136. številka. četrtek 12. novemb (t Trst«, T fetrtek zjutraj d»e 12. BOTtMbn 1896.) Tečaj XXI. mBIDIM lakaj« po trikrat aa todea v loallk tadanjih ob torkih, AatMklh ia Bobotah. Zjatraaja ladanje ii-haja ob a. uri zjatraj, Ttiini pa ob 7. ari vefier. — Obojio ladanje atano: aa Jeden metec . f. 1.—, iaTM Avstrija f. 1.50 n tri meaeo. . » 3.— ... 4.M aa pol lata . . . i,— , , , ».— U v«« leto . . , 13.— . ■ .18.— Niroinlaa je plačevat) nap raj aa laraibe k raz pH leže ne Diraialaa m iprava m •lira. Poiaaiiae storilke se dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Irutu po M ari. iiT«n Trata po 4 avl. EDINOST Oglasi aa niiss p« larifn v petita; aa ■MloTa a debelina! trkaaai aa plalaje Sroator, kolikor obsega aavadaik vretle. oslana, orartnioa ln javna sabrala, doma«! oglasi Itd. so raiunajo po pogodbi. Tsl dopisi naj se poliljajo arsdnUtva aliea Časoma it. 18. Vsako pisao asora biti frankorano, ker nefrankovana so n* sprejemajo. Bokopiai ee ne vratajo, Haroftaino, reklamacije in oglase spre. ietaa upravniHvo ulica Molino p i«* Jblo hit. 3, II. nadst. Naro&nino in oglas« jo plačevati loeo Trst. Odprte reklama eije ao prosio poAtnin«. 61 HBHB Vabilo na javni shod, ki ga sklicuje pel. društvo .Edinost* na dan 15. nov. eb 3. uri pop. v Marezige, občin« pomjanike* Shod se bode vrSil v gostilni gospoda Irana Babiča v Marezigah, a na dnevnem ledu bode posvetovanje o predstojećih volitvah v občinski zastop pomjanskil Prebivalci občine pomjanske! Razlog, da sklicuje politično druStvo „Edinost" ta shod, je dvojen. V prvo da po vestnem posvetovanju sami izrazite svoje 2ejje glede sestave bodočega občinskega zastopa. Politično društvo hoče dokazati s tem, da se dosledno drži načela, da razni zastopi morajo biti res „ljudski", to je, izišli iz volje naroda. Drugi razlog pa je, ker se društvo hoče natančno obvestiti o od-nošajih v va§i občini, da bode moglo ob vsaki priliki ukrepati najprimerneje za koristi Vas vseh. Kajti ni za trenotek ne puščamo izpred oči resnice: da je občina temeljna podlaga vsemu ustavnemu in narodnemu življenju. Ti razlogi vodijo politično društvo „Edinost". In ker bo ti razlogi pošteni in čisti, je tem bolj opravičena nada, da pojdejo občani pomjanski na roko političnemu društvo „Edinost" s tem, da se v kolikor le mogoče velikem Številu udeležč shoda v Marezigah. Na delo, da skupnimi napori dovedemo to toli važno občino do procvita in blagostanja! Interpelacija poel. Nabergoja in tovariiev v seji poslanske zbornice dne 3. novembra 1.1. radi postopanja organov magistrata tržaškega zoper slovensko prebivalstvo. Slovensko prebivalstvo tržaške okolice občuti vedno teije pritisk tržaikega magistrata, sosebno pa Se, v kolikor isti opravlja posle prenesenega delokroga. Slovensko politično društvo „Edinost" je namerovalo, da skliče dne 11. oktobra t. 1. društveni shod na Prošeku in je naznanilo to magistratu. Le-ti je prepovedal shod pod ničevnimi izgovori. Vsled rekurza, uloženega proti temu, dovolilo je c. kr. namestništvo, da se sne vriiti ta shod, s pristavkom, da ni vzroka, da bi se moral prepovedati ifti. Ker <*e je pu nastopila pot pritožbe, ni ae mogel vriiti društveni shod, kakor je bilo namerovauo, dne 11. oktobra, ampak de le 18. oktobra. Kakor politični komisar je došel na shod zastopnik magistrata, okrajni načelnik (capo distretto) Anton Vidnsso. Med predmeti, ki so bili na dnevnem redu, je bilo tndi poročilo g. poslanca Ivana Goriupa o njegovem delovanju v mestnem svetu in v deželnem zboru. Ko je isti govoril o peronospori in je rokel, da magistrat zanemarja koristi prebivalstva okolice, bavečega se z vinarstvom, posegel mu je v besedo imenovani komisar in je polemizoval žnjia v italijanskem jeziku, da-si je, kakor trdi on sam, popolnoma vešč slovenskemu jeziku. Na prvem mestu podpisani je opazil proti političnemu komisarju, naj govori slovenski, čemur je aplavdiral zbor. Vsled tega je zažugal komisar, da razpusti sliod, ako bi se še jedenkrat demonstro-valo na ta način. Ko je na to predlagal neki ude-ležnik, da naj se ne vzamejo na znanje besede zastopnika oblasti, ker jih nismo razumeli, je odgovoril isti (komisar), da uradni jezik magistrata je izključljivo italijanski in da se bode vsikdar posluževal le tega jezika v svojem uradnem poslovanju. Poslauec Goriup je potem dovršil svoje poročilo ; in ker so mu zborovalci ploskali, razpustil je Vidusso shod. Opaziti je, da je poročilu poslanca Goriupa imelo slediti kakor najdaljnja točka utemeljevanje resoluoije radi osnutja oktajuega glavarstva za okolico tržaško. Politični komisar Vidusso je torej posegnil v razpravo, polemizqjć z govornikom, kar mu ne pristoja po njega predpisih; o tem se je posluževal italij. mesto slov. jezika; isti se je skliceval nadalje, da je italijanski jezik izključni jezik tržaškega magistrata, dasi to nasprotuje jednakoprav-nosti in je Vidusso v tem slučaju posloval v pre- PODUSTEK. Prijatelj (j Lovro. Ćrtiea po resnic«. — Spisal Angaat Še no a. Prevel C—4 Lovro s cer ni imel državue podpore, oče mu je redno pošiljal denarja, ali to je, žal, le kapalo, toliko da ne pogineš od lakote. A kdo bi bil mogel to šteti v greh staremu ? Kaj je znal on o življenju v velikem mestu; njemu je bilo to že velik kapital, kar kateri dunajski pustolovec potroši v jadni sami noči. Tako se je Lovro, učć se, boril skozi dve polni leti. Naučil se je mnogo. Nočem vam aa Široko pripovedovati o tej dobi. Malo vam je do tega, da bi poslušali o revaern životarenju u-bogega jeaikoslovca v prestolnici, a tudi ne bi vedel mnogo povedati iz te dobe življenja Lovro-vega. Prijatelj mi je jako malo pripovedoval o tem. Proti koncu drugega leta je postalo hudo. Od doma je došlo Lovrn pismo, da mu oče ue more več pomagati, da se je te dve leti pupoluoma iz-trošil ter da je hiša zabrela globoko v dolg. To je bil grom iz vedrega neba. Ne moči nadaljevati naukov a na drugi strani biti povodom propasti domače hiše, to je Lovni rezalo srce. Stal je ka- kor vojak na bojišču, kateremu so ustrelili konja, a četa se mu odmika vedno dalje. Grofu ni hotel pisati, ta velika gosp6du imajo polne pesti drugega posla in se ntradi spomiujajo siromašnega filologa. Kaj sedaj ? Na Dunaju mu ni bilo obstanka. Na srečo je Lovro dobro znal hrvatski; mnogo je tovarišil s hrvatskimi dijaki na Dunaju. „Pojdi v Hrvatsko", rekel mu je nekdo. „Pri nas so ravnokar odpravili proroke velike Germanije z učiteljskih stolic. Treba uam ljudij veščih našemu jeziku. Pojdi v Hrvatsko"! — .Slaba mi je sreča", odgovoril je Lovro. — .Poskušaj" ! odvrnil mu je minili Hrvat. In posrečilo »e je. Lovro je bil iiapnovan na-domestovalnim učiteljem na primorskem hrvatskem gimnaziju. Tu je učitelje val leto dni. Slednjič mu je zagrebška vlada dovolila podporo, da doviši tretji tečaj vseučilišča in da položi učiteljske izpite. Baveći se s slavistike, izbral si je Lovro zlato Prago, kjer sva ae, kakor ste čuli Ze poprej, spoznala in pobratila. Pripovedanja Lovrova na naših akademiškik večerih so me ganila posebno; cenil sem ga vedno bolj. Lovro je govoril o teh stvareh le malo s kom. Na videz je bil dlakocepec, satirik. Svet ga je smatral za takega, in se ga tudi bal nesenem delokrogu; slednjič je Vidusso razpustil zbor brez vsacega zakonitega razloga, kar je izzvalo opr vičeno ogorčenje med zborovaloi, tem bolj, ker se je b tem preprečila razprava o naj-važnejem predmetu dnevnega reda, o resoluciji radi osnutja okrajnega glavarstva, in ker se je izražalo menenje, da se je ravno iz tega vzroka razpustil omejeni shod. Takim postopačem se ovira vsako javno delovanje političnega društva .Edinost". Imenovani okrajni načelnik pa poseza vmes tudi ob takih nedolžnih prilikah, ki niso v nikaki zvezi s politiškimi vprašanji, o veselicah in izletih. Dne 19. septembra n. pr. se je zgodilo tako na O p č i n a h, kjer je bilo tamošitfe pevsko in bralno društvo priredilo veselico. Tjakaj je došel tudi Vidnsso in je samovlastno prepovedal petje in godbo, dasi je magistrat podelil svaje dovoljenje. Dva delavca, nahajajoča se v službi magistrata, bila sta, po zahtevi istega komisaija, izpuščena iz službe takoj naslednjega dne, ker sta se udeležila shoda dne 95. oktobra. Ista usoda je doletela nekega tretjega delavca, ker je po razpuščenju shoda vskliknil v gostilni ,Bog živi slovenski narod!" Dejstvom nasprotujoče poročilo, predloženo mestuemu magistratu od istega političnega komisarja o dogodkih gori omenjenega shoda od dne 16. oktobra, je dalo povod škandaloznim prizorom v seji mestnega svita tržaškega dne 99. oktobra. Glej o tem tu priloženo številko .Triester Zeituug* od 31. oktobra. Vodilo bi nas predaleč, ako bi hoteli še z nadaljnimi izgledi pojasqjevati svojevoljno in škandalozno postopanje tega organa oblasti in podpisani stavljajo, z ozirom na tu povedano, nastopno vprašanje do njegove prevzvi-šenosti: .Ali je isti pri vojji, da di preiskati in pri-.merno kaznovati postopanje okrajnega načelnika .Vidusso, zlasti v kolikor se to postopanje dostaje prenesenega delokroga, in skrbeti za to, „da se po postopanju organov magistrata tria-.škega slovensko prebivalstvo tržaško ne bode .oviralo v svobodnem gibanju svojem, vriefiem „se v mejah zakonov". Na Dunaju, dne 3. novembra 1806. na neki način. Jaz sem mu pogledal globlje v duio. Videl sem, da pod to zbadljivo, na pol kavalirsko, na pol uglajeno površino gori plemenita, iarka duša, da pod to priprosto polhovo kapo biva velik um. Ko je govoril o svojem življenju, o svojih prevar-jenih nadab, glas mu je bil mehak, žaloben, kakor da mu je na srcu nezacenljiva rana. Nekega popoludne sva se fila sprehajat pred mestna vrata. Hodila sva ob Vltavi. Dospela sva na golo višino nad veliko vasjo, kateri se ne spominjam več imena. Diven prizor! Nad nama zeleni holmci in dolinice, med kojimi se je vila srebrna Vltava. Pred nami kup starih orjaških palač, sto špičastih zvonikov, odičenih otokov, pred nama kameneni most Karla IV., strmi Višegrad, nekdaj .solnce češko", ovenčano kraljevskimi dvori in zlatimi stolpi, sedaj avstrijska trdnjava, ovenčana topovi, na kateri, sredi pustega grobja, stoji zel6 neukusna cerkev sv. Petra. To je bila zlata Praga. Sela sva na vrh brega, na katerem je, kakor govore, stal „Dčvin grad", kjer je je jinakinja Vlasta se svojo amazonsko četo branila svobodo Ženskega spola proti nasilju možkemu. Branila, ali ne obranila. (Pride še.) N h b e r s: o j, dr. Gregorčič, dr. Ferjančič, Borčid, Dapar, Perić, Robio, Višnikar, Corouini, dr. Rngel, dr. Kaizl, dr. 8transky, Ebenhoclr, Eim, Ksšfr« Laginja, Koblar. Vzroki armenske revohteije. Vsaki pritisk provzročnje protipritisk in odpor ; ta naravni zakon velja v malen^ kakor v velikem, pri posameznem človeku, kakor pri celih narodih. In če preiskujemo raznim revolucijam v raznih državah vzroke do dna, najdemo navadno ekonomičnih vzrokov. Gospodujoči narodi ali gospodujoči sloji so izkoriščali in izsesavali kak brezpraven narod v gmotnem oziru do skrajnosti. Da mora takšen potlačanjen narod sčasom tudi duševno, knlturno zaostati, propasti — kdo tega ne razume? A „svaka sila do vremena!" To vidimo jasno na nesrečnem narodu armenskem. Našega, arijskega plemena je to ljudstvo ; visoko nadarjeno je; precej slavno zgodovino ima za seboj; krščanske vere je. in to ljudstvo je ironija usode izročila barbarskim Turkom na milost in nemilost! Sila turškega trinoštva nad Armenci je baš letos prikipela do viška. In Armenci se branijo kakor morejo ; kličejo ves kulturni svet na pomoč. Kdo ne bi sočutstvoval ž njimi, ki se v pravem pomenu besede borijo za obstanek svoj in za življenje svoje ? ! Kateri so pa poglavitni vzroki armenskega obrambenega gibanja? V listu ,Neuo Zeit*, izhajajočem v Stutt-gartu, očital je neki „La Barbe* poglavitne vzroke armenske revolucije; ti vzroki so gospodarski t. j. tičč v krivičnem davčnem zistemu. La Barbe pravi, da se ta zistera ne more primerjati z nobenim drugim davčnim zistemom kake kulturne države. Davki so na Turškem dvojni: zakoniti in nezakoniti (krivični). Zakoniti (redni) davki so neposredni (direktni) in posredni (indirektni). La Barbe se ozira samo na direktne davke. Kateri in kakšni davki so to ? To so 1. osebni davki, 9. zemljiški davki, 3. davki ua živali in 4. davki od gospodarstva ipluh. 1.) Osebni davek je takozvani ,bada-1 i a t h*. Ta davek mora plačevati na Turškem vsak Nemohamedan (raja) moškega spola od zi-beli do groba. Ta davek nadomešča vojaško službo, ki jo opravljajo na Turškem samo moha-medani. Nobeden nemohamedan ne sme nositi orožja; .badaliath* znaša okoli 6 gld. na leto. Lahko si mislimo, kake posledice ima ta prepoved, da nemohamedaui ne smejo nositi orožja ! Pravi sužnji so med oboroženimi divjimi Turki in Kurdi! Gorjć kristijanu, pri katerem bi se našlo kako orožje I Če je bogat, vzame se mu premoženje; če je ubog, vržejo ga v ječo. Koliko premožnih Armencev je že prišlo na ta način na beraško palico, koliko jih je že izgubilo življenje! Pa tudi vsaka obitelj mora kakor taka ,in corpore* plačevati še poseben davek; pravi se mu „salian". ,Vlada" (lucus anon lucendo) določa sama, koliko ima plačevati kako mesto ali kaka vas skupno tega davka. Čim več potrebujejo gospoda uradniki za svoje hareme, tem več nakladajo davka. Rekuiirati ni kam! 2.) Zemljiški davek je dvojen: „amlak* t j. davek od poslopja in pa „ar as i a" tj. davek od zemlje same. Ta poslednji davek pa se plačuje samo od zemljišča, ne pa od pridelkov, ki so vzrastli na tem zemljišču 1 Uradniki določajo tndi ta davek, kakor se jim ljubi... 3.) Od vsake živali, ki jo gospodar imenuje svojo, od konja in velbloda do mačka in psa, plačati je davek, ki se mu pravi .gamdlur*. 4) Imthiaz je davek od vsakega pridelka, ki ga rodi zemlja. Najnovejši .zakoni* zahtevajo, da se ima plačati 7. od vsega dohodka, '/• pa ostane posestniku ... Ti „zakoniti* davki bi sami na sebi še ne bili tako zlo; a praša te, kako se iztirjavajo ti davki P Tudi to vprašanje pojasnjuje ,La Barbe* (Armenec?). In kar nam pov6, je res pristno »turško". Prva dva davka iztirjavajo uradniki ali policisti. Ako ti iz kakoršnihkoli vzrokov ničesa ne opravijo, prihaja jim na pomoč k a v a 1 e r i j a. Mesto ali vas, kamor je prišla taka eksekutorska kavalerija — zgubljeni »ta ! Vojaki žive na stroške dotičnega kraja. Rnpajo in kradejo in zlorabijo ženske — kakdr se jim pftljubi. Zdaj s« pa pritoži, Armenec, če imaš kam! Merebiti od volka do tigra? .Armenec je živina* — te maksime se drži .visoka porta* in po tej maksimi hoče pokončati Armence. Tako piše strokovnjak ,La Barbe* ... Davek „gamdžur" iztirjavajo uradne osebe tako, da se najprej popiše v kakem kraju vsaka glava, vsaki rep. Ti uradniki so seveda brez izjeme Turki. Gorjč gospodarju, ki bi prikril kako žival! Plačati mora potem od utajenih glav dvojen davek, ali pa se mil kar kontiskujejo take utajene živali, Če jih je veliko. Kadar je vse popisano in sešteto, določi se ilača, ki se mora plačati od živali tudi v tem slučaju, če bi bile živali med tem tudi vse poginile. Najhujši davek za Armenca pa je davek od zemljisčnih dohodkov ali poljskih pridelkov (od žita itd,). Guverner kakega kraja sam kopi v Carigradu dotični davek. Da to doseže, mora deliti raznim ministrom mastne .bakšiie". Da iztirja davek, potrebuje seveda cel regiment „uradnikov*, ki mu pomagajo. Zgodi se tudi, da prvi, ki je na dražbi kupil ta davek, proda istega drugemu z dobičkom, drugi tretjemu. Dobiček raste in raste in na vse zadnje armenski kmet 2e ne plača več '/,, nego veliko več — več ko polovico od .postavno44 določene svote! (Zvršetek pride.) Politiike vesti. V TRSTU« dne U. novembra 1896. Dopolnilna volitev ua Goriškem. Bila je huda bitka, zmagali pa so goriški odvetniki in Zidje in — Židinje. Krivonose „amazone" igrajo namreč veliko ulogo v politifikem življenju goril« kem. Zmagal je torej Marani, tisti glasoviti Ma-rani, v katerem je nekako poosebljena borba Italijanov proti Slovencem na Goriškem, zmagal je kandidat boja. Zmagala je ideja boja, podlegla j« ideja blažjih odnosajev v deželi, tepeno pa je v prvi vrsti — mesto goriško. Nekam čudno zveni to v prvi hip in vendar je res. Poglejmo le nekoliko statistiko včerajšnje volitve, da vidimo, kako so se oddajali glasovi v posamičnih krajih 1 Bujatti: Marani: Ajdovščina 33 2 Sežana 113 3 Kanal 31 0 Kormin 97 55 Tržič 1 196 Gradiška 81 9 Červinjan 57 8 Kobarid 41 0 Bovec 71 0 Gradež 39 84 Tolmin 54 0 Oglej 40 0 Gorica 126 695 Oddanih je bilo torej 856 glasov za Mara- nija, 784 za Biyattija. Iz gornjih številk vidimo, da se je razun Gorice in Tržiča vsa dežela z ogromnimi večinami izrekla proti Maraniju ; da : v većih krajih le-ta ni dobil niti jednega glasu. Rezultat glasovanja kaže torej, da je ostala Gorica povsem osamljena v tej borbi, le Tržič je stal na nje strani. Proti goriškemu mestu se je izrekla vsa dežela in zato menimo, da je Gorica se svojimi italijanskimi voditelji dobila hud udarec vzlic zmagi Maranija. Se stališča mirnejih odnošajev moramo seveda obžalovati, da je izvoljen mož, kakoršen je Marani, se svojega slovenskega stališča pa ne obžalujemo tega. To pa iz več vzrokov. Mirni, trezni in ugledni Bujatti bi nam bil veliko nevarneji se svojimi zvezami, nego pa strastni, brezobzirni, fanatični Marani. Nadalje mora včerajšnja volitev vladi odpreti oči, kje je ognjišče, na katerem se neti plamen prepira, plamen boja in nestrpnosti. Nadejamo se torej, da včerajšnja volitev dokaj pripomore k zbistrenju pojmov. Mi Slovenci smo s« povspeli na visoko stopinjo objektivnosti, podali smo roko Furlanom, vmes pa so posegli goriški fanatiki se svojimi tržiškiuii adjutanti. To naj si zabeleži si. vlada, kajti to je kaj jasen komentar k poglavarju o .nestrpljivosti, bojevitosti in nenasitnosti" Slovencev. Gorenja volitvena statistika pa nas prav sili, da se zopet spomnimo naših Jjnbih" sodeželanov italijansko-konservativne barve. O da, tudi te številke govore razločen govor o tej gospddi. Vseh volilcev v skupini mest in trgov je do 2400, oddanih pa je bilo včeraj 1639 glasov. Prišlo jih ni ! torej na volišče kakih 800. Stvar je torej taka — to je naše prepričanje —, da Marani ne bi bi! izvoljen, da so se le ganili laški konservativci. Niso se ganili, ostali so .nevtralni*, poskrili so se, ker niso hoteli škoditi radikalcem, ker so i oni isto« taki laški fanatiki, kakoršni so Marani in družba. Bodi jim torej pritisnen na čelo pečat tihega zavezništva z nasprotuiki ideje sprave in miru. Ali pa gospodje nimajo nikake moči v skupini mest in trgov? Ali naj jih opravičuje to domnevanje? Dobro, mi sprejemamo tudi to opravičenje; ali pridodati moramo petem opravičeni nasvet, naj le hitro zaprejo svojo „botego" in naj se ne bahatijo se svojim delom in ugledom, katerega nikjer ni. Pač, včasih jih vidimo na delu, kadar mečejo svoje strupene pušice v nas Slovence, to je: kadar o-pravljajo službo za Maranija in družbo. Ali to delo je delo Herostratov! Da, zelč poučna je bila včerajšnja volitev v skupini goriških mest in trgov! Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je včeiaj rešil proračun ministerstva za nauk in bogočastje. Na dnevnem redu je bilo par zanimivih toček. Sprejela se je resolucija Palffy ja, da bi se češki šoli „Komenskyu na Dunaju podelila pravica javnosti, in odklonil se je predlog, da je iz proračuna izbrisati slovensko-nemški gimnazij v Celju. Kakor se vidi, se Nemci še vedno nido potolažili radi mrvice .Celja*. — Posl. R o b i č je zahteval, naj se ljubljanski niži gimnazij raz-Širi v popolni gimnazij, dekliški šoli v Ljubljani naj se dovoli subvencija, v Pazinu naj so ustanovi hrvatski gimnazij, na gimnaziju v P u 1j u naj se uvede hrvaščina kakor obligatni predmet, celjski utrakvi-stični gimnazij pa naj se razširi, O načrtili grofa Badenija gledć sestave bodoče večine v poslanski zbornici možno je nekoliko sklepati tudi iz članka, ki ga je napisalo Bad«-nijevo glasilo — „ReichswehrM — o deželuozborgki volitvi v veleposestvu Doleuje Avstrije. Oficijozno glasilo pravi namreč, da veleposestvo vrši le svojo dolžnost, ako i ono dela, kakor delajo drugi, to je, ako i ono gleda, da se uredi po socijalnih skupinah, sloneČftini realuih interesih. Veleposestvo bodi zastopstvo gospodarskih interesov in vrši naj svojo posredovalno nalogo 1 To veleposestvo odpošlje torej v deželni zbor trdno sklenjeno, jeduotno, od vssh strank nsza-visno delegecijo. Čisto liberalno zastopstvo ne bi bilo drusega, nego 10 liberaluih mandatov več. To pa je brez pomena nasproti odločui protilibe-ralni večini. Iz kompromisne liste izišla delegacija pa je tretji, samostojen in nezavisen činitelj. Tako nekako izvqa ,Reiehswehr* in to soglaša popolnoma z govorico, da napori grofa Badenija merijo na to, da bi veleposestnike vseh dežel in vseh političnih menenj odcepil od dosedanjih strank in da bi le-ti sestavili potem povsem nezavisno in le na stanovskem stališču velepo-sestva slouečo stranko, na katero bi se mogel zanašati on za vse slučaje. Ta močna in zanesljiva stranka naj bi potem brzdala druge stranke, so-sebno pa radikalne in ekstremne. Tak nekako je menda načrt grofa Badenija. Vprašanje pa nastaja, da-li bi se u. pr. češki veleposestniki — in tu je pravo, visoko in najupliv-neje plemstvo — hoteli odcepiti od naroda in postaviti se na stolček osamljenosti med narodom, med katerim jim je živeti?! Po zadnjih izjavah princa Seliwarzenberga, ki ie tako energičuo povdarjal solidarnost plemstva z narodom češkim — tako energično, da je baje jako začujeno gledal tudi grof Badeni — ni misliti, da bi gosp. miuiaterski predsednik mogel pridobiti tudi češko plemstvo za svoj načrt. Sploh je nekam čudno, ako bi hoteli sedaj, v dobi socijalnega vrvenja, še razširjati stanovske razlike. V ostalem potrja „Reichsvvehr* naše mene- nje, da je velik del liberalnih veleposestnikov odrekel pokorščino liberalni stranki. To je že res. Ali krivo bi bilo, ako bi hoteli delati iz tega za- ključke tudi glede na razmerje med češkim plemstvom in češkim nrarodom. Pomisliti treba, da nemško - liberalu* stranka umira in je torej le umevno, ako hitč veleposestniki nemški, da osta-vijo umirajočega. Se-li pa more kaj tacega reči o narodu češkem? To je narod, ki rase, ki živi svoje krepko življenje, ki ima lepo bodočnost pred seboj. Iz taeega naroda more plemstvo crpiti velikansko moč, ako se identifikuje z njega napori, njega mišljenjem in čustvovanjem. V dobi soci-jalnega vprašania je življenaka korist plemstva, ako se more naslanjati na tak narod. In česa bi imelo pričakovati češko plemstvo, ako bi dvignilo svoja sidra iz globine naroda in bi svojo ladijo prepustilo veiru tesnosrčne borbe za stanovske koristi?! Na to vprašanje bi kmalo dobilo ne baš prijeten odgovor od one sile, ki prodira elementarno silo na površje — iz socijalnih borb. Zato ne verujemo, da bi se češko plematvo dalo pridobiti za načrt grofa Badenija. Češko plemstvo ni indolentno, kakor je n. pr. madjarsko. Češko plemstvo ima med sabo mnogo bistrih glav, mnogo delavnih mož, mnogo resnične inteligencije. Nočemo reči, da to plemstvo ne misli na svoje stanovske koristi — tako nesebično ni; ali ravno zato, ker je sebično, kor misli na svoj interes in ker razume duli časa, in ker vč, da nikdar več ne doseže svoje sedanje veljave, kakor hitro je pretrgalo vse vezi med seboj in narodom, ravno zato ono — tako vsaj moramo soditi — ne p r e-trže teh vezi. Najbrže ni samo ljubezen do naroda, ampak ozir do lastne bodočnosti silil princa Schwarzenberga, da je v toli sijajni in odločni obliki proglasil solidarnost svojih tovarišev z narodom Češkim. Ako pa češki veleposestniki odklonijo Badenijev načrt, potem se šanse za ustanovitev jeduotne veleposestniške skupine skrčijo skoro v nič. Osrednji odbor stranke prava v Zagrebu je imel minolega četrtka svojo osnovno sejo na Reki. Predsednikom odbora je bil izvoljen državni poslanec Vekoslav S p i n č i Č. Misel, da se zasnuje tak osrednji odbor, je izšla iz naše' polovice države, od hrvatskih poslancev v poslanski zbornici na Dunaju. Seja se je sezvala ravuo sedaj z ozirom na predstojeće volitve v Dalmaciji, Isth in v slovenskih pokrajinah. Storjeui sklepi so se prijavili posamičnim klubom po deželi. O tej priliki ne moremo drugače nego da rečemo par besedi o odnosnih v opoziciji na Hrvatskem. Mi smo gotovo prvi, ki obžalujemo nesrečni razpor; to ne le med nami Slovenci, ampak obžalujemo tudi — to rečemo polnim prepričanem — še usodniši in v svojih posledicah tudi za nas Slovence pogubniši razkol v hrvatski opoziciji. Mi obžalujemo prepad, ki zija med stranko prava in „Obzorovo" skupino, in obžalujemo nadaljno cepljenje stranke prava v skupini .čistih" in „nečistih". Obžalujemo to medsebojno borbo, ker vidimo, da v isti meri, kakor se po njej slabi opozicija proti vladajočemu madjaronskemu sistemu, se ja-čita upliv in moč madjarskega nadvladja, tega rednika takozvane „narodne", v resnici pa suženjske stranke. Tem bolj moramo obžalovati način kakor glasilo stranke „čistih- v svojem članku .Domo-vin&ši na poslu' sika na može, kakoršna sta naš Spinčič in Laginja. Takima možema - o družili členih osrednjega odbora nočemo govoriti, da se nam ne poreče, da se brez poznanja oseb onkraj Sotle utikaino v osebne stvari — podtikati, kakor da bi iskala častnih mest, to je vendar prehudo. „Hrvatsko IJravo" vsklika le ironično o .domovi-naših oa delu", mi pa obžalujemo tako početje, ker vidimo naša istrska zastopnika na neprestanem, resničnem, trdem in rodoljubnem delu! S tem, da kdo ni ožji somišljenik — dra. Franka, še ni postal tarča za take strupene pušioe. Z ozirom torej na tostranske resnične, junaške prvoboritalje hrvatstva, in z ozirom na dejstvo, da se je seja osrednjega odbora bavila večinoma z vprašanji tostranskih Hrvatov in Slovencev, z ozirom torej na slovensko-hrvatsko vzajemnost, bi menili, da bi bilo to pot lahko izostalo to srsenje pikanje. Upliv Rusije v Abesiniji. Monsignor Ma-cario, vrnivši se iz Abesinije v Kim, pripovedke, da je v vsej Abesiniji vsemožen upliv Rusije, od katere je zavisno vse. Rusija si želi Etijopijo ne le močno in mogočno proti Eritreji, ampak tudi proti Egiptu, da se ob njej ustavijo prisvajanja Angleške v srcu Afrike. Msgr. Macario misli, da se bodo pogajanja za mir zavlačevala še dolgo, kajti Meneliku se ne mudi, da sklene mir z Italijo. Poleg tega Menelik zahteva nepremično, da še Italija odreče kakoršnemukoli si bodi pokroviteljstvu, da se umakne v skrčeno Eritrejo in da plača odškodnino za vzdrževanje ujetnikov. Različne vesti. Naš premilostni cesar nameruje dati lep vzgled pravičnosti in jednake dobrohotuosti do vseh svojih Jnarodov. „Slov. Narodu" poročajo z Dunaja, da je vodstvo češke šole ,Komensky" na Dunaju dobilo obvestilo, da presvetli cesar čim preje obišče to šolo. Z ozirom na trdo borbo, ki jo morajo biti Čehi za pravico javnosti te šole in z ozirom na srditi odpor proti temu na nemški strani, vzbudi vest o obisku cesarjevem gotovo čut najgloblje hvaležnosti naroda češ ega do blagega vladarja. Za podružnico družba »v. Cirila In Metoda na Greti je nabral v krokarski družbi g. Tre ven v zadružni krčmi v Rojanu 1 gld. Družbi sv. Cirila in Metoda v prid priredita pevska zbora „Glasbene Matice* v Ljubljani, podprta po ženskih podružnicah sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, v soboto, dnč 14. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dnč 15. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer v .Sokolovi dvorani Narodnega doma" koncert pod vodstvom koncertnega vodje .Glasbene matice", g. Josipa Čerina, s sodelovanjem gospice Veterove, gg. Ivana Medena in Josipa Nollija ter vojaške godbe c. in kr. pešpolka št 27. Vspored: 1. van Beethoven: ,Blagoslovljene", overtura za veliki orkester, op. 124 2. Materine sanje. Slika v je dnem dejanju. Spisal E. Gangl. 2. Anton Rubinstein: .Rusalka", za Ženski zbor z orkestrom in alt-solo, op. 63; alt-solo poje gdč. Vetterova. 4. Anton Forster: .Kitica slovenskih uarodnih pesmi* za mešan zbor. B. Gašper Mašek: „Kdo je maru za moški zbor z velikim orkestrom tenor-in bariton-solo pojeta gospoda Ivan Ifeden in Josip Nolli. Audiatur et altera para. Pod tem naslovom nam pidejo iz poštnih krogov: Velespoštovani gospod urednik I Morda Vam ne bode lahko, vendar Vas prosimo v zmislu gori navedene latinske pri-slovice, da daste mesta v svojem listu nastopnim pojasnilom. List .Pensiero slavo- je prinesel več hudih in ostrih dopisov o naši poštni direkciji. Mnogokaj je opravičenega v teh dopisih. Kar se dostaje napadov radi nespoštovanja jezikovne ravnopravnosti na naiih poštah nočemo in ne smemo pisati mi poštarji. To je stvar poslancev, Vas časnikaijev, in vse slovanske javnosti, da se potezajo za iz vedenje jezikovne ravnopravnosti na naših poštnih zavodih. Le v toliko, kolikor se oni napadi dotikajo osebnosti, spregovorili bi radi par besed, ker je v dopisih rečenega lista marsikaj netočnega in tudi — neoportunnega, ker le škoduje slovanskim uradnikom, in v svojih posledicah tudi interesom slovenske javnosti. To hočemo omeniti nižje doli. Pravo za pravo hočemo govoriti danes le o zadnjem dopisu, ki se bavi z zadnjimi imenovanji. List .Pensiero slavo" toži, da se nezakonito zapostavljajo ali preterirajo razni zaslužni uradniki. Tu treba nekoliko pojasnila. Razume se ob sebi, da o imenovanju uradnikov VIII. razreda ne more biti merodaven čin uradnika, ampak prepuščeno je razsodbi dotične oblasti, da eventuvalno daje prednost tudi mlajšim uradnikom, ako so se isti posebno ukazali v službi, ali po veči zmožnosti ali drugih zaslugah. Med onimi 26 preteriranimi uradniki je sicer res takih, ki se po zadnjih imenovanjih čutijo žaljene z ozirom na svoje zmožnosti in zaslužno delovanje, toda ravno ti čakajo mirno dneva spo-znanja, ki naj pokaže, da je obrekovanje 6sa, ki se navadno ne spravlja na najslabši sad. V7 poštnih krogih znani spisatelj onega dopisa nima pred očmi usode in blaginje oškodovanih; misliti moramo temveč, daje njemu namen ta, da na poštni oblasti vzbuja sum zoper uradnike slovenske narodnosti, češ: glejte, kako nastopajo pot javnosti z jedinim namenom, da stavljajo delovanje načelnika direkcije pod nož nedovoljene kritike in da tožijo o krivici, ki se jim je dogodila. Spisatelj onega članka, ki mora prevzeti vso odgovornost za istega, naj bi vendar imel toliko poguma, da bi se tudi podpisal, da se ne bodo sumničili drugi, ki niso v nikaki zvezi ni ž nji m, ni z listom .Pensiero slavo". Dopisnik in uredništvo omenjenega lista bi bila že morala spoznati, da se taki podpisi popolnoma ignorujejo in da ne dožive nikdar časti kakega odgovora. Drugače bi bilo, ako bi se dopisnik podpisal. Dopis s popisom ne bi mogla iguorovati poštna oblast, ampak prišlo bi gotovo do razpravljanja. (Tako nam pišejo iz poštnih krogov. Ker nam je ta dopis došel od vsega spoštovanja uredne stvari, mu nismo mogli odreči prostora. Odgovornosti seveda ne moremo vsprejeti nikake, ampak prepuščamo isto gospodu dopisniku. Uredništvo.) 0 dopolnilni volitvl na Goriškem nam poročajo iz Sežane : Tudi pri nas smo imeli stranko za Maranija. Ta stranka je sestala iz celih treh mož. a vodil jo je c. kr. notar B a 11 a b e n, ki za dober denar zdeluje razne spise slovenskim kmetom. Vsled tega je menda menil g. c. k. notar, da mu je dolžnost agitovati za najhujšega nasprotnika Slovencev. Za njim sta marširala prijatelj mu dr. Jaschi in pa Nemec, Silezijan, A u s t. To je torej Maranijeva stranka v Sežani. Si že zapomnimo to! Najbolj pa zamerimo notarju Ballabenu. Vsakdo ima lahko svoje prepričanje; ali menimo vendar, da od onega, ki živi od slovenskega ljudstva, bi zahteval že najnavadniši takt, da se iz-ogue taki demonstraciji proti splošnemu menenju. Doma naj bi bil ostal, pa bi bilo dobro. Ouega Nemca pa le obžalnjemo od srca. S Protoka nam pišejo: Blagovolite vsprejeti sledeče vrstice v Vaš cenjeni list: Dopisnik s Prošeka v št. 135 Vašega cenj. lista izpustil je hotč ali nehotč nekatere okolnosti, katere bi nekako oprostile navedeno ravnanje našega capovile, in sicer: 1. da je bil capovila, ko je pretepel v gostilni g. Klampferja — pijan iu 2. da mu je pretepanje prešlo skoraj v navado, ker je že pred par meseci pretepel nekega Štefana Grižaja in se tudi tujim pobotal za 5 gld., da je isti odstopil od tožbe. Vidite, meni se zdi, da je le slaba navada vsemu ki iva iu ko je človek skoraj gotov, da se lahko odkupi s 5 gld, ali pa z nekoliko vina, spozabi se ter si nekoliko olajša nakupičeni srd. Iz Sv. Krlia Vipavskega. Naše .bralno društvo" je nameravalo prirediti zopet veselico in je bil v ta namen deločen že dan, t. j. 15. t.m. Svojega namena pa ne more izvesti, ker najeta dvorana se ni popravila, kakor je bilo deločeno. Dokler se ne dobi primerne dvorane, mora veselica izostati. To naj izvolć vzeti v znanje društveniki ter bližnji sosedje, kateri so že slišali glas o nameravani veselici. Iz Tomaia nam pišejo: Dnč 31. oktobra se je vršila volitev župana v Toinaju. Županom je bil jednoglasno izvoljen g. A n t o n Č e r n e, posestnik v Tomaju. Pri volitvi je bil navzoč tudi visokorodni g. okr. glavar sežanski, grof Schaff-gotscb, kar je jako veselilo volilce. Po dokončani volitvi in po odhodu g. glavarja šli so volilci, na čelu jim g. župau, k preč. g. dek. Matiju Sili, da se poklonijo svojemu ljubljenemu dušnemu pastirju. V prvi svoji seji je sklenil odbor soglasno, da se pokloni tudi č. g. ^kanoniku Urbanu Gol-mayerju, bivšemu dekanu in velikemu dobrotulku občine Tomajske ter da ga imenuje častnim občanom v znak hvaležnosti za njega veliki zasluge in dobrote, ki jih on skazoval tej občini v dobi 20 let kakor dušni pastir, osnovatelj, pospe-šitelj in predsednik vinarskega društva itd. Sd solzami v očeh je sprejel častitljivi starček dotično krasno diplomo. Zahvalivši sejiakreno na izkazani mu časti podal je giujenroko vsem prisotnim. Volilce je spremljalo streljanje topičev, ki je naznanjalo veseli izid volitve, daleč po okolici. Gospod urednik! Se-li še spominjate onega dopisa iz Tomaja, v katerem se je gosp. dopisnik potožil, da je mesec april zelo mrzel, ter da se ni nadejati še obč. volitev. Vedite pa, g. dopisnik iz aprila, da Je bil oktober za nas je jako gorak in nam zelo ugaja, kajti vse vele in otrple rastliue si opomorejo na toli oživljajočem solncu in nadejati se nam je boljših in ugodnejših časov. Mir olj ub. Otvoritov vli|o fckMko lolo v Ljoblfooi. j Tčeraj smo »poročili t kratki vesti, do m je v I Ljubljani vendar enkrat, po tolikih borbah, otvo- | nla zaželjena vilja dekliška šola. Omenili smo tadi govora gos p. topana Hribarja o tej priliki. Menimo, da ugodimo našim čitateljem, ako jim ta lepi govor priobčimo doslovno kakor ga je prinesel .Slov. Narod". Isti se je glasil: „Slavna in častita gospoda I V očigled prevažnemu trenotku stojimo danes. Po ravnokar opravljenem cerkvenem obredu, otvorijo se vrata novemu učilišču, kakoršnega nima še bela Ljubljana. To učilišče je mestna viija dekliška šola. Gospoda moja! Prav iz srca radujem se temu dogodku jaz; radovati se mu ima pa vzroks dovolj tvdi ostalo prebivalstvo bele Ljubljane. Nekako ponosno nazivljamo našo prijazna deželno prvo« stolnico, središčem duševnega življenja slovenskega naroda. In po vsej pravici. Tu imqo sedež vsi važnejši prosvetni zavodi, vsa imenitnejla kulturna društva slovenska. Zato si je pa Ljubljane pridobila veliko veljavo ne le v mejah te kronovine, temveč tudi zunaj nje. Z ustanovitvijo višje dekliške dole se ta vejjava povzdigne prav izdatno. Saj se je splošno čutilo in priznavalo, kako silno preben je tak učni zavod. Gospoda moja! Naj se o socijalaem položaju žene misli, kakor se hoče, tega joj ne more nikdo odrekati, da ima isto pravico do razvoja svojih duševnih darov, isto pvavico do izobrazbe, ko moški svet. Krščanstvo je povzdignilo veljavo žene ter jo rešilo suženjstva paganske dobe. Tega ugodnega svojega položaja pa ne bode mogla prav izkoriščati, dokler se jej ne d& prilika do višje izomike. Ko se ponudi jej ta prilika, tedaj bode pa blagodejni upliv nje izomike čutila pred vsem rodbina, — ta sveta institucija vsakega družabnega reda, — poleg nje pa tudi celota — narod in država. Temu vzvišenemu cilju, za kateri so delovali vsi prosvetljeni narodi zunemo, kakoršneje vredna najboljša stvar, bliiamo se sedaj tudi mi. Pod nadzorstvom mož, katerih pedagogično znanje in praktična izkušenost ste pohvalno znani; pod voditeljstvom šolnika, ki se odlikuje po avojej une-tosti, neutrudljivosti in hrepenenji po napredku; s sodelovanjem učiteljskega zbora, ki si je popolnoma v svesti vatnoBti prevzete naloge — otvarja se danes višja dekliška šola. Avspicije so torej gotovo ugodne! Prostori, ki so se najeli za to šolo, dokler ne mgde lastnega doma, so sicer skromni; a občinski svet dal jih je urediti modernim zahtevam primerno. Ve, drage gospodičine! zberete se jutri prvokrat k rednemu pouku v teh prostoiih. Bodite ponesne na to. Ko boste pozneje videle vzragti lepo poslopje, ki bode služilo za višjo dekliško šolo; ko boste videle zahajati v to poslopje mlajši naraščaj, tedaj spominjajte se vedno, da ste Ve bile prve, katerim so v prvotnih skromnih prostorih zasijali žarki božanske prosvete; da ste Ve bile prve, katerim je skrbno učiteljsko osobje sadilo v sprejemljiva mlada srca nežne cvetke ljubezni do vsega lepega in vzvišenega. O tem slovesnem trenotku pa nas veže dolžnost, da se spomnimo onih, ki so povspeševali ustanovitev mestne višje dekliške šole. Tu mi pred vsem stopa pred oči blagi obraz onega plemenitega moža, ki — noseč v prsih svojih zlato srce — na tihem siuje načrte v blaginjo ljubljenega si rodu. On, Josip G o r u p, je pravi ustanovitelj učilišča, katero danes otvarjame, kajti, žrtvoval je za nje za naše razmere ogromno svoto 170.000 gld. Zato ostane njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovinski knjigi višje dekliške šole ; še z lepšimi — s črkami hvaležnosti — pa v srcih deklic, ki zadobe višjo izomiko na tem zavodu. Posebno hvalo imo tudi dolžni Njeg. prevzv. g. naučnemu ministru pl. Gautschu von Frankenturn, ki je — sam unet pospeševatelj ženske izomike — astanovitev tega zavoda vsestransko pospeševal in mi je zanj še pred štirinajstimi dnevi, ko sem imel čast sprejet biti na Dunaju v avdijenciji pri njem, za gotovo obljubil, dovoliti zanj od 1. 1898. nadalje stalen prispevek države. Gospoda slavna! Kakor se imamo za vse važnejše pridobitve na prosvetnem polju zahvaliti modremu našemu vladarju, ki je narodom, živečim psd mogočnim Njegovim žezlom, podaril ustavo ter Itako ustvaril pogoje za aspeinejfti razvoj njihovih iidividuvalnottij; take je tudi astaaovitev višje dekliike šole v Ljubljani tesno zvezana z Njegovim slavnim imenom. V spomin štiridesetletne« slavnega vladanja Njegovega napravil jo zi-njo mecčn Josip Gorap prej Se omenjeno ustanovo; v spomin petdesetletnice, katero bodo praznovali narodi avstrijski 1. 1898. s svojim ljubljenim vladarjem, ust*-novija se po sklepu občinskega sveta mestna višja dekliška šola, katera bode, ako se to milostno dovoli, nosila ime Frana Josipa I. mestna višja dekliška šola. Kaj je tore] naravnejega, ko da se v tem slovesnem trenotku spomnimo Njega, ki vse svoje narode nosi v sreu; Njega, ki je svojim prvim svetovalcem dejal zlate besede: naredite mir med mojimi narodi; Njega, Čegar modrost in miroljubje občuduje ves omikani svet Vabim Vas torej, ča-itita in slavna gospoda ! da se z mano vred združite v klic: našemu modremu vladarju, Njegovemu Veličanstvu cesarju Franu Josipu I..* slava 1 slava! slava !•. (Zaorili so mogočni slava-klici.) O važnosti te lole za vzgojo našega ženstva in našega naroda spregovorimo še o prvi priliki. Uprav prepričanje o važnosti narodne vzgoje ženstva nas je dovelo do tega, da bodemo z novim letom jeli izdajati poseben liat za ženske. Gosp. Josip Gorup ima sicer mnogo zaslug za narod, vendar pa je naše menenje to, da je njegov velikodušni dar v ta namen ovekovečil njegovo ime v narodu slovenskem. Včeraj je Izilo 4. it. „Brivca*, humor, lista za slovenski narod. PrinsŠa lepih olik, kakor: obisk ruskega catja v Berolinu in pa toliko pričakovano „Slov. lolo v Trsta". Posamična Štev. stane 5 n v č. Naročnina za vse leto stane pet kron. „Štrajk" zdravnikov je končan. Dotični zdravniki sekundariji in eksternisti mestne bolnišnice, ki io bili dali te dni svoje ostavke radi tega, ker je dobil neki zdravnik Netržačan prednost pred kandidatom Tržačanem —- o čemer se je interpelovalo v mestnem svitu — no opozvali svoje ostavke. Stvar je bila res malo prenaglena. Ogenj. Predvčerajšnjim zjutraj na vse zgodaj je jelo goreti v pralnici tovarne za izdelovanje barv na Kjarboli gornji hšt. 234, last tvrdke Giochino Veneziani. Gasilci so se trudili dobre dve uri, predno se jim je posrečilo udušiti ogenj. Škode je okoln 6000 gld., toda pogorelo blago je bilo zavarovano. Žrtev poslednjega napada v Škednju. Do-znajemo, da se je delavcu Fioriianu Schaleku, katerega so našli minolo nedeljo zjutraj ranjenega v Škednju, obrnilo na boljše. Zdravniki se nadejajo. da ozdravi, ako se ne pojavijo komplikacije. rrva žrtev burje. Sveti Martin nam je prinesel pristno, krepko burje. Vse je olajhščano vzdihnilo: Hvala Bogu; bolje burja, nego pa dež in večni dež. Prva letošnja žrtev burje je bil 5 letni Josip Chero. Burja ga je vrgla v ulici Donota ob tla, da se je prilično nekaj opraskal. Na zdravniški postaji so ga obogali. Nesreča na morju. Dva potnika, došla predvčerajšnjim z Llojdovim parnikom „Danubio" iz Metkoviča v Trst, pripovedujeta, da sta čula klicanje na pomoč, ko je bil parnik ob 11# uri zvečer ostavil Lošinj. Na pomoč je klical nekdo, ki je bil padel raz parnik v morje, ne da bi bil kdo to opazil. Naslednje jutro prijavil je potnik Ivau Danelič kapitanu, da je izginil njegov brat, Anton Danelič, 44 let star, iz Krede pri Tolminu. Kapetan je odredil razgledovanje potnikov in res se je konstatovalo, da Antona Daneliča ni več. Ni dvombe, da je isti ponesrečil. Govori se, da ne bi bilo teško rešiti ga, ako bi bila omenjena dva potnika takoj obvestila častnika od straže o tem, kar sta bila čnla. Anton Danelič je bil dotičnoga večera pijan. Pri sebi je imel 140 gld. Armonoki beguni. Glasom službenih poročil je pribeglo na Bolgarsko vsega do 11.500 Armencev. Mnogo teh begunov je našle posla kakor težaki v pristaniščih Varna in Burgas. Ker pa je med beguni prilično število kmetovalcev, hoče bolgarska vlada istim odstopiti zemljišča v Dobrudži za obdelovanje. Sodnijako. Dne 18. oktobra t. 1. je bil 271efni dežnikar Anton Russ iz Trstu v družbi nekaterih svojih znancev v gostilni ,A1 Dalmata". Ker se je pričela družba prepirati, došla sta dva stražarja, da pomirita prepiralo«. Toda Rus* je jednega stražarjev opsoval, zato sta ga vzela s seboj na inspektorat Med potjo pa j« je Rosa obrcal ia pehal sim in tje. Obtožen je bil radi tega javnega naailatva ia tajenja stražarjev. Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev težke ječe. Dne 14. oktobra t. 1. popoludne je 241etni izvešček Ivan Stefančič drdral a svojim vozem po ulici Rossetti tak* nagle in neoprezno, da je povozil — kakor smo sporočili svoječasno — 41et-nega Viktorja Polacco, ki se je igrai sredi ceste. Otrok je takoj umrl. Predvčerajšnjem je dobil Stefančič zaradi prestopka proti varnosti življenja 6 mesecev težke ječe. Razprava proti mednarodnim tatovom. Papa- kosta, Stalio, Affendakis in Pribojac-Ristid, pridejo prvi teden prihodnjega meseca pred dunajske porotnike. Razprava bode trajala 6 ali 6 dni. Kolodor. Danes (12.) : Stanislav Kostka, spozn. — Prvi krajec. —■ Solnce izide ob 6. ufi 59 min., zatoni ob 4. uri 28 min. — Toplota včeraj: 9 stop., ob 2 pop. 11*5 stop. C. Kajnovejie vesti. Trot 11. Pogreb pokojnega policijskega ravnatelja, dvornega svetnika Tschernka, se je vršil danes ob 11. uri predp. ob jako veliki udeležbi. Truplo je blagoslovil župnik pri sv. Antonu novem, prečastni g. Fabris. V dolgi vrsti vozov so različni dostojanstveniki spremili truplo pokojnika do pokopališča. Trst 11. Danes je priplula v Trst ruska oklopni ca ,Car Aleksander II." Na brodu sti kraljica Olga grška z svojo hčerjo in zaročnikem te poslednje, velikim knezom Jurijem MihajloviČem. Dunaj 11. (Poslanska zbornica.) Posl. Kaizl, Kaftan in tovariši so predložili nujni predlog, naj se nemudoma ukrene potrebno, da so zajamčeno omrežje severozapadne in južno-severne nemške zvezne železnice odkupi še tekom tega leta. O predlogu bodo razpravljali koncem seje. Potem bo je nadaljevala podrobna razprava o obrtni noveli. Trgovlnak« bnojavk« in veatl. ■buaiaip&ith. Pfteniea \n jesen—•--rs-*nx< kil. f. 795-8-00 od 79 kil«. 8.06—810.. o.l 80 kil. i. 810—815 od 81. kil. f. 8'10 826 , od Mit kil. \<>*. 8.10 8.15. .Ie*m«» 5-10-8 — pro»o 516--5'80. Plenica: Srednje ponudbe, iiTahno porpraAeranje, Prodaja 36.000 met. amt. 5 »otč. draije. Rft iu oves stalno. Ječmen in korusa rastoče. Vrem« • lepo. Praea. N MHOiurtiiii »Uitkor for. 12*40, norembor-december 19-46 rastoče. Praga. C outrttugal novi, poutavljoe v Trst i carino ?rtji»«i tit.r.vu ^ november 84*50 ■a uiaro 85.25. mlačno. Llambum a. 11 i - . november_._za dec. 68- —. Kamare 1b97. f. 53.50, »a juli 54. -. OMii^Mitn li. aovmmbra včeraj danes Driarr.: rloi* « )iK[iWju , . 101.25 101.80 „ „ * -.B -ru .... 10180 101.30 AvnlriitV 1 rf)t» T il'