. Izven konkurence so startale 4 dame, od katerih je gdč. Picco» lijeva prevozila kot prva progo v času 44:575, druga pa gdč. Pajkova z 49:39.
Da skrbimo prav pridno za smuški nara» ščaj. je pokazala mladinska tekma na pri» biižno 2 km dolgi progi, pri kateri je star. talo razveseljivo število nad 30 mladih smučarjev, predvsem iz osnovne šole iz Kranjske gore. Kot prvi je dospel Avgust Jakopič v Sašu 16:32. 2. Albin Jakopič 17:02, 3. Josip Zupan 17:24
Volaške smuške tekme.
Kot zaključek IL letošnjega vojaškega smuškega tečaja se je vršila včeraj v pon. deljek na približno 12 km dolgi progi, ki je šla iz Kranjske gore na Podkoren, do Slatine in nazaj, vojaška smuška tekma, katere se je udeležilo 39 častnikov in 94 podčastnikov. Časi so bili prav dobri in so rezultati sledeči: Častniki: 1. podpor. Ser. gij Jelenijev 1:06:40. 2. podpor. Slavko Bi« jelajec 1:47, 3. Dragomir Stošic 1:08.05.
Podčastniki: 1. Anton Bukovec 1:07:45, 2. Mihajlo Oberovič 1.08:24, 3. Jakob Vo» dušek 1:09:50.
Tekmo je vodil kap. Tauber ob sodelo» vanju dr. Lipovščaka, dr. Brstiča ia inž. Janše.
Danes se prične IIL vojaški smuiki te» čaj, ki bo trajal do 5. marca.
Smuiki sport v Tržiču. Pred dnevi se je vršila prva smuška in obenem propa» gandna tekma za prvenstvo mesta Tržič za zimsko sezono 1926/27. Tekma je v vsa» kem oziru dobro uspela, če izvzamemo gmotno stran, kajti tržiški meščani, poseb» no oni krogi, ki bi lahko in morali sport najbolj podpirati, mu niso posebno nalelo» njeni. Proga je bila izpeljana v neposredni bližini mesta, tako da so gledalci lahko ves čas zasledovali boj med posameznimi tek» n.ovalci, ki je bil mestoma zelo oster in zanimiv, kar Je razvidno tudi iz malenkost« nih časovnih diferenc. Proga je bila cea 8 m pol kilometra dolga in zelo dobro mar kirana. Startalo je 8 tekmovalcev. Trije so med tekmo izstopili radi defekta pri smuč. kah, vsi ostali pa so prispeli na cilj. Na. slov prvaka mesta Tržiča za leto 1926.27 m častno kolajno si je priboril Primožič Av» gust jun. v času 34:9, kot drugi je prispel na cilj Scbuss Julij 35:34, tretji Intihar 35:35, četrti Stransky 36:15.
Zadnje nogometne tekme
BEOGRAD: BSK : Jugoslavija 1 : 1 (1:0) BSK je nastopil brez Percla, a Jugoslavija btez Miličeviča, Dimitrljeviča in Mladem» viča. Tekma je bila prav zanimiva in je zlasti Jugoslavija predvedla lepo igro. V polju je bila boljša od BSK, pred golom pa ni imela sreče v streljanju. BSK je bil v prvem polčasu slab. Soortala sta Mat» janovič za BSK in Ivkovič, ki je igral de» sno zvezo, ~x Jugoslavijo.
ZAGREB: Prijateljska: HaSk : Jedinstvo 4 : 1 (0 : 1). Tudi Hašku se je posrečilo revanžirati se za svoj zadnji poraz ter Je kljub svoji slabi igri v prvem polčasu zma» gai s 4 : 1. Jedinstvo je nastopilo s svo» jim izvrstnim vratarjem Mihajlovičem, ki je danes brezdvomno najboljši v Beogradu ter s prodornim srednjim napadalcem Ban» dičem. Igrači Jedinstva so zelo požrtvo» valni in dobri tehničarji. — Viktorija : Gradjanski rez. 4 : 0 (3 : 0). Prvenstvene: Grič : Perarija 5 : 0 (3 : 0), ZSK : Make!« mir 2 : 1 (2 : 0), Slaven : Zagreb 5 : 0 (2 • 0).
PRAGA: Pokalna: Viktorija Žižkov : DFC 4 : 3 (2 : 1). , «	.
KLADNO: SK Kladno : Slavija (Praga 4 : 3 (2 : 1). Iznenadenjel
MALTA: Gradjanski : team angle&e ar« tttjerije 7 : 1, Gradjanski : repr. Le Va.
lette 2 : 0 (1 : 0). La Valette je glavno me« sto Malte. Gradjanski jc v osmih dneh na Malti odigral 5 tekem, od katerih je dobil
2, izgubil eno, dve pa sta ostali neodločeni odločeni
DUNAJ: Prvenstvene: Rapid : Hakoah 4 : 0 (2 : 0), FAC : Vienna 2 : 1 (1 : 0), BAC : Simmering 2 : 1 (0 : 1). V 18. min. druge polovice je bila tekma radi nekega incidenta prekinjena. Admira : Rudolfs» hugel 4 : 3 (3 : 0), Slovan : Sportklub 4 : 2 (0 : 0). Prijateljska: Austria : WAC 4 : 1 (3 : 1).
CARDIFF: Wales : Anglija 3 : 3. BUDIMPEŠTA: Dunaj : Budimpešta 1:1 (0 : 1). Kljub mrazu je prisostvovalo tek« mi, ki ni bila na posebni višini, 20.000 oseb.
SK Jadran. Jutri, v sredo, ob 20. seja upravnega odbora pri Mraku. — Tajnik.
SK Ilirija. Smuška sekcija priredi v ne» deljo dne 20. t. m. klubski izlet na Zele» nico. Odhod v soboto s popoldanskim in večernim vlakom v Tržič. Člani, ki se iz»
leta udeleže naj se javijo do srede pri go. spodu Gorcu ali pa pri g. Komarju, Prešer« oova ulica 4. Vsak mora obenem že spo» rcčiti, s katerim vlakom misli potovati, da se bodo pravočasno preskrbela prenočišča.
SK IUrija (Ženska sekcija). Program treningov za tekoči teden: sreda IL skupi« na v telovadnici; četrtek v kolizeju za vse članice; sobota I. skupina v telovadnici. Začetek treningov vsakokrat točno ob 18.15 Točna in polnoštevilna udeležba dolžnost Proti vsem, ki izostanejo brez tehtnega vzroka, se bo postopalo kar najstrožje. — Razdelitev po skupinah se izpremeni v to» liko, da spadajo do nadaljnega v L skupi» no sledeče članice: Rupel, Jermol I, Trat» nik L in IL, Bernik, Privšek, Mhtič, Koch IL, Junc (od 26. II. dalje) in Jermol IL (od 15. П1. dalje). Vse ostale spadajo v drugo skupino. — Načelnik.
Zopet Rademacher. V Halberstadtu je Rademacherju v nedeljo uspelo preplavati progo 200 m v boljšem času kot je svetov, ni rekord Dosegel je čas 2.485.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novoeadska blagovna bona (14. t m.)
PSenica: baSka, 76 — 76 kg, 2 vagona 305. J e č m e n: baški, 1.6 vagona 200. T u r-Sčlca: baSka, 2 vagona 160; baSka, april, 40 vagonov 170; cremska, bela, 1 vigon 175; banatska, ladja Donava, 20 vagonov 170. Moka: baška, cOg», 2 vagona 460; banatska, «Og», 2 vagona 458; balka, c2>, 1 vagon 412.50; baška, <5», 1 vagon 865; baSka, c6>, S vagoni 820. Fižol: baSki, 1 vagon 150; baški, beli, 4—5 %, 1 vagon 155. Tendenca nespremenjena.
= Seja ustanovnega odbora Obrtne banke SHS. V petek ee je vršila, kakor smo že poročali, seja ustanovnega odbora Obrtne banke SHS. Slovenijo je zastopal tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dr. Ivan Plese. Kakor smo že pisali, je bila že takoj v prvem vpieovalnem roku vplačana vsa delniška glavnica in je bilo vpisanih celo 1200 delnic preveč. Spričo zadevnih zahtev obrtniških krogov se je na predlog predsednika Stojanovida sklenilo, da se vsaka redukcija delnic odkloni Banka ima okrog 9000 delničarjev, večinoma malih obrtnikov, ki so vpisali po 2 ali 8 delnice ln zaradi lega ni mogoče na pravičen način razdeliti delnice po prvotnem načrtu. Predhodnemu občnemu zboru, ki se bo vršil 20. t. m., bo predsedstvo predlagalo, da se pravila v tem emislu spremene. Glede upravnega odbora se je sklenilo, da bo 9 Članov, ki tvorijo ožji izvTŠevalni odbor, lz Beograda, ostalih 11 pa ee bo razdelilo sorazmerno na poedine pokrajine. Hrvatska in Slavonija bo imela v upravnem odboru 8 Člane, predvojna Srbija 2, Južna Srbija, Slovenija, Banal, Bačka in Bosna pa vsaka po 1. Slovenija bo torej imela samo enega člana, ker ee je pri nas vpisalo premalo delničarjev, dasi je v Sloveniji obrtništvo zelo močno razvito. Pravijo, da ee je zgodilo iz nezaupanja proti Beogradu. Kakor izvemo, je bilo v Sloveniji vpisanih celo manjše število delnic, kakor smo ga navedli v nedeljski Številki po beograjskih podatkih. Uprava zagrebSke podružnice Obrtne banke SHS bo avtonomna. Predsednik upravnega odbora zagrebSke podružnice bo obenem podpredsednik centrale v Beogradu. Zagrebška uprava bo Izvoljena na predhodnem občnem zboru. Kaj pa ' bo z ljubljansko podružnico, o katere ustanovitvi naj odloča predhodni občni zbor delničarjev?
= Občni zbor Centrale Industrijskih korporacij v Beograda ee bo vršil 26. In 27. t. m. Prvi dan bo interna konferenca članov Industrijske centrale, za drugi dan pa Je določen naslednji dnevni red : 1 ) eplošnl položaj našega gospodarstva in položaj naše Industrije posebej; 2.) vprašanje kreditov in zakon o Industrijskih obveznicah; 3.) revizija predpisov o državnih dobavah; 4.) postranske carinske dajatve; 5.) socijalni problemi (osem-urni delavnik itd.); 6.) poročilo o dumpingu; 7.) položaj našega prometa in S.) slučajnost.
= Ispremembe v stanju industrijskih in obrtnih podjetij ▼ Sloveniji. Po statističnih podatkih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je bilo v zadnjem četrtletju 1926. v Sloveniji 559 prijav in 238 0.I-Jav industrijskih ter obrtnih podjetij. Največje gibanje so zabeležili kakor običajno čevljarji, šivilje, krojači, mizarji, gostilne, mlini, kovači, mesarji, peki itd. Nadalje omenjamo, da so se odjavile 4 opekarne (prijav ni bilo). Za izdelovanje pletenin se jih je prijavilo 9 in 1 odjavil, za strojno pletenje ee jih je prijavilo 11 in odjavila 2. V večji industriji seveda ni bilo znatnih sprememb.
= Finska ieli trgovinsko pogodbo t naša državo. Iz Beograda porcčajo: Finska vlada je obvestila naSo vlado, da bi rada začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z našo kraljevino. Izrazila Je željo po trgovin-ski pogodbi na načelu največjih ugodnosti, toda pod pogojem, da obe državi pripravita sezname predmetov, za katere bi veljale največje carinske ugodnosti.
= Padec carinskih dohodkov. Dohodki centralnih carinskih blagajn so znašali v tretji dekadi januarja t I. 45.679.659 dinarjev, in sicer: v Zagrebu 11.887.519. v Beogradu 11,069.896, v Ljubljani 9,193.464, v Novem Sadu 7.232544, v Dubrovniku 2 milijona 856.309. v Skoplju 2,151.979. v Splitu 1 milijon 817.948 Din. Skupno od 1. aprila do konca januarja t L so znašali carinski dohoJki 1432.39 milijona dinarjev (predvideno v proračunu 1375.74 milijona) proti 1512.22 milijona dinarjev (predvideno 1407.50 milijona) v enaki dobi L 1925./26. Dohodki eo torej večji, kakor je bilo v proračunu predvideno, vendar 90 napram enaki dobi minulega proračunskega leta precej nazadovali.
= Konkurenčna borba za balkanski trg ïe-leza. Iz Varšave poročajo: V tukajšnjih železarskih krogih se je razširila vest, da so češkoslovaške, avstrijske tn madžarske železarne sklenile tajno pogodbo, po kateri bi cene železu tako znižale, da bi onemogočile poljsko konkurenco na balkanskem tržišču. Kakor se trdi, se poljske železarne zaradi tega ne bodo dalje pogajale za pristop k mednarodnemu železarskemu karielu.
= XIV. relesejem v Pragi. Od 20. do 27. marca t. 1. ee bo vršil že XIV. mednarodni (pomladanski) velesejem v Pragi. Udeležba češkoslovaške in Inozemske industrije je tolika, da bo ta prireditev Praškega ve-lesejma večja od zadnje jesenske prireditve. Spomladni velesejem je rasdeljen na velesejem s 17 strokovnimi skupinami in 107 sekcijami ter na tehnični velesejem, ki obsega kovinsko industrijo, elektrotehniko in samostojno skupino livarniške industrije. Poleg tega bo prirejena Se cela vrsta speci-jalnih sejmov, kakor hotelskega, motoeikli
stičnega, stavbnega, pohištvenega, klavirskega. radijskega in eportnega ter kopališke razstave.
= Gospodarska literatura. Trgovski tovariš, St. 1-, vsebuje med drugim: J. J. Kavčič: V borbi za obstanek; R. Svoboda: Pred svetovno mednarodno konferenco; dr. L. B5h.ni Trgovinske pogodbe; Anton Podgoršek: c krizah in konjunkturah itd. Uprava lista Ljubljana, Gradišče 17, I. nadstropje. Naročnina za vse leto 36 Din. Priporočamo. — Bankarstvo, februarska številka, prinaša, kakor običajno, bogato vsebino izpod peresu priznanih gospodarskih strokovnjakov. List izhaja mesečno in stane letno 250 Din. Uprava v Zagrebu, Marovska 30. — Gospodarski vestnik, št. 2., glasilo Zadružne zveze v Tisto. List obravnava vprašanja kmetijskega gospodarstva in stane letno 10 lir. Uprava v Gorici, via a Giovanni 6, I. nadst.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 10 ličnih povlačnikov in 400 grovei-jevih obročev, do 22. t m. za dobavo raznih čopičev, do 25. t m. za dobavo 10 kg smir-kovega peeka St. 30. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. L m. ponudbe za dobavo 120 m» jamskega lesa, do 22. t m. pa za dobavo 6 vagonov po 4 m dolgih, cvretih in suhih krajnikov. Vršile 8ebodo naslednje ofertalne licitacije: pri artiljerij. radionici Dravske divizijeke oblasti v Ljubljani 14. t m. glede dobave 400 m impegniranega platna. 15. t. m. glede dobave 450 m platna, 16. t. . pa glede dob.i-ve 100 kg črne blank kože; 3. marca pri Glavnemu sanitetnemu slagaliStu v Zemuuu glede dobave 5000 volnenih odej; 5. mar« pri 16. artilerijskem polku v Ljubljani gleJe dobave raznega materijala (kuhinjska posoda, dva železna kotla, mreža iz medenine, noži itd.); pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave odlitkov iz jeklene litine ter glede dobave 71 bakrenih plošč za kurilne skrinje lokomotiv; 7. marca pri in-tendaturi Dravske divizijeke oblaeti v Ljubljani glede dobave 3034 ton premoga; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 350 ton strojnega peeka, glede dobave 11.800 komadov Samotne opeke; 10. marca pri tatendanturi komande Boke Kotor-ske (Ercegnovi) glede dobave 10.140 m» drv; 11. marca pri direkciji državnih železnic v LJubljani glede dobave kavčukovih cevi in tesnil. — Predmetni oglasi eo v Zbornici sa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled
Borze
14. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83—84.50, Vojna Skoda 340—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99 — 100, Kreditni zavod 170 do 180, Praštediona 920 — 0, Strojne 85 — 0, Trbovlje 415 — 0, Vevče 120 — 0, Split cement 725 — 0, Stavbna 55—®, Sešir 104—0. — Blago: Zaključeno 5 vagonov lesa. Tendenca za hrastove hlode Svreta, za deželne pridelke nespremenjena.
ZAGREB. Bančne vrednote brez večjih sprememb. Od industrijskih je oslabela Drava ter se ponujala proti koncu po 440. Vojna Skoda je popustila in se trgovala v začetku po 342, proti koncu sestanka pa po 340.5. Za april je bila zaključena po 341 — 344. — Na deviznem tržišču nespremenjena tendenca. Skupni devizni promet Je znašal 7-2 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 801 — 804, Berlin izplačilo 1348.6 in 1351.6. Italija izplačilo 244.735 — 246.735. London izplačilo 275.97 — 276.77, New York ček 56.75 — 56.95, Pariz izplačilo (zakliuf-ck 224.5), Praga izplačilo 168-3 — 169.1, Svii-a izplačilo 1094 — 1097; valute: lire 240.5 do 242.5; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 105.5, Poljo 16 - 17, Kreditna Zagreb 106 do 110, Hipo 64.5 - 65, Jugo 101 - 102. Obrtna 49 — 50, Praštediona 930 — 031, Ljubljanska kreditna 150 — 151. Narodna 0 — 4600; industrijski: Dubrovačka 390 do 400, Gutmauii 275 — 285, Ims 50 — 53. Slavonija 33 — 86, Trbovlje 420 — 480. Union 305 — 310, Vagon 50 — 55, Vevče 130—140. Sečerana Bečkerek 490 — 500, Drava 440 do 460; državni: investicijsko 86 — 86.5, agrarne 54.5 — 55, Vojna Skoda kasa 341 — 342, za februar 0 — 33S, marc 33S — 340, april Sit) do 341.5.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 22S3 do 2289, Dunaj 801 — 804, Berlin 1349 — 1352. Bruselj 792.5 — 795. 5, BudimpeSta 997 .lo 1000, Bukarešta 315 - 32, Italija 244.25 do 246.25, London 276 — 276.8. New York 56.75 do 56.95, Pariz 228.25 — 225.5, Praga 168.П do 169.1. Švica 1094 — 1097.
CUBIH. Beograd 9.1325, Berlin 128.225, New York 519.875, London 25.22, Pariz 20.455 Milan 2250. Praga 15.40, Budimpešta 91, Bukarešta 2.93, Sofija 3.75, Varšava 5750, Dunaj 73.245.
TRST. Devize: Beograd 4050 — 41.25, Dunaj 322 — 332, Praga 6850 — 69. Pariz 91 do 91.50, London 111.75 — 112.50. New York 23 — 2350. Curih 440 — 450, Budimpešta 402 — 412, Bukarešta 1250 - 13; valute: dinarji 40-41, dolarji 22.75 _ 23.15.
DUNAJ Devize: Beograd 12.46—12.49, Berlin 168.06 — 168.56. BudimpeSta 124 -io 124.30, Bukarešta 4.0575 — 4.0775. London 34.4025 - 345025. Milan 30.65 - 30.75, New York 708.95 — 711.45. Pariz 27Л0 — 29, Praga 20.9975 — 21.0775. Sofija 5.1075 - 5.1475, Varšava 78.90 — 79.40. Curib 13658—186-fiS; valute: dinarji 12.44 — 1250, dolarji 70650 — 71050.
lz življenja in sveta
Kako dolgo traja rak pri človeku
Angleško ministrstvo za narodno zdravje pubiicira velezanimive podatke o trajanju raka pri človeku. Podatki se omejujejo na 4238 konkretnih primerov, katere so pretiskali ter o njih izrekli svojo sodbo zdravniki.
Statistika je merodajna samo za slučaje, ko se bolnik ne leči. V tem primeru traja rak prsnega koša 383 mesecev, rak ženskih spolnih organov približno 2 leti, rak v ustih in na jeziku 16 in pol mesecev, rak grla 14 mesecev in pol, rak v želodcu pa 16.8 mesecev. Seveda je treba pri tem upoštevati dejstvo, da je težko kdaj ugotoviti začetek in stopnjo bolezni
Kakor izhaja še iz nadaljnih izjav zdravniških kapacitet, je še vedno najuspešnejše lečenje raka operacijski nož. Radikalne operacije prinesejo pacijen-tom ozdravljenje povprečno v 52 odst. slučajih. To število pa se tiče zgolj kliničnih zdravljenj. Ce se bolnik pravočasno podvrže operaciji, je uspeh še mnogo večji.
Debela megla v Londona
Koncem minulega tedna je pokrivala London zopet izredno gosta megla. Povzročila je nered v prometu, kajti vlaki, ladje in cestne železnice so vozile v počasnejšem tempu in tudi splošen tok življenja se je napol ustavil. V pisarnah in uradih so morali delati nameščenci ob električni luči.
V	Kanalu je bila megla tako debela, da so v Dovru oddajali signalne strele za ladje. Danski parnik «Signe» je trčil v Kanalu v italijansko ladjo «Francesco Ciampa». Ta ladja se je potopila v četrt uri, 30 mož italijanske posadke pa je rešilo moštvo danskega parnika.
V	Londonu in v okolici se je zgodilo več prometnih nesreč, seveda ne brez smrtnih izidov.
Plin - najbolj humano vojno sredstvo
J. Haldane, profesor za kemijo na vseučilišču v Cambridgeu, je napisal knjigo z naslovom «Gallinicus». V tem delu ugotavlja Haldane: od 1. januarja do 30. septembra 1918. je bilo 58.000 vojakov, ki so bili napadeni s plinom v svetovni vojni. Poškodbam je podleglo 1758 ljudi, torej samo 3 odst. Na Angleškem pa je bilo od 1. septembra do 7. novembra 1918. s plinom okuženih 24^63 ljudi. Umrlo jih je 540, torej v celem 22 odst V francoski armadi je bilo v začetku avgusta 1918. otrovanih 14.578 mož, umrio jih je 424, torej 2.9 odstotkov. Nasproti temu pa je treba ngotoviti, da znaša število žrtev radi eksplozivnega materijala v vojni 25 odstotkov. Glede plina je treba naknadno povedati še to, da izgleda, da se bo dalo 90 odst. žrtev ozdraviti, ostalih 10 odst pa bo umrlo od tuberkuloze in drugih komplikacij.
Na podlagi teh podatkov prihaja prof. Haldane do zaključka, da je plin mnogo bolj humano uničevalno sredstvo kakor se običajno misli in sodi. Zato bi bil on za to, da se smrtonosno orožje zamenja s strupenimi plini, ki bodo mogoče trenutno opasnejši, v stvari pa so vendarle milejši kakor topovi, puške in bajoneti.
Žrtev nadčloveške budalosti
V	Moskvi je obsodilo sodišče kletnega študenta Okatova na devet let težke ječe v kaznilnici. Dijak je bil član moskovskega dijaškega krožka, ki je gojil teorijo «nadčloveka». Trdil je, da je odgovoren samo svoji volji, ki da uravnava njegovo hotenje in življenje kakor *Teba ter se ni oziral na predpise in zakone, ki so jim podvrženi občani.
Na nekem takem sestanku, kjer se je debatiralo o «nadčloveku» in o prostosti njegovih dejanj, je zahteval Okatov
! od 16 letne dijakinje Ksenije Zukove j čnjo na belem, da bo sama kriva, če jo najdejo nekega dne mrtvo v stanovanju. Dekle je podpisalo listino ne da bi pomislilo na dalekosežnost svoje izjave. Okatov pa je vzel stvar «resno» in ie čez nekaj časa zaklal deklico z bodalom. Policija je stikala za morilcem in je slednjič aretirala Okatova, ki ji je . z drznim čelom predložil dokument z
besedilom, da je na smrti Ksenije Žuko-ve brez krivde.
Oblast seveda ni priznala veljavnost listine in je postavila študenta na zatožno klop. Sodniki so mladeniča obsodili na devet let stroge pokore. V tem času — če ga sploh preživi — bo pač temeljito revidiral svojo pogubno in nesmiselno teorijo o «nadčloveku» in o njegovih dejanjih.
Arzenal v Lisaboni
Tragična smrt pred dija-mantno poroko
V Neustadtu pri Koburgu je živel zakonski par, ki bi bil dne 10. februarja praznoval dijamantno poroko. Cela obi-telj se je na ta dogodek pripravljala s prazničnimi občutki. Usoda pa je hotela drugače. Prve dni meseca februarja je zbolela žena tega zakonskega para. Mož je ves obupan hodil okrog ter iskal zdravniške pomoči. Ves njegov trud pa je bil zaman. Žena je umrla tri dni pred nameravanim slavjem. To je moža tako potrlo, da je ves obupan hodil okrog s sklonjeno glavo. Ko mu je prišel neki prijatelj izrazit sožalje, pà je med pogovorom tudi njega zadela kap. Tako je naključje naneslo, da sta bila mož in žena, ki sta živela toliko desetletij v harmoniji skupaj, združena tudi v smrti. Položili so ju v skupen grob, pokopali pa so ju na dan. ko bi bila morala praznovati dijamantno poroko.
Veliki možje v mladosti
Neki profesor s standfordske univerze v Kaliforniji je napravil kurijozen psihološki poskus. Hotel je določiti inteligenčni indeks največjih genijev v njihovih mladih letih. Kot bazo je vzel nekatere značilne poteze njihovega duha, ki so se ohranile v zgodovini.
Na čelu njegove tabele figurira Stu-art Mili s 190 točkami, to je 90 točk nad povprekom, naslednja tri mesta pa zavzemajo Goethé, Grotius in Leibnitz, ki imajo vsi trije po 185 točk. Zanimivo je, da je profesor prisodil mlademu Napoleonu le 135 točk, bodoči madami Stael pa 155. Čestita dama je torej, dasi pozno, doživela zadoščenje nad krivico, ki ji jo je storil veliki Bonaparte, ko jo je dal policijsko izgnati.
Tako poročajo ameriški listi. Čudno je le, da ne navajajo imena svojega profesorja in da se ne spuščajo v podrobnosti njegovega psihološkega sistema . . .
Chaplinova žena Lita s svojim drugim sinčkom
R, Katarlanič Jeretov:
Totova povest
Stari Toto Dešič je prešel, kakor je sam pravil, vsa morzja in vsa mesta. Bil je samec. Spominjam se ga kakor v sanjah. Zdi se mi, da ga še danes vidim, kako sedi na stopnicah v stari razpali koči kraj morja v prijazni Dragi. Ob vsakih praznikih, kadar sem prišel v to prijetno rodišče svoje pokojne matere, sem se oglasil pri Totu. Rad sem ga posečal, ker je lepo govoril našo mehko čakavščino. znal pa je nešteto pripovedk o morju, in še danes mi je žal, da mi jih ni v pero narekoval. Za ženske ni maral, gotovo je bilo v tej mržni kako razočaranje. Morje je pred nama mirovalo kot usoavano z zadnjim poljubom solnca, Toto pa je polahko pripovedoval:
»Nekdaj je živel na tej naši obali v Kaštelu starem močni gospodar našega kraja. Narod ga je naziva! kaštela-na, graSčaka. Imel ie hčer edinko, krasno, kakor da io je povila vila z Učke gore. Stari Kaštelan je bil vdovec, a svojo edinko ie negoval in pazil ko. pravo kralievo hčer. Držal ji je sluge in dvorjanke in mladega pevca je vzel v hišo. Mladi pevač ie bil sin kneza z otoka, velikega prijatelja močnemu Kaštelanu. Oče mu je poginil na krvavem boju. mati pa je šla od žalosti za očetom, a mogočni Ka-
šteian ga je vzel na svoj dom, da bi mu zabaval hčer, ker je mladi kneže-vič imel grlo liki slavec, a znal ie tudi pesniti. Skladal je pesni polne ljubezni in sreče ter jih prepeval svoji mladi gospodarici ob citrah. kadar ie mlado Kaštelanko stari veslač Perun vozil po morju. In mladi pevec je ob tihem večeru, ko so se usidrali v praznem zalivu in ko je stari Perun nad veslom zaspal, razodel ljubezen lepi hčerki Kaštelano-vi, a ona se mu je samo nasmejala, rekoč:
—	Lepo pevaš in grlo imaš ko slavec, ali iaz te ne ljubim.
Mladi pevec je obrisal gorko solzo in vprašal Kaštelanko mlado:
—	Kako naj ti omehčam srce. Kaj hočeš da storim zate?
—	Prinesi mi najsiiajnejši niz biserov iz Benetk...
In mladi pevec je prodal svoje zemlje na otoku beneškemu dožu in prinesel Kaštelanki mladi najsvetlejši niz biserov, a ona ga je ovila devetkrat okoli vrata in mlademu pevcu pokazala vrata. Pokazala vrata in mu rekla:
—	Lep je tvoj biser, ali jaz te ne ljubim.
—	Reci, kaj naj storim, da me vzljubiš?
—	Pojdi in prinesi mi iz dežele Ro-manije utvo 'zlatokrilo. ki io čuva devet zmajev, in kadar mi ona zapoje
na dvoru, na morju, ti odprem grajska vrata.
In odrinil je mladi pevec, odrinil v daljno deželo Romanijo. Prehodil je devet gora in boril se devet dni z devetimi ljutimi risi, dokler jih ni pometal na črno zemljo, mahaie po njih z ostro sekiro rajnega očeta, kneza z otoka. Ko pa je ubil devet hudih risov in prehodil devet gorâ. preplaval je devet vodâ in ubil devet vodnih pošasti, v hladni vodi jih ie ukrotil mahaie po njih z ostro sekiro pokojnega očeta, kneza z otoka. A ko .ie ubil devet pošasti, je prehodil devet pustih polj brez vode pod žarkim solncem in naletel na devet besnih zmajev, ki so sikali pred deveterimi vrati na visoki ogradi, zaklenjenimi z deveterimi ključi, in branili vhod v deželo Romanijo, cvetni, solnčni vrt. kjer je v zlati kletki pevala utva zlatokrila. Devet zmajev je potolkel pevec mladi z ostro sekiro pokojnega očeta, kneza otoka. Iztrgal jim ie devetero ključev, privezanih zmajem za rep, in odklenil devetera vrata in se vrnil na dvor ob sinjem morju z utvo zlatokrilo v zlati ptičnici. Po starem Perunu je poslal utvo zlatokrilo Kaštelanki leni in mladi. da mu otvori grajska vrata. Utva zlatokrila je zapela na dvoru ob morju, a mlada Kaštelanka ni odprla vrat. Rekla .ie staremu Perunu, zroča v zlato kletko:
Konec kratkih kril na Madžarskem!
Odredbe za zaščito morale na Madžarskem so se začele izvajati. V uradnem listu je izšla naredba notranjega ministrstva, po kateri bodo osebe, ki bi zasledovale neznane dame in jih nadlegovale z nemoralnimi ponudbami najstrožje kaznovane. Prepovedane so dalje vse nemoralne predstave in razstave kakor tudi preklinjanje na javnih prostorih. V neki višji dekliški šoli glavnega mesta so izvedli racijo glede kratkih kril in svilenih nogavic. Vse deklice, ki so nosile svilene nogavice mesene barve ali krila nad kolenom, so poslali domov s strogim nalogom, da se preoblečejo v dolga krila in črne nogavice. Istočasno se je vršila konferenca profesorskega kolegija, ki je sklenila, da bodo v bodoče vse deklice, ki bi nosile kratka krila, svilene nogavice in dragulje ali si barvale ustnice, izključene iz zavoda.
Vlom v dunajsko univerzo
V noči od 11. na 12. t. m. so vlomili v prostore dunajske univerze trije neznani tatovi. Šli so najprej v sobo kve-storja, kjer so izpraznili tri blagajne. Pri tem so odnesli jako obilen plen. V roke jim je prišla zlata rektorjeva verižica s šestimi dragocenimi kamni Verižica je bila historična zanimivost. Daroval jo je rektoratu dunajske univerze avstrijski cesar Franc I.
Poleg rektorjeve verižice so izginile tudi verižice vseh dekanov posameznih fakultet ter približno osem tisoč šilingov gotovine. Ko so vlomilci poba-sali ta denar, so poskakali skozi okna na prosto ter jo hoteli odkuriti. Slučajno pa jih je videl neki stražnik, ki jih je začel zalezovati-. Prijeti pa se mu je posrečilo samo enega. Policija je dognala, da se vlomilec piše Herman Kratohvil. Mož je znan svedrovec in noče izdati svojih tovarišev. Scepterjev univerze in poedinih fakultet se tatovi niso upali okrasti; ostavili so jih v blagajni, dragocenosti pa so odnesli. Dunajsko univerzo teši vsaj upanje, da jih ne bodo mogli prodati.
14.000 Din za en valček
Slavna angleška plesalka mis Adele Astaire je zadnjič prisostvovala plesu, ki ga je priredilo londonsko društvo «Theatrical Ladies Guild». Takoj ko se je pojavila v dvorani, se je okoli nje korporativno zgrnil prireditveni odbor in ji javil, da jo hoče prodati na dražbi No, stvar ni bila tako strašna: šlo jim je le za to, da dobe med prisotnimi gosti gentlemana, ki bi bil pripravljen plačati primerno visoko ceno za valček s slovito plesalko.
Izklicna cena je bila nastavljena na 5 funtov Šterlingov (blizu 1400 Din). Pri tem pa ni ostalo; številke so se hitro vzpenjale v višino, dokler se niso naposled ustavile pri 50 funtih. To vsoto je ponudil lastnik neke velike londonske modne trgovine.
«To je bil najdražji valček, kar sem jih dozdaj preplesal v svojem življenju.» je izjavil po končanem plesu.
In mi mu radevolje verjamemo.
Poslanik in njegova nezakonska deca
Koncem osemdesetih let prošlega stoletja je bil na dunajskem dvoru za poslanika portugalske vlade grof Anjas Fontalva. Takrat je nastopila v dunajskem gledališču kot igralka za tragične vloge Adela Hell. Bila je angažirana pravzaprav v Wiesbadnu in je na Dunaju le gostovala od časa do časa.
Grof Fontalva jo je videl, se seznanil ž njo ter kmalu postal njen privilegirani ljubimec. Razmerje ni ostalo brez posledic. Igralka je grofu rodila sina m hčerko, ki sta nosila materino ime. Adela Hell ju je vzdrževala s podporo, katero ji je dajal grof.
Deset let po prvem srečanju s Hello-vo je portugalska vlada grofa odpokli-cala. Fontalva je postal portugalski zunanji minister in je živel v domovini
—	Zlatokrila utva lepo peva in biser beneški mi seva okrog vrata... a medtem ko je bil moj mladi pevec v deželi Romaniji, prišel je po me kraljev sin. Res, ne maram kraljevega sina, pa tudi pevca ne ljubim.
Mladi pevec, ko ie začul poročilo Kaštelanke krasne, se je zagnal vpričo prestrašenega starega veslača Pe-runa s skale pred Kaštelom v globoko morje. In devet valov ga je sprejelo in devet vil povodkinj ga odneslo v morske globočine...
Perun se je povrnil potrt v grad in govoril o smrti mladega pevca Kaštelanki mladi. Ob njegovi pripovedi je od toge zanemela utva zlatokrila v zlati gajbici. In mlada graščakinja je vsa pobita in bleda zastokala in hudo zajokala, vendar stari Perun ie ni več slišal, ker je tudi njemu od žalosti za mladim pevcem počilo srce. A mlada graščakinja je jadikovala ob mrtvem starem veslaču:
—	Reci mi, Perune, zakaj je to naredil. Jaz ga sedaj ljubim ... Joj meni. joj... DA SE JADNA O ZELEN BOR HVATIM I ON BI SE ZELEN OSUŠIO!
Plakala in tožila in tarnala je graščakinja mlada na dvoru ob morju za mrtvim pevcem... In pri vsem tem se ie omožila s kraljevim sinom...«	(K.)
Pride!	Pride!
Paul Richter
Vladimir Gajdarov Aud Egede Nissen
in ostala filmska elita v najnovejšem filmu!
Izvem programa: Poduk v pravilnem «Ctar. lestonu» П. lekcija.
Elitni KINO MATICA
Svoje ljubice pa ni pozabil. Pošiljal ji je bogate denarne vsote in darove. Tik pred vojno je poklical na Portugalsko sina, ki je bil tedaj 19 let star. Pred štirimi leti je Adela Hell umrla. Od sinu ni imela, odkar je zapustil Nemčijo, nobenega sporočila. Hči je letos 30 let stara in je zadnje čase zabredla v take zadrege; da je morala prodajati materino garderobo. Toda baš ko je njena beda prikipela do vrhunca, je prejela iz Portugalske dve obvestili. Prvo ji je naznanjalo smrt njenega očeta, grofa Fon-talve. Drugo ie bilo veselejše: prineslo ji je oznanilo, da je grof Fontalva na smrtni postelji adaptiral njo in brata za svoja otroka in ju postavil za univerzalna dediča velikanske zapuščine.
Vlada je trdna ali akrobatska produkcije Uzunoviče-va v šestih krizah
II. vaja: 15. aprila 1926.

VLADA
Ш. vaja: 29. aprila 1920.
IV. vaja: 16. maja 1926.
V.
V. vaja: 24. decembra 192o.

VLAD
Mil,
VL vaja in začetek VIL 2. februarja 1927.
Danes
Pratermizzi
v «Kino Ideal»
Vojni invalidi pozor!
Podpisani člani UVL v Ljubljani sklicu« jejo za- nedeljo dne 20. t m. ob 14. (2.) uri popoldne, v prostorih gostilne pri Mraku, ti Rimski cesti v Ljubljani, protestni shod proti zavlačevanju sklicanja izrednega obč» rega zbora kraj. org. v Ljubljani, proti ča« sopisnemu napadu O. O. in Kraj. odbora v Celju na članstvo Kraj. org. v Ljubljani ter sr ejemanie resolucij.
Sklicatelji:
Rozman Ivan. 60 odst., L r„ Turk Leopold, 50 odst.. L r., bila Ivan, 70 odst., L r., Ri» bič Jernej. 80 odst, L r, Sraml Franc ia Ptuja, 60 odst., L r. Kostanjev-c Martin, 7C odst, L r, Nerat Josip, 60 odst, L r., Turk Ivan, 80 odst., L r., Šveg 1 Valentin, 60 odst., L r., Boži" Josip, 50 odst, L r. Anton Pleško, 70 odst, L r, Hrausky Aloj» zij, 90 odst, L r., Vodenik Josip, Laverca, 6(i odst., I. r„ Janežič Franc, 60 odst., L r., Rajgl Franc, 60 odst., L r., Močnik Anton 70 odst., L r„ Babšek Ivan, 40 odst, L r., Simončič Ivan, 70 odst, 1. r., Česnovar Stanko, 65 odst, I. r„ Tobiias van, 50 odst L r., Trebušak Franc, 70 odst, L r., Debe» ljak Rudolf, 50 odst, I. r., Josip Čebaiek. 40 odst, : L r., Kolar Rok, 70 odst, Kolar 247	Franc 70 odst, L r.
Zahvala
Povodom mojega dvojnega jubileja mi je došlo toliko ustmcnih in pismenih če» strtk, da se mi ni mogoče vsakemu pose« hej zahvaliti. Zato prosim, da sprejmete vsi tem potom mojo najsrčnejšo zahvalo z zagotovilom, da bom radevoljno, dokler ir.i bo mogoče, posvetil vse svoje moči v dobrobit obrtništva. Torej še enkrat hvala!
Z vsem spoštovanjem
ENGELBERT FRANCHETTL
Zahvala
Iz dna duše se najiskrenejše zahvaljuje» mo gg. ravnatelju za pospeševanje obrti ing. Guliču in ing. Ditrichu, šefu elektro» tehničnega oddelenja za njihovo plemenito de!o, s katerim sta nam otvorila L elektro» n onterski tečaj. Kličemo jima iz dna srca «Živeli»!
Slušatelj' 1. elektromonterskega tečaja 244	v Ljubljani.
Sokol
Sokolsko društvo na Jesenicah ooozarja vse telovadbe obvezno članstvo, da je pričelo z vadbo vaj za pokrajinski izlet v Ljubljani, in sicer se vrši telovadba za člane v sredo in petek, za članice v torek in četrtek vedno od 8. do pol 10. zvečer. Prednjački zbor pričakuje sokolske točnosti in reda od vseh članov, ki so po pravilih obvezni, ia obiskujejo telovadbo do 26. leta, da bo naš nastop na pokrajinskem zletu časten. Zdravol
Sokolsko društvo v Bregani je imelo dne 2. februarja redni občni zbor. Brat starosta Jakob Zobarič je v svojem govoru vzpodbujal članstvo za nadaljno delo, nakar je tajnik Feliks Kalin očrtal v kratkih potezah delovanje društva v preteklem letu. Iz poročil vseh funkcijonarjev je razvidno, da je bilo društvo zelo agilno. Posebna hvala gre dra-matskemu odseku in njegovemu voditelju br. Zdenku Dolinarju, ki je uprizoril v minulem letu lepo število diletantskih predstav, priredil gostovanje tudi v drugih krajih ter s tem širil kulturno delo. Za starosto je bil izbran brat Pero Rajčevič, podstarosta Alojzij Kalin, tajnik Feliks Kalin, blagajnik in načelnik Milan Jelinek, načelnik kulturno-prosvetnega odseka Zdenko Dolinar, odborniki: Franc Bratanič, Amalija Hribar. Anton Šetinc, Nikola Klemente, Ivan Vegelj. Namestniki: Vid Vugrinec. Jakob Zobarič, Josip Kalin ml., Andrej Ivanjšek. Nadzorni odbor: Ivan Kalin, Anton Šinkovec.
Sokolsko društvo Črna pri Prevaljah je imelo 16. januarja občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: starosta br. Verbič, podstarosta br. inž. Fettich, prosvetar br. inž. Krivospičenko, načelnik br inž. Baraga, načelnica e. Pavčičeva, tajnik in knjižničar br. Zupan, blagajnik br. Govej-šek. zapisnikar br. Cizej, namestniki br. Juvan in br. Glavan, preglednika računov br. Peče in br. Oljača. Društvo je imelo v preteklem letu prav lep uspeh, za katerega se je zahvaliti v prvi vrsti ravnateljstvu "svinčenega rudnika, ki je dalo na razpolago telovadnico. Napredovali smo na številu članstva, ki šteje sedaj 97 članov, 10 članic, 12 moškega naraščaja, IS moške dece in 15 ženske dece. Ustanovil se je dramatični odsek in javna ljudska knjižnica, ki že oba
delujeta. Dramatični odsek je Se priredil v novi telovadnici dne 6. februarja prvo igro «Narodni poslanec» od B. Nušiča. Igra je izredno dobro uspela, čeprav so bili igralci še novinci na odru.
Dopisi
NOVO MESTO. Sredi predpustaega vrvenja, ki je poseglo tudi v dolenjsko metropolo, sta bili prirejeni tudi dve resnejši prireditvi. Podružnica »Glasbene Matice« je priredi;« 1. t m. koncert, ki je bil posvečen izključno skladatelju FoersteTju. Koncert nam je poda1 celotno sliko Poersterje-vih kompozicij. Gdč. Andriiatiičeva in Hra-šovčeva ste izvajali dovršeno tehniko po eno klavirsko točko in je obilen aplavz nagradil njuno marljivost Ltpo se Je proizvajal moški trospev s spremljevanjem klavirja »Cigan« In pa Jesteroglasen mešani zbor z orkestrom »Ave Marija« iz opere »Gorenjski slavček. Ostale točke pa niso prinesle one preciznosti, ki smo jo pričakovali po uspehih prvega koncerta. Dirigent Puš Je posvetil vse moči. da bi dosegel oni uspeh, ki ga Je smel pričakovati in ni njegova krivda, če so se pokazale tu pa tam hibe, ki bi se dale pri malo dobri volji odpraviti. Solisti nas pa niso povsem zadovoljili in je pač krivda, da se je zbrala partija prvega tenorista (duel lz »Gorenjskega slavčka«) za drugI tenor, kar pač ne bi smelo bld. in četverospev »Kitica« Je ostal tako nedovršen. da Je bil s tem utis prvega dela koncerta precej pokvarjen. Sicer pa je lahko »Glasbena Matica« ponosna na svoie delovanje. —• Druga resnejša prireditev pa je bila 12. t. m., ko Je priredila tukalšnja »Streijačka družina« koncert glasbe Dravske divizije pod vodstvom dr. Ce-rtna. O koncertu samem zadostuje to, da Je nudila glasba z izbranim programom popoln užitek. Program, obsegajoč pet točk. Je podal resnejšo in lahko glasbo tako. da Je prišel vsak na svoj račun. Po koncertu se Je vršil ples Vsi lokali so bili krasno dekori-
Otroški voziček
ponikljan in dobro ohranjen. naprodaj n 50Л Di». Naslov v oglasnem «IdeU» «Jatra».	4757
rani, poset je bil velik, a tudi veselje in zabava je bila neprisiljena tako, da zre lahko vodstvo te prireditve s ponosom na uspeh svoje prve prireditve
IZLAKE PRI ZAGORJU OB SAVL Danes se vrši pri nas občni zbor k. o. SDS cb 3. popoldne v prostorih g. Ivana Bre-garja. Udeleži se ga delegat iz Ljubljane; prosimo vse člane, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
TR2IC. V četrtek smo položili k večnemu počitku Josipa Perneta. posestnika, krojaškega mojstra in sodavičarja v Tržiču. Pokojni je bil zvest član slovenskega bralnega društva, gasilnega društva in mnogih drugih podpornih organizacij. Tih In miren Je živel sam sebi iu someščanom svoje plodonostio življenje Ni se vtikal v gnusno dnevno politiko, pa tudi svojega prepričanja ni prodajal. Kadar ie bilo treba. Je stopil na plan za napredno stvar. Pevski rf>or mu je pod vodstvom ravnatelja Lajovica zapel dve lepi žalostinki, trobentač gasilnega društva pa je zatrobil zadnji pozdrav. Kako priljubljen Je bil blagi pokojnik. Je pričal dolgi "sprevod, ki še Je pomikal za krsto, katero so nosili gasilci . Pokojnik zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
VIC. Kakor povsod je tudi pri nas zanimanje za novodošle osebnosti veliko. Se vela, vsega hkrati se ne da povedati, to pa lahko že sedaj rečemo, da je nekako vodja čudo-tvornih malikov. ki se prikažejo v svo'ih ornatih na sokolski maškeradi na Viču, spretni in agilni Li-Pe-Fuj. Sledi pa Se mnogo drugih- Bogastvo premoženje in «lično reprezentira Dai-koku-ten krasot ice Ben-ten. Mnogo jih še ne moremo omeniti. Gotovo je pa skoro že, da nastopijo slavni čuvarji p«v jedenih kolačev — tokrat pri bogato pogrnjenih mizah. Prostoren parket, svetel kot zrcalo, bo nosil več kot roj parov, vrtečih se po najnovejših japonskih melodijah. Krona večera pa bo gotovo v barskih nižavah pol odrom. Kdor se hočeš v nad vse sijajno opremljeni dvorani razveseliti, ne zamudi 26. t. m. na Vič!
LJUTOMER. Dne 30. januarja se je vršil občni zbor »Sokolskega društva« ob lepi udeležbi, kar priča, da se članstvo zanima
za društveno delo. Zupo je zastopal starosta brat Novak Poročila vseh funkcijonarjev se bila izčrpna ter eo pričala o velikem delu, ki ga je društvo izvršilo v preteklem letu s dograditvijo svojega doma. Posebno zanimanje Je vzbudilo poročilo gradbenega odseka, iz katerega je bilo razvidno, da treba društvo samo delovati po začrtani smeri, da poplača v doglednem času dolg, ki leži na novi stavbi. Razveseljivo je dejstvo, da se je skoro v veeh oddelkih dvignilo število telovadečih. Sploh so vsi odseki delovali prav pridno. Izvoljen Je bil skoro ves stari odbor, izpopolnil se je z nekaterimi novimi močmi. Pričakovati je, da bo započeto delo nadaljeval složno, vztrajno in zavedajoč ee svoje odgovornosti.
^ССЛУГСЕ
z zn ctmko «n ziaom
„НШ. J ur
najbolistz,, najtrpežnejse, zato najcenejše.
LJUUUUUULHJ
jjuuumiaiu
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob ta kuhlaje v sredtat
mesta Celja, se zamenja za enako ali pa tudi za tri sobe v mestu Mariboru.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac v Ljubljani pod »Ugodna zamenjava 81.«
2482
Mali oglasi, ki slutijo * posredovalne ta soctalM ■amen« občinstva, vsaka beseda 50 par. NaJmaajM inettk Dta 5'—s
dopisovanje ter «glasi strogo trgovskega taačaja, vsaka beseda Oin I . Najmanj*! aaasali Dta 19-—»
Galoše popravlja
C ma vulkanizacij» Škafu ahljan» Rimski wlt II t!
Mlado natakarico
sprotno, kavcije zmolno. U zna tudi nemško, treznega
prekajevalca in kuhinjsko pomočnico
ti ua ie kahati, sprejme hotel Kolodvor na Jesenicah, Gorenjsko.	4707
dobe
Strojnik
iziiien ključavničar ш veSï eiektrotehnčnih naprav, dobi takoj slnžbo. Reflekti-ramo samo ns prvovrstne io starejie. Naelov: Katl Kovač, parna taga, Stari trg pri Rakeka. 4673
Služkinjo
p-jšteno is pridno, ki zna samostojno kuhati In ki bi opravljala vsa druga hiSna dela, sprejme takoj drnilna 3 oseb. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Poltena Ia pridna».
4662
Brivskega
pomočnika
mladega io dobrega delavca sprejme 28. februarja a!i t. marca Jelko V a j t, brivec za dame in gospode Kranju.	4592
Pietilca košar
za perutnino
sprejmem Oddam mu poceni v najem posestvo v Gor. Ložnici in prevzamem od njega vso Ugotovljene košare. Viljem Abt, Maribor.	4544
Služinčad
kuharice, sobarice, natakarice, hišne Itd dobe naj-Uije službo v Beogradu ako se zglas« v birou Ekonomija. Beograd Vaaina 11 4030
Saldakontistinjo
i večletno prakso sprejme e 1. marcem večje indnstr. podjetje » Ljubljani. Tes-«oeis in strojepis pogoji — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Resna Ï5».
4395
Vajenca
«a čevljarsko obrt i* poltene družine sprejme Josip Pogačnik, ročno čevljarstvo — Ljubno, pošta Podnart.
4466
Trgovskega učenca
ip-ejme v trgovino z mel. ba-.-om Jakob Dereanl v Žužemberku na Dolenjskem 4473
Šoferja
le mogoče neomenjenega, -dobrimi spričevali. H mora biti Obenem mehaaik. sprejmem Javi naj •• v gostil-«i Fretze v Laškem. 4484
Učenca za trgovino
V stsro.ti 14 let. poštenih staršev in s primerno lol-sko izobrazbo sprejmem s 1 marcem • brano le stanovanjem v h'Si Ponudbe «a oglasni oddelek «Jntra» Pod značko «Učenec 63» 4508
Nemško gospodično
»'lino in Intelgentno. s IK>-poln m znanjem «rbolirv:'š'~i-Je sprejmem k moji lZletni nfsrki Ponudbe s prilogo «Pričevat hi stike n« Arred Hfltter, veletrgoveo v in-botioi.	№5
Postrežnico
ki bi tudi p r a t a perilo, ličem za popoldan. Naslov t oglasnem oddelku Jutra.
4776
Služkinjo
U sna kuhati to druga bitna dela, sprejme Apoteka A. Tarnanji, Odlaei-Račka. Meaotna plača Din 800.	4741
Dekle
zdravo, poSleno, marljivo in zanesljivo i B č e m k 1 otroka. Nastop a t. marcem. Plača po dogovora. — Ponudbe na aaslov: A. Komatar, valjčni mlin is taga, Bkofja Loka. 4700
Šoierja-mehanika
mladega, samskega, treznega tn zanesljivega, sprejmem takoj ▼ veletrgovino Za luksuzni avto. Prednost imajo tleti, U »e razumejo v trgovini na debelo, za komisijone, v prostem času Cenjene ponddbe aa oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro «Zanesljiv 47».	4703
Samostojen Žagar
za poinojarmenik «Pini Kal» z večletno prakso, dobi takoj alnibo. — Naelov pove ogiaenl oddelek «Jntra».
4752
Mizarskega vajenca
sprejmem. — Pismene ponudbe na eglasai oddelek «Jntra» pod «Ilizar 55».
4755
Gospodično
laneeljlvo, U zna dobro računati, sprejmem kot namestnico gospodinje v velikem hotelu. Ponndbe s fotografijo na hotel Central v Slav. Brodn.	4771
Veleposestvo
sprejme samostojnega upravitelja. veftiega v vseh gospodarskih poslih, poljedelstvo. specialista v sadjereji. vlogranniltvu in kletarstvu Ponodbe na: Elek pl. Ve-radij. Krizo vi jan grad — poŠta Ormož.	4763
Služkinjo
snažno In polteno. U razume kahati (n opravljati draga gospodinjska dela v boljši hiti. «turo 20—30 let sprejmem takoj. Naelov т ogtasaem oddelka «Jntra» 4607
Čevljar, vajenca ia pomočnika
za ftnejla dela sprejme -takoj s stanovanjem'ln hrano v hHI Franc Sifrer, čevljar v «kofjl Loki.	4720
Učenko za trgovino
auhnen blaga sprejmem na deželo z »so oskrbo v hi!!. Prednost imajo dobre račonarice z znanjem nem-Ikega ali Italijanskega jezik». Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod Iifro «Gorenjsko 8».	4708
Natakarico na račun
sprejmem na Štajerskem. — Ponudbe na oelaa. oddelek •Jntra» pod Wro «Trajna
stali».	e»
Ločeno ženo
ki zna šivati in ki se dobro razume v gospodinjstvo, sprejmem. Treba je x>ložiti 4000 Din kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek «Jatra» pod «Takoj 4000».
4748
Šivilja
gre šivat na dom fina in navadna dela. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
4751
Šiviljo
pridno in polteno takoj sprejmem na deželo — Potrebna kavcija 3000 Din. Ponudbe na. ogtas.. oddelek «Jutra» -pod značko «Kavcije zmožna».	4747
Mesar, pomočnika
dobro iizvežbanega tudi v razsekavanju mesa, iščem s t. marcem Plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Silro «Vesten B»,	4698
Služkinjo
zdravo, pošteno in pridno, ki bi znala tudi malo kuhati, ilčem k 3 osebam za vsa hišna dela. Nastopi lahko takoj. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4727
Dekle
popolnoma izurjeno v šivanju na stroj, sprejme Mirko Шакаг, Slomškova ulica 11 4728
Razpis
Mestna občina Brežice' ob Bavl razpisuje službo dveh
mestnih redarjev.
Interesenti, sposobni za to alnibo naj vlože lastnoročno pisane, pravilno kolko-vane prošnje do 28 fer. t. 1. Prošnji je priložiti do-movnico, krstni list. nravstveno spričevalo, dokaze o dosedanjem službovanja, zdravniffko spričevalo, družinske podatke ter kratek življenjepis. Reflektira se le na dobre moči, ki so v vsakem oziru sposobne za U poklic. Mestno županstvo Brežice ob Savi.
4713
V špecerij. trgovino
teli vstopiti za 2 meseca
manufaktorist kot praktikant. Dotičnemu trgovcu na razpolago Din 25.000 Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Bpeoetrgovina».	4565
Trgovec
Ipecerljske stroke, kateri je opastil trgovino, iiče službo kot poslovodja ali potnik. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Silro «Specerija».	4527
Trg. pomočnik
Ipecerfet, 18 let star, močan, išče službe. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na: Avnec, Sv. Petra oeeta 44.
4774
Pisarniški uradnik
mnogoletni, sprejme popoldansko službo za računske, dopisne In sploh pisarniške posle. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 45№
Trgovski potnik
izvežban v kolonljalni kakor tudi delikatesni stroki, velč slovenskega, srbohrv., »emlkega in italijanskega Jezika, leli premeniti slnžbo « t. mereem. Cenjene dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod wfro «Garao».
«749
Zanesljiv Čeh
20 let star. išče za takoj kakršnokoli delo. Ponudbe na Fr. Malik, Poljanska 40.
4773
Dober šofer
H8e službo k tovornemu ali luksuznemu avta. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šfro «Trezen».
4765
Perfektna šivilja
gre Svat na dom k boljši obitelji Izven Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Velemesto».
4768
Trg. pomočnik
večletni poslovodja, bil samostojen trgovec specerije. galanterije tn manufakture
Išče primerne službe tudi za skladiščnika ali katerekoli drnge stroke. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4«0S-a
Trgovski učenec
H je že bil nad 2 leti v trgovini z mešan, blagom, se želi izučiti v tej stroki. Naslov v oglaenem oddelku «Jutra».	4717
Trg. pomočnik
da svojo prvo mesečno plačo tistemu, ki mu preskrbi primerno službo, eventnei no skladiščnika ali tudi katerekoli drnge stroke. — Naslov t oglasnem oddelku «Jutra».	4603
2 smokinga
fina, skoraj nova, in rai tak frak naprodaj v Slomškovi ulici »tev. 4/11, levo.
4610
Svilena maska
Biedermeier. za damo srednje postave poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4559
Celje!	Celje!
Sano en dan
raiprodaja konkur»-nega blaga * Celju. Pr» lornova ulica 17. Prodajal» se bo obleka, manufaktnrs Ia galanterija pod polov I no eeno.	4711
PU T ■ FORD
v zelo dobrem stanja naprodaj. Na ogled pri tvrdkl M. F Barešič & Co.. Dunajska cesta 12.	4376
2 elegantni maski
ugodno prodam, eventuelno posodim. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 4427
Pisalna miza
skoro nova. radi pomanjkanja proetora poceni naprodaj v Zalokarjevi ulici št. 13.	4510
Lesene zaboje
za prenašanje poljubnega materijala, 23 cm dolge. 22-visoke in 34 cm široke poceni prodam. Istotam naprodaj dober — skoro nov
pisalni stroj
tipeA. E. G.. Na ogled v Beethovnovi alioi itev. 6 4753
Štedilnik
dobro ohranjen, ceno naprodaj v Rožni dolini, eesta Vl/4 (pri Cehu).
Kovaški pomočnik
mlad, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4714
Manufakturist
dober strokovnjak s prima referencami, želi premeniti mesto kot potnik ali v pomoč šefu večje in dobro vpeljane tvrdke. Cenjene dopise na ogla-ni oddelpk «Jutra» pod Iifro «Prvovrstna moč 9».	4709

Drva
b r • ? t o v •> o <1 p a <1 k «■ fo*lpe'fke od iape) <fo«Uvlj» Od parketov lei Qrhka <Јгт» po nizki сеш n» «lom (tarna tue* V SogffnHti Liuhlja na. ta gorenjskim kolodvo rom - Prt o<1vp«mu množine snatep ootmM 86
PREMOG - DRVA «Ilirija»
Kralja Petra trg Itev 8 — Telefon 220	0
Pohištvo
Rabljeno sobno in kuhinjsko opravo prodam. Naslov v oglas, oddelka «Jntra».
4738
Belo spalnico
kompletno, prodam radi litve. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Selitev 74».	4574
1000 m tračne žage
(Bands&ee) popolnoma i ve: 80 mm di 6. 25 mm di 5 in 20 mm di >4. prodam Naslov v oglaenem oddelku «Jatrax	4Г "
Kranjske klobase
prvovrstne, par po 5 Din z ovojem razpošilja Prane P a a r. eksport kranjskih klobas, Jesenice, Gorenjsko - SBS.	4706
Steklena stena
(pregraja) primerna za pisarno. trafiko ali slično, zelo poceni naprodaj — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4731
Novo spalnico
masivno. poliUrsno. prodam za 8600 Din. Naelov v ogl. oddelka «Jutra». 4756
Narodna noša
elegantna maska naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4722
Pisalni stroj
malo rahljen. ugodno prodam. — NaMov t oglasnem oddelku «Jatra». 4734
Zajčje kože
raje aad normalno	ceoo Zdrsrič Ljuhliana Flu
rijaneka ulica 9	47
Vsakovrstno zlato
KUPUJ*, no oaiviltts nena*
Cerne — in v nI i r
Ljubljana Wollov» elle» t №
Bukovo oglje
prvovrstno kupi v vsaki
množini Skrbeč & Bartol. Ljubljana. Miklošičeva cesto it. 8.	4637
Več divjih kostanjev
lepih in močnih kupi J. Rahne, Selo-Moste. 4599
Lokomobiio
od 85—100 НГ (normal) is
gater 65 cm
oha malo rabljena io najboljše znamke, kupim. — Ljubljana, Proie Stev. a 4721
Sesalko
za vodo. dobro ohranjeno, kupi Friderik Smulineki, Zgornja Šiška Itev. 148 — Ljubljana VIL	4719
2 dobra nahrbtnika
In cepin kupim. Naslov oddati v oglasnem oddelka «Jatra» pod šifro «Cepin».
4732
Železno blagajno
št 3, za knjige, te rabljeno a v dobrem stanja kupim. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 4701
Kašo. ajdovo moko in koruzni zdrob
dobite najceneje pri F Juvan. valjčni mlin v Sr Game'jnah. pošta St. Vid nad Ljubljano Zahtevajte eenlk.	4409
Fižola
kupim več vagonov. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pilol».	4741

BSA motor
•koro »ov nov. 5 HP affod. no prodam Cena in ogled
Sr zastopniku BSA motor k Keada. Tattenbachova It 19, Malrbor.	4688
Športni voziček
nov. poceni naprodaj. — Naslov v oglaenem oddelku «Jatra».	4744
Pohištvo
Popolnoma novo spalnico ln gosposko sobo po izredno ugodni ceni prodam. — Naelov t oglaenem oddelku «Jatra».	4729
Pisalno mizo
hrastovo, furnirano, javor-jevo milo. 2 et ois In pro-člco. popolnoma novo. zelo orodno napro"d*j. Naslov v oglašam oddelku «Jntra».
4730
Vilo
z 2 stanovanji, na lepem krajo v Ljubljani, solidao zidano in ne predaleč od glavnega kolodvora, kupim takoj. Ponndbe na oglasni oddelek «Jatra» pod Ilire «Plačilo takoj 77». 4677
Posestvo
naprodaj bliža вкосјааа аа Dolenjskem. - Velik sadni vrt z gospodarskim poslopjem, 5 večjih njiv. 2 trav. nika. 4 dele gozda in dva vinograda. Pojasnila daje Marija Kovačič, Novo mesto, Ljubljaaaka cesta 42 4615-a
Veliko hišo
štirinadstropno, v sredini Zagreba, zamenjam z večiim posestvom v Sloveniji. Hiša donaša visoke dohodke. Ponudbe oa agencijo «Posrednik», Zagreb, Шса 54.
Vilo
tristanovanjsko — petsobno prosto, vrt. blizu Bleiwei-sove eeste proda aa 250.000 Din «Posredovalce» — Sv. Petra cesto 18.	4742
Hišo z gostilno
In vrtom, lepe kleti, 2 hleva. radi odhoda za 23.000 ГНп prodam. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod • Redka priložnost 23».
4715
Veliko trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano z ali brez zaioge dam takoj v najem.
Letni promet do 8,1100.000 Din. Potreben kapital za prevzetje z zalego 150.000, brez zaloge pa 50.000 Din. Lepo stanovanje na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra, pod šifro «4 krasni lokali 150».
4548
Sobo z 2 posteljama
v centru mesta, e posebnim vhodom takoj oddam. — Naslov t oglasnem oddelka «Jatra».	4778
Sostanovalko
najraje iiviljo sprejmem v svetlo pod. t rež no sobo v Slomškovi ulici 23Д, levo.
4441
Sobico
oddam v sredini mosta. —
Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	4759
Pekarno
vzamem v najem na prometnem kraju Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
Mesarijo
ako mogoče z gostilno prevzamem v najem Event. prevzamem tudi od takih, ki želijo iti v pokoj in lahko ostanejo pri meni. — Dopise na oglasni oddelek «Jatra» pod «Mesarija 98» 4498
Mesnico
oddam na račun. Potrebna kavcija 10.000 Din. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «10.000 kavcije» 4777
Lokal na Dunajski c.
zamenjam takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Zamena 23».
4723
Trgovino
z mešanim blagom s zalogo, Inventarjem in stanovanjem, v prometnem mestu na progi Zidani most— Zagreb, oddam v najem proti prevzetju zaloge v gotovem plačilo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Dolenjsko». 4699
Opremljeno sobo
ilčeta 2 go-puda za takoj. Poseben vhod. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «P. J »	4624
Opremljeno sobo
lepo. z dvema posteljama ln z vhodom lz stopnic oddam 2 solidnima osebama. Naslov v oglaenem oddelku •Jutra».	4591
Komfortno
stanovanje
4 «ob. sobice, kopalnice Ia vseh pritiklin oddam Naslov pove oglaani oddelek •Jatra».	4557
Brezplačno
prijavite oddajo «uaov» nja. sob» lokala gostilne trgovine delavnice itd — Posredovani» za oddajalca popolnoma brez piaf no — • Poeredvaloe». Sv Petra e M 18	1088-a
Nezaščiteno
stanovanje
s 4—5 sobami In kopalnico ilčem s 1. majem ali Junijem. Naslov pove oglasi oddelek «Jatra».	4524
V bližini Kolezije
na Tržaški c. ali aa MIrJa
išče gospo«! sepsrirano sobo Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Prvi marec».
4788
Sobo
s strogo separiranim vhodom in event. s hrano Ul« gospod za takoj ali • 1. marcem. Ponadbe na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro «Snažna ln mirna». 47E0
Sobo s kabinetom
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jatra».
4726
Sobo
z zajtrkom ali vso hrano oddam takoj gospodom na gimski cesti 12/П. 4696
Stanovanje
1—2 sob s pritlkllnaml «če s 1. majem ali preje železniški uradnik, ki je stolno v Ljubljani. — Ponudbe na oelasni oddelek «Jatra» pod «400».	4718
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami v macardi oddam. Naslov т oglasnem oddelku «Jutra». 4716
Sobo
oddam s hrano ali brez iste 2 gospodoma ali zakoncema brez otrok Naslov v oglasnem oddelka «Jatra».
4789
Opremljeno sobo
oddam s 1. marcem. Naslov v oglaenem oddelku Jutra.
4725
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iz stopnišča in električno razsvetljavo oddam boljšem» gospodu s I. marcem Haslov v oglasnem oddelka Jatra.
4780
A.'
Drž. nameščenca
želita resnega z n a a j a v svrho ženitvs. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zvonlmir ia Drago-mir».	4758
Resnega znanja
v svrho molitve teli 28-letna goapodlčna. premožna. poltena tn izobražena, vešča gospodinjstva, s starejšim goepodem Slovencem ali Hrvatom v dobri in stalni službi. Dopise oglasni oddelek «Jutra» pod «Srečno livljenje 14». — Tajnost zajamčena. <748
Gospodična
mirnega m» èaja. s primerno doto. teli poročiti mir. noga tn solidnega državnega uradnika od 85—«5 lot. Resne dopise s sliko aa oglasni oddelek «Jntra* pod zeaflko «Mirai dom fr.
4NS
Gospodična
srednjih let iWe dralbo «turistov» v svrho skapnih izletov. — Neeoonimne ponadbe a» oglasni oddelek «Jutra» ped Rfro «Izleti».
4554
Inteligentna gdč.
želi resnega znanja z boljšim. inteligentnim gospodom. D«ree na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Poznanstvo 70». 4710
Odmev
>o nalog* od Donave do Sava.	4772
2 mlada gospoda
drž. uslužbenca, telita dopisovati z dvema gospodičnama v svrho poznejle tenitve. Cenj dopise v slovenskem ali srbohrv. jezika, s potnim naslovom pod iifro «Upanje 26> in «Lja-bezen 27» na oglasni oddelek «Jutra». Tajnost zajamčena.	4764
ЧШО&
Za otvoritev droge-rije
v obljudenem industrijskem kraja ilčem strokovnjaka ali strokovnjakinjo, kf bi bil vodja — kot družabnika z nekoliko kapitala Ponudbe pod «St. 55» na oglasni oddelek «Jntra». 4536
Kot družabnika
sprejmem trgovca v trgovino z mešanim blagom v Stari Graditki (Slavonija). Potreben kapital 50.000 Din Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod Iifro «Eksistenca zasigurana». 47E9
Družabnika
z kapitalom, strokovnjaka, sprejmem za večje mesarsko podjetje, v prvi vrsti za izdelavo euhomesnatih prekajevalskih izdelkov — posebno za eksportno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Bodočnost 5».	4705
3500 Din posodim
za 2 meseca. Ponudbe pod šifro «Samo za Ljubljano» na oglasni oddelek «Jutra».
4762
7000 Din posoffla
Iščem nujno za 3 mesece. Vrnem 8500 m nudim sigurno garancijo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod laačko «Sigarno 7UOO».
4740
Dober pianlno
oddam po nizki ceni v najem samo boljši rodbini. Ponudbe na ogfas. oddelek «Jutra» pod «Piaatoo».
Tamburaške
instrumente
rabljene, kupim. Natančne ponudbe na naslov: Viljem Oodnjavec, Trebnje. 4710
Sprtnger Španije!
Sistrokrvna pslca. t lota stara, premlrana. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	4600
Sovo «uharico»
kapi E. letina, Jarle, poŠta Domžale.	4743
Dvokolesa
.•upravlja ujiiolje oaJM la Ii najceneje ПогЈааМ,
Požari
Dramatična društva
izšla j« «Ilustrirana lopa maska» Učna metoda aa podlagi Številnih «lik ln skia v naravnih barvah toi lado-lava ametath brad. brk Ia nosov Nabavi naj Jo vsak odet In vsak Igralec Cena «0 Din Naroča so: B Ns-»iniek. Ljubljana. (85
Trgovci — detajlisti
Izkoriščajte Vala Iztolka! 8 stvarnim, po danalajl stopnji modernega araator-stva. pravilno razstavljenim blagom v izlotbah, lahko podvojite Val promet. Pojasnila daje vsestranako Izve! ban
izložbeni aranžer
ki (»vzame tudi razne iz-ioiba proti nizki odškodnini v arantiranje Ceajeae ponudbe ali vpraianja za pojaenila prosim aa oglaeai oddelek «Jatra» pod Iifro «V Ljubljani ali Kraaia».
NajdebeleJša dama
postane vitka — če koč«! nspeb video I« v par dneh. Го dote te te i aporaho aa-gleikega radioaktlvaega pro-
rita «SA УOS» - čudo, d aie moderno ravno Ii-nijol Uspeh zajamčen- sieer povrnemo denar Cena zavojčku Iranko 86 Din — Uporaba zaaaaja. navodila priloženo — Naročila na naslov: «Sanitaria». Crikva. uica, Primorje.	414*
Trgovcem s čevlji
Čevljarski mojster prevzame zblto delo na dom — eveat. tadl dobavlja. Ceni. ponadbe aa oglas, odde elc «Jutra» pod «Lični izdelki» 4554
Višnjev sok
ta druge sokove nndl najceneje «Brezalkoholne Produkcija» v Ljubljani, Po-1 jan ski nasip 10/b. Poskusite! — Zahtevajte oenlkl 4784
MONOGRAMi
/.a perilo, robce in suknje se vezt 10 naiceneje pri
TON! JAGER. Ljubljana. Dvorni trg štev. I.
Stenogralmfo ln strojepisko
zmožno slovenske in nemške stenografije ter strojepisja sprejme tako] odretnii' a pisarna v Ljubljani. Ponudbe pod »Vestna 123« na upravo Usta
Snežne čevlje
Spre ena O oprso.lo tvidka UL kREBRX LJUBLJANA Sv. etra 'esia 6 <«.<
73
M. Zévaco
Papežinja Favsta
Roman
Na čelu tolpe je bila spoznala človeka, ki se je s pobešeno giavo kakor klin zarival med verno ljudstvo, dokler ni pridrl do Violette in je ni pograbil za roko. Ta človek je bil Pardaillan!...
Vitez de Pardaillan in sin Karla IX. sta bila s Picouicom vred planila iz gostilne pri »Vedeževalki«. Croasse, ki mu je ta nenadni, oboroženi odhod takoj povedal, da se obetajo neprijetni dogodki, je rajši ostal doma in se je zaprl v vitezovo sobo, misleč si:
»Ako ne pojde brez boja, tedaj ga počakam tu. Junak moje sorte se ne sme boriti drugače kakor sam!«
Karel Angoulêmski je med tem vpraševal, hiteč pokraj Par-daillana:
»Kaj bo, prijatelj? Ali se udarimo?«
»Ne vem še... Teciva pa vendarle.«
»Zakaj baš na Grèvski trg?«
»Ali moram res povedati?« je vprašal vitez in stekel še hitreje.
»Zaklinjam vas!«
»Evo: sluti se mi, da najdeva tam Violetto!...«
Karel je prebledel, vzkriknil z zamolklim glasom in zdirja! naprej, kar mu je duša dala...
»Oh!« je povzel čez nekaj minut. »Cujete li, Pardaillan?«
»Da!« se je zdrznil vitez. »Poznam ta hrup. Dvakrit ali trikrat sem ga slišal v svojem življenju. Kolikorkrat sem ga slišal, tolikokrat se je Pariz pripravljal na zločin...«
»Na zločin!... Oh, Pardaillan, zvedeli ste nekaj, a nočete mi povedati!...«
Namestu odgovora je vitez še bolj pospešil svoj tek. Cesa se je
bal? Ničesar opredeljenega. Na Grèvski trg je hitel samo zato, ker mu je Favsta napovedala tamkaj sestanek in ker je pri tem omenila Violetto.
Kc sta zasopla in potna pridirjala na trg, kjer je pljuskam razburkano ljudsko morje, se je Pardaillan obrnil k najbližjemu meščanu:
»Kaj se godi?...«
»Ali ne veste? Vražji Fourcaudki bosta obešeni in sežgani v prisotnosti vojvode Ouiškega.«
»Hvala Bogu!«; je nehote zasopel Pardaillan. »Po tem takem ni ona tista, ki jo hočejo umoriti!..
»Ona?« se je ustrašil mladi vojvoda. »Kaj ste mislili?«
»Ali z gotovostjo veste, da gre za Fourcaudki?« je vprašal Pardaillan meščana.
»Menda!...«
»Dve sta, pravite?«
»Dve: Magdalena in Ivana.«
»Ubožici!« ie zamrmral Pardaillan, kakor bi se kesal radosti, ki ga je prešinila v prvem trenutku.
»Za Boga, vitez,« je šepnil Karel, »ali mar kai sumite?...«
»Zdaj ne več. Misli! sem... a čemu bi govoril o tem?... In vendar!« je povzel.
»Ako ne vidite ničesar sumljivega, pojdiva,« je rekel Karel. »Oroza me je takih prizorov.«
»Narobe,« je velel Pardaillan. »Naprej!«
In že si je z laktmi in rameni krčil pot proti grmadama.
»Pozdravljeni, gospod vitez,« ga je zdajci ogovoril ženski glas.
Pardaillan je pogledal naličeno ženšče, ki ga je tako drzno prijelo za komolec.
»Kje, vraga, sem vas že videl, prijateljica?«
»Ali ne pomnite gostilne pri .Dobri nadi'? Videli ste me tisti večer, ko ste prišli k ciganki... k vedeževalki... Dva srebrnjaka ste mi dali!...«
»Loizonka!« se je nasmehnil vitez.
»Oh, vendar me še poznate!« je veselo vzkliknila deklina.
»Kaj delaš tu?« je vprašal Pardaillan, ganjen po njenem hva ležnem, zaverovanem pogledu.
»Hm,« je rekla Loizonka, »sreče iščem.«
»S svojim prijateljem Rdečelascem?«
»Vsi smo tu, gospod vitez. »Le poglejte, ozrite se proti grmadama ...«
»Nu?... Ničesar ne vidim razen meščanov, ki mahajo s cepi-cami in vpijejo, kakor bi jih drli na meh!...«
»Da! Med tem, ko oni norijo, pade našim dečkom marsikaka mošnja v roke. Drevi bo pri nas velika pojedina... Ce bi gospod vitez hoteli... ko vas imamo vsi v tako dobrem spominu...«
Pardaillan še ni utegnil odgovoriti na to laskavo povabilo, ko je množica še huje zavrvela in še besneje zakričala nego dotlej. Fourcaudki sta prihajali na morišče. Magdalena je stopala spredaj, sredi straže, ki je le s težavo odganjala krviželjno drhal.
Karel Angoulêmski je stal takrat nekaj korakov za Pardailianom. s hrbtom proti tisti strani, odkoder sta se bližali Fourcaudki. Njegov plameneči pogled je bil uprt v vojvodo Guiškega in njegova roka se je krčila na ročniku rapirja. Že ga je lomilo, da bi planil na oder in bi se osvetil Violettinemu ugrabitelju, morilcu Karla IX.!...
To ie bilo baš tedaj, ko se ie vzpela Loizonka na prste, da bi tudi ona kaj videla. Zagledavši Magdaleno, se je hotela prekrižati, toda roka ji je otrpnila... Sredi pobožnega znamenja je uzrla drugo obsojenko ... tisto, ki naj bi bila Ivana Fourcaudova...
»Glej, glej!« je zamrmrala. »Oh, to ie čudno!«
Tudi Pardaillan je bil zagledal obsojenko. Čeprav dotlej Še ni videl Violette in je zato tudi ni mogel spoznati, ga je vendar iz-preletela groza. Vojvoda Angoulêmski mu je bil več ko tisočkrat opisal ta angelski obrazek, te zlate lase in te mile sinje oči...
Naglo se je ozrl na Karla. Favstine besede so mu zazvenele v spominu: ob desetih, na Grèvskem trgu!... In baš tisti mah je bila velika ura v profosovem dvorcu deset!... Sredi strašne slutnje, ki ga je prešinila, je začul Loizonkine besede:
Zdravje je prava sreča družine,
ako pa hočete da bo stalna je treba misliti kako boste nadomestili Vaše sile.
I
koncentrirani produkt hranilnih snovi mleka, iajec in kakava je pravi blagor za vse: za očeta, katerega krepi in jači pri delu in v pisarni, za mater kateri množi sile; potrebno }e za hišo, za dete, kateremu zagotovi najboljši raz-vitek in ga ojači za šolski pouk.
Ena skodelica „OVOMALTINE" enako je vredna hranljivosti kakor 12 skodelic juhe, 7 skodelc kakava ali 3 jajc.
Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din, 250 gr 36'25 Din 500 gr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list, od
Dr. A, W AN DER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnib preparatov
ZAGREB. Jutfevska uL 37.

M IW1 V
ш VMl
najugodnejši kupčijski trg v Evropi !
Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927.
1600 blagovnih skupin iz vseh strok.
Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva
STEGU in DRUGI, Ljubljana,
Gledališka ulica S. Tel. 925.
11 • I • tako poceni
NIkIOF odprodaja Il I IVI GI čevljev KaKor
pri ,D0K0' Prešernova ul. 9, žverie Damski s sponami samo Din 80 —
Tudi ostalih vrst čevlji izredno poceni naprodaj t
Priznano najboljši ln najcenejši so izdelki
Celjske tovarne keksov
v Celju.
Brezkonkurenčne cene in solidna postrežba Parna pekarna in tovarna keksov Jos. Kirbisch, Celje.
Zahvala. cn
Vsem. ki so mi izkazali ob izgubi mole ljubljene
Wisienke
svoje sočutje, posebno g. dr. Josipu Vertovcu. častitim sestram infekcijskega oddelka splošne bolnice za njihov požrtvovalni trud. darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili mojo hčerko na njeni zadnji poti. izrekam svoio najglobljo in iskreno zahvalo. Bog jim Dovrni!
Valdeinar HaszJakiewîcz.
TOVIA' čevlje
LJUBLJANA, Dunajska cesta 1 a PTUJ. Slovenski trg.
Zahvala.
■ ^	Zi

Vsem sorodnikom in prjateljem, ki so nam za časa bolezni in ob smrti našega soproga in •očeta, gimnazijskega direktorja
Amata Škerlja
bili v oporo, izrekamo svojo na prisrčnejšo zahvalo.
Irkieno se zahvaljujemo profesorskemu zbotu gimnazije v Novem mestu, šolskim vodstvom, pevcem, vsem, ki so spremili pokojnina na zadnji poti, in govornikom na grobu.
Novo mesto Gotna vas, 14. februarja 1927. 2555	Marija Škerlj z otrokoma.
Zahvala.
7553
Sokolsko druStvo v Mokronogu
ania da ie umrl danes nieeov zvesti član in
ko arusivo v muarunugu
naznanja da je umrl danes njegov zvesti član in soustanovitelj
brat Anton Žlajpah
posestnik, mesar in gostilničar
Zemeljski preostanki se prenesejo k zadnjemu počitku v torek, dne i5. t. m. ob 15. uri na domače pokopališče.
Naj bo zasluženemu bratu trajen spomin!
V Mokronogu, dne 14. iebruarja 1927.
Povodom bridke izgube, katera je nas zadela s smrtjo našega ljubljenega očeta

smo prejeli toliko izrazov sožalja, da je nam nemogoče zahvaliti se vsakemu posebe. Zato dovoljujemo se zahvaliti tem potom vsem onim, ki so počastili njegov spomin z venci, kakor onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali so nam stali ob strani s svojim sočutjem.
ŽalujoCi otroci.