Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 21. maja 1939. Štev. 21 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D. Mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Pesem na pot. Transport za transportom odhaja z Slov. Krajine v Nem- čijo, Francijo i v državi v razne kraje. Gimnazijski Pesmarski zbor zaspevle par pesmi odhajajočim delavcom na pot. Pesem na pot. Naj se srce razveseli. Naj to veselje ostane v njem v tüjini, veselje, rojeno na domačoj zemli i pri doma- čoj pesmi. Naj z veseljom delajo naši v tüjini, naj z veseljom špa- rajo i pošilajo domo svoje za- slüžene peneze, naj se z veseljom borijo proti sküšnjavam tüjine i premagajo sovražnike vere, ja- kosti i pridejo domo nevraženi. Nevraženi na düši, na teli, v mišlenji, govorenji, nevraženi tak, ka tisti navuk, šteroga je vcepila v nje kat. Cerkev, nikdar i nikde ne dobi drügoga lica. Pesem na pot.Pesem slo- venske grüde vas sprevaja, dragi delavci. Slovenska pesem, da vsikdar i vsepovsedi pokažete lübezen do svojega miloga slo- venskoga naroda. Pesem na pot. Pesem v miloj državi Jugoslaviji, za štere rojstvo je v potokaj tekla krv junakov. Pesem države, da vsik- dar i vsepovsedi pokažete vda- nost svojoj državi i povdarjate svojo vernost do nje. Državo svojo štimajte v tüjini, državo svojo hvalite v tüjini, državo svojo poveličavajte med tüjinci. Da če bi jo grajali med njimi, bi zgübili vso njihovo zavüpanje. Ne more najmre najti nikdar i nekde zavüpanja dete, ki ne po- štüje svojih starišov. Pesem na pot. Pesem slo- venskoga rojstnoga doma. Pesem Slovenske Krajine. Njenih bregov i dolov, njene ravnine i doline. Pesem Slovenske Krajine, pesem od hiše očinske i materinske, pesem Slovenske drüžine, pesem puna vse lübezni, vse miline, vse sladkosti, vsega bogastva. Ta pesem, ki ste jo čüli pri odhodi, naj vam dragi de- lavci, stalno doni v srci i vas Opomina na vaše dužnosti do Boga, do svoje drüžine, do svo- jega naroda, do svoje države. Spevlite naprej v tüjini domačo pesem, slovensko pesem, naj vidi tüjinec, da je plemenito vaše srce i se vči od vas plemeni- tosti. Spevlite lepe naše pesmi — nikdar zamazane, — naj njeni glasi po perotaj lübezni pridejo do nas doma, do naše pesmi, ki jo mi doma spevlemo. Vaših i naših src pesem naj se zdrüži v edno pesem, v pesem zado- volstva Bogi na čast, nam i vam pa na časni i večni hasek. Knez Paveo i Kneginja Olga v Rimi. Na vse slovesno sta spri- jela v Rimi Italijanski krao i casar Viktor Emanuel i Jelena casarica i kralica kralevskoga namestnika Jugoslavije, Nj. Vis. kneza Pavla i Njeno Vis. kne- ginjo Olgo. Sprejetiva sta bila z vsemi kralevskimi častmi ne sa- mo kak rodbina taljanske kra- levske hiše, nego knez kak pred- stavnik Jugoslavije. Z knezom Pavlom je prišo v Rim tüdi naš zvünešnji minister dr. Cincar Markovič. Talijanski listi nad vse pohvalno pišejo od Jugos- lavije. Obisk kral. namestnika ma politični namen, da se pri- jatelstvo med obema državama poglobi i se mir v Europi bole zavarje. Knez Paveo i Kneginja Olga pri sv. Oči. Z vladarskimi častmi je sprejeo sv. Oča, Pij XII. kneza Pavla i kneginjo Olgo i se dugši čas ž njim razgovarjao. Knezi Pavli je sveti Oča poklono zlate ostroge za dar. Tretja nedela v maji. Te den opravla kat. Cerkev pobožnost, da dá zadošče- nje Materi Božoj za žalitve. Sovražniki Marijini: tajijo, da je Mati Boža, tajijo njeno devištvo, trdijo, da je navadna grešnica, kak vse ženske, so proti tomi, da bi jo što častio, trdijo, da je mela več dece, jo zametavlejo, jo preklinjajo, njene slike trgajo i ta mečejo, njene oltare podirajo, njene cerkve rüšijo, düše od nje odvračüjejo, je poznati neščejo, živejo brez nje, merjejo brez nje obvüpani, se pogübijo brez nje. Lübitelje Marijini; verjejo, da je Mati Boža, verjejo, da je pred porodom, v porodi i po porodi ostala devica, verjejo, da je brez greha popri- jeta i nikdar ni senca greha ne sela na njeno düšo, nego je do- segnola vekšo svetost, kak jo majo i bodo meli vsi angelje i svetniki i žveličani vso večnost, jo goreče častijo i vse milosti po njenoj priprošnji pričaküjejo, ar je Bog svojega Sina Zveliči- tela po njej dao človečemi rodi, verjejo, de je brez moškoga po čüdnoj milošči svétoga Düha po- prijela samo Božega Sina, na- šega Gospoda Jezuša Kristuša, jo zvišavajo z molitvami, pes- mami, najbole pa z nasledüva- njom njenoga svetoga živlenja, jo pozdravlajo z Angelskim poz- dravom: Zdrava Marija, milošče puna, Gospod je s tebom, njene slike küšijejo, i pred njimi posvete vužigajo, ar jo za mater majo, materno sliko pa vsako dobro dete v časti drži, njej oltare kinčao, njej na čast veličastne cerkve zidajo, düše k njej vodijo, vso svoje vüpanje v njo polagajo, živejo v lübezni do nje, ki je Mati Boža i mati njihova, jedina pot do Jezuša, merjejo v, sladkom vüpanji na zveličanje v njenih naročaj, se zveličajo po njej, ar je Bog samo njo določo, da nam da Zveličara, ki je naša večna bla- ženost. Mamika, odpüsti sovražnikom svojim, naj te potolaži za nji- hove grehe lübezen tvoje verne dece. Sestanek v Franciji: 28. maja na Risale (Bin- košti) v Parizii, v cerkvi sve- tega Ambrozija 71 hiš boule- vard Voltaire, ob 10. uri pita slovesna maša s slovensko pri- digo, popoldne večernice: pete Marijine, litanije. Pridite v čim večjem šte- vilu, da pokažemo svojo kato- liško in jugoslovansko zavednost. Skušajte na železnici potovati v skupinah (najmanj 10 oseb) in prosite polovično ceno; po- samezni vzamite „billet aller et retour ˮ, ker je dosti ceneje'. Sicer so pa za Risale posebni popüsti. V Parizu se poslužite naj- cenejšega prevoznega sredstva: métro (o katerem ste čitali v zadnji številki) do postaje Saint Ambroise ali Richard Lenoir. Cerkev svetega Ambrozija je skoraj točno v sredini med gore du Nord-de VEst in gore de Lyon—d’Orléans. Ne pozabite — molite za uspeh sestanka ! — Za skupni obed se takoj javite na naslov: IVAN CAMPLIN, izseljenski duhovnik, Paris XI. bd. Vol- taire 57. Navodilo našim izseljencom v Franciji, kak pridejo na Risale v Parizi do cerkye sv. Ambrozija, gde majo sestanek. Razgled po katoličanskom sveti. Smrt vesprémskoga Škofa. Maja 7. je vmro v Vesprémi na Vogrskom svetoznani pisateo dr. Tóth Tihamér. Rojen 1.1889. Bio je vojni kurat i tü spoznao tiste velike zablode, šterim je bila podvržena mladina. Zato vrnivši se iz bojišča domo, se je z ce- lim srcom zavzeo za rešitev mo- ške mladine. Postao je profesor na vseučilišči v Budapešti i aka- demski predgar. S svojimi pred- gami, predavanji po celoj Mad- jarskoj i s svojimi spisi, šteri so v 20 debelih zvezkaj zišli i iz šterih so vnogi prestavleni na svetovne jezike i s svojimi pri- vatnimi pogovori je nešteto mla- dine rešo pokojni, da se ne za- düšila v močvari nevernosti i pokvarjenosti. Naj njemi prijateo mladine, dober Jezuš, to v obil- nosti povrne. Predavanje kardinala Pel- legrinettija. V rimskom zavodi „Institut di studi Romani” je predavao naš bivši nuncij, Njeg. Eminenca kardinal Pellegrinetti od začetkov krščanstva na Bal- kani. V svojem govori je posebno povdarjao vpliv papov na Hrvate. Omeno je tüdi to, da se hrvat- ski püšpeki pripravlajo, da 1. 1941. proslavio 1300 letnico na spomin tistih vez, štere so meli s Svetov Stolicóv. Angleški kat. list proti Rusiji. „The Univerze”, kat. an- gleški list odločno biča angleške politiko, štera se šče z Rusi zve- zati proti Nemčiji i Italiji. Prav ma. Ve je že Kristuš pravo, da se z Belzebubom ne da vraga izganjati. Z boljševizmom prija- telska meti nišče ne sme, ki verje v Boga. Pogübleno prijatelstvo. Svetovni časopisi povdar- jajo, da je obisk kneza Pavla v Rimi poglobio prijatelstvo, med talijanska i jugoslovanski na- rodom. To prijatelstvo pa slüži za čuvanje mira v Srednjoj Eu- ropi. Pozdravni govor krala i casara Viktor Emanuela i kneza Pavla izražala dokaz za to pri- jatelstvo, za te mir. Angleški krao i kralica v Kanadi. Angleški krao Jürij VI. i kralica Elizabeta sta odpotüvala v Angleški dominion Canado, gde na stotine naših lüdi išče z teškim delom svoj vsakdedešnji krüh. Vozita se po morji i po železnici v velikom sijaji i v ne- dopovedlivom bogastvi, ve sta vladara najbogatejšo i najvekše države na sveti. V 40 kufraj je spravleno vse potrebno na pot i je v njih samo za kralico 69 parov obleke. — Pa ne vemo, če nema vekšega blaženstva v srci sirota, ki potüje v zakrpa- noj Janki i nosi v rokaj v robec zvezani trdi kukorčen krüh z kolačeki kisilaka. Boži mir v srci presega vse dragocenosti sveta. Iz Canade potüjeta Njihovi Veli- čanstvi v Severno Ameriko na obisk predsednika Roosevelta i njegove države. Severne države ne pod- pišejo nenapadalne pogodbe. Na nemški i angleški pred- log so Švedska, Norveška, Dan- ska i Finska odgovorile, da ne podpišejo nikše nenapadalne po- godbe. One ščejo v miri živeti i z nikim se ne vezati. Polska. Nepopisno navdüšenje lada v Polskoj. Nešteti mladi lüdje se dajo opisati v legije smrti i med „žive torpede”, ki so pripravleni v najnevarnejša mesta iti i žrt- vovali svoje živlenje za domovino. 2 NOVINE 21. maja 1939. Nedela po Vüzmi Šesta. Pravo je Jezuš svojim vu- čenikom: Gda pride Oveseliteo, šteroga vam pošlem jaz od Oče, Düha pravice, ki od Oče zhaja, bode on svedočo za mene. Pa tüdi vi te svedočili, ar ste od začetka z menom. To sam vam povedao, da se ne spačite. Iz sinagog vas bodo metali; pride celo vüra, da bo vsaki, ki vas vmori, štimao, ka Bogi slüži. I to včinijo vam, ar ne poznajo Očo, niti mene. A to sam vam povedao, da gda pride vöra, se spomenete, ka sam vam jaz pra- vo. (Jan. 15, 26—27., 16, 1—4.) Prišeo je Sv. Düh, gda je bilo zbranih v sobi stodvajset vučenikov i je napuno apoštole, da so potem začnoli govoriti več jezikov. Dosta je bilo takših med narodom, ki so ne vervali v Kris- tuša. Zdaj so se Čüdili, posebno pa Petrovomi govori, pa se spre- obračali. S skesanim srcom so se vračali od Petrovoga govora domo. Po krvi, štero so v za- sleplenosti predjali i od štere jim zdaj Peter govori, so najšli odpüščenje. Zato pravi gospod „Zaman so me sovražili”. Gda so ga vidili, so ga sovražili i vmorili, potem pa je prišeo Sv. Düh pa tak vse razsvetlo, da so Vervali v Gospoda, čiravno ga več neso vidili. Potem pravi Zveličar: „Pa tüdi vi bote svedočili.” Sv. Düh vam bo dao pogum, da bote svedočili. Lübezen boža bo raz- lejana v vaša srca po Sv. Dühi, ki vam bo dan. Te lübezni je negda Peter ne meo, zato se je prestrašo na pitanje edne dekle pa je ne vüpao svedočiti za Kristuša, nego ga je zatajo iz sa- moga straha. Popuna lübezen pa ne pozna straha. Gospod je nas- kori po svojem vstajenji pitao Petra : „Šimon, Jonov sin, ali me lübiš bole kak drügi?” — Pa ta lübezen je bila slabotna, mala, dokeč jo je ne okrepo Sv. Düh. Kesnej je bila Petri dana telika lübezen, da njemi je od- prla vüsta, štera so prle bojaz- livo pokrivala istino. Ta vüsta so zdaj svedočila od Kristuša i od njegovoga vstajenja pred tis- timi, ki so ga vmorili. »To sam vam govoro, da se ne pohüjšate”, pravi Gospod. Ka tü pomeni pohüjšati se ? Po- meni nemir i strah. Gospod tü obeče Sv. Düha. Sv. Düh pa bo napuno vučenikom srca z lübez- nijov do njega. Gde pa je lübezen, tam ne bo ne straha, ne nemira. Sv. Düh je davao mučeni- kom svoj dar moči. Dete nemre nositi težkoga snopa, preslabo je. Tak je tüdi človeča moč sama slaba i ne bi mogla, vzdržati brezi pomoči v sküšnjavi. L. 1535. je razvüzdani krao Henrik VIII. v Angliji krvavo preganjao katoličane. Na smrt so bili obsojeni tüdi nešterni redov- niki kartuzijanci. Pred smrtjov se jim je dovolilo biti pri sv. meši, štero je dühovnik opravlao na čast sv. Dühi. Pri podigava- nji je nastalo po zraki Čüdno šümenje i nekši vzdih je obino obraze klečečih obsojenih re- dovnikov. Za vzdihom pa se je začüla po cerkvi mila godba. Dühovnik, ki je mešüvao, se je razjokao, da ne mogeo več nada- lüvao, mučenci pa so klečali v sladkoj radosti. Nieden ne mo- geo spregovoriti, vsi pa so čütili v sebi novo moč, ki jih je na- vdajala za na pot v mučeniško smrt. Düh sveti je potolažo i okrepo.________________ Veliko breme za Češko. Nemška vlada zahteva od Češke tri milijarde koron letno za zdržavanje nemške vojske na Češkom. Lani so pa z Slovaki i Ukrajinci sküpno plačali Čehi za svojo vojsko dva i pol milijardi kron te, gda so meli dohodke. Govor dr. Korošca na občnom zbori Zadružne zveze v Ljubljani. »Veliko veselje pa tudi ve- lika stiska se nam globoko vtis- neta in treba nam je, da večkrat govorimo o njih. Tako je, kadar nam umrejo naši dragi, kadar smo bili priča kakega požara, kadar nas je zadela velika povo- denj; to se ne da izbrisati takoj iz spomina, ne moremo dogod- kom obrniti hrbta in se jih ne več opominjati. Zato se tudi nam zadrugarjem ne sme nihče čuditi, da nam je še vedno v kosteh strah pred nesrečo, katero je Za- dnja gospodarska kriza naredila v našem zadrugarstvu. Resnica je, da smo rane, ki jih je vse- kala ta kriza v telo našega za- drugarstva, že večinoma zacelili toda vse še ni tako, kakor je bilo in ta kriza in njene posle- dice so nam še vedno v živem spominu. Vendar lahko s pono- som podčrtamo dejstvo, katero naša javnost premalo upošteva. Zadrugarstvo je v zadnji krizi pokazalo, da stoji na čvrsti po- dlagi. Statistični podatki nam ka- žejo tole; Za gospodarske krize je od 4.418 zadrug — toliko jih je v naši državi — samo 300 zadrug zaprosilo za odložitev plačil. V odstotkih pomeni to samo 6.7°/o. Nasprotno pa je od 675 bank in drugih denarnih zavodov v naši državi zaprosilo za zaščito 425 ali 63%. Iz tega se vidi, da je za- drugarstvo vendarle pokazalo svojo odpomo moč, svojo jakost tudi v najtežjih časih. Kako je z zadrugarstvom, odkar smo prebrodili v glavnem krizo ? Mi vidimo, da zadrugarstvo dobiva zopet nove prijatelje, kar se vidi iz zopetnega povečanja zadružnih edinic. Vidimo nadalje, da se je vpliv zadrugarstva v našem gospodarstvu zopet po- vrni in še celo močno okrepil. Ugotoviti torej smemo, da je zadrugarstvo na obče pogledano v dobrem, razveseljivem razvoju. Zadrugaistvo si je zopet opo- moglo. Tudi državna oblast kaže zanimanje za zadrugarstvo. Mi imamo sedaj nov zakon o za- družništva Zakon je dober, mo- deren. V duhu tega zakona se izvaja sedaj reorganizacija vsega našega zadružništva. Tudi mi bo- mo danes svoja pravila spreme- nili po določilih zakona o gos- podarskih zadrugah. Nadalje je vlada v finančnem zakonu pri- nesla odredbo, da se ministrske- mu svetu da pooblastilo, da ozdravi zadruge, ki so še bolne. Dobili smo nazadnje tudi pra- vilnik za revizijo in pravilnik o podpori zadrugarstvu. Ne rečemo, da je vse storjeno, a gotovo je mnogo storjeno, da se zgradi zopet močno in solidno zadružno poslopje. Zadrugarstvo je pot, po ka- teri hodi dober del našega na- rodnega gospodarstva. Zato je samo po sebi umevno, da je življenje, stanje zadrugarstva v bodočnosti odvisno tudi od sploš- nega stanja našega narodnega gospodarstva. In kako gledamo v tem oziru v bodočnost? Moram ugotoviti, da se naš gospodarski položaj ugodno raz- vija in da se naši jugoslovanski gospodarski krogi trudijo, da delne motnje — naprimer: v tek- stilni industriji — odpravijo. Res je, da nekatere druge države danes nimajo brezposel- nosti in da industrija preživlja pri njih zlate čase konjunkture. Ne povejo pa, da Poslovna živah- nost ni izraz napredka in razvit- ka splošnega gospodarstva, am- pak le posledica splošnega obo- roževanja, ki pa mora na vse zadnje imeti tudi svoje meje in za temi mejami nove Posledice. Naše gospodarstvo pa se razvija normalno, zdravo, brez kakšnih injekcij, kakor je to v državah, ki imajo oboroževalno industrijo. Po podatkih socialnih za- vodov je tudi v naši državi za- poslenost narastla in še raste. Povečana je zaposlenost delav- stva v železni, lesni, tekstilni industriji, pri javnih delih na cestah, na izsuševanju zemljišč, pri regulacijah rek in hudourni- kov, pri gradnji železnic itd. Le- tošnji državni preračuna pa tudi banovinski proračuni jamčijo za- poslitev še za nadaljni čas vsem panogam gospodarskega življe- nja — posredno ali neposredno ter dovolj dela tistim, ki hočejo delati. Vsled tega lahko rečemo da bodočnost zadrugarstva ne kaže slabo, ker jih tudi za sploš- no gospodarstvo v naši državi ni. Zato pa se lahko zadrugar- stvo res lepo, solidno in vse- stransko razvija. Dr. Korošec je nato govo- ril tudi o sporazumu s Hrvati ter dejal: Vse niti še niso pretrgane. Denes ali jutri se lahko razgo- vori nadaljujejo, ker je sporazum še vedno močoč. Če se je pos- rečilo rešiti 90 do 95 odstotkov spornih vprašanj, je gotovo, da se bodo mogla rešiti tudi ostala neznatna vprašanja, ki so brez- pomembna v primeri z že reše- nimi glavnimi vprašanji. Toda en oblaček leži nad vsem tem: Nihče ne ve, kaj bo z Evropo. Živimo v neprestani nervozi, v neprestani negotovosti, kaj bo jütri. Jugoslavija ima mod- rega, zelo modrega krmilarja v zunanji politiki. To je naš knez namestnik Pavle (velike ovacije). On vodi državni čoln tako, da bi nikjer ne zadel v kako skalo. Naša dolžnost je, da imamo po- polno zaupanje v njega, da sle- dimo njegovim intencijam in da ne nasedamo levičarskim ele- mentom, ki hočejo dan za dnem izzivati in kaliti vodo. Naša Ju- goslavija si želi miru in taka je tudi vsa njena zunanja politika. Tudi v notranji politiki hočemo normalne, mirne razmere. Zadrugarstvo nima povoda, da bi črno gledalo v bodočnost. Našim v Ameriki za spomin. Govor Nj. Kr. Vis. namestnika Pavla v radiu t. 1. ob priliki svetovne razstave v New Yorku. Srečen sem, da mi Svetovna razstava v New Yorku nudi pri- liko, da izrazim svoje občudo- vanje narodu Zedinjenih ameri- ških držav in njihovemu odlič- nemu predsedniku. Ta razstava je sijajen do- kaz kulturnega, socialnega in ekonomskega napredka velike ameriške nacije. Je zgovoren primer resnice, da se sreča in blagostanje člo- veštva moreta razviti le v atmos- feri miru in s smotrnim stalnim naporom. Prav tako sem vesel, da morem ob tej priliki pozdraviti vse Jugoslovane, ki žive v Zedi- njenih državah ameriških. Naš paviljon na razstavi jim bo pokazal napredek in blago- stanje njihove domovine, kralje- vine Jugoslavije, in jih bo opom- nil na njihov dom. Od srca jim želimo srečo in vse dobro. Predsednik vlade in notra- nji minister g. Cvetkovič pa je ob isti priliki izjavil: Svetovna razstava v New Yorku nam nudi priliko, da ame- riškemu svetu pokažemo sadove naše narodne kulture in da po- kažemo duhovne in gospodarske vezi, ki nas vežejo z velikim ame- riškim narodom. Izseljenci iz naših pasivnih krajev, katere je Amerika prija- telsko sprejela, so bili prvi pio- nirji prijateljski odnošajev in boljšega poznavanja našega in ameriškega naroda. Postali so aktiven element ameriškega go- spodarskega in kulturnega razvoja. Zdravi in trezni pri delu so so- delovali pri razmahu agrarne, rudarske in iddustrijske proiz- vodnje Amerike. V Louisiano so prinesli svojo ribiško in bro- darsko sposobnost ter razvili kul- turo ostrig, v Kaliforniji so obil- no prispevaii k napredku sad- jarstva, v Texassu, Minessotti in Arizoni se aktivno udejstvujejo na farmah kot poljedelci in cow- boyi, v Chicagu so mlekarji, v Montani, Denweru, Michiganu, Pensylvaniji in drugih državah so zaposleni kot rudarji, v Det- roitu in Clevalandu se udejstvu- jejo kot industrijski delavci in organizatorji. Njihov doprinos ameriškemu gospodarstvu ni maj- hen. Toda oni so prav tako znat- no prispevaii k ameriškim kultur- nim in znanstvenim prizadeva- njem: dali so imena kakor misi- jonar in škof Baraga, Pirc, iznaj- ditelj Testa, profesor Suzalo, Pu- pin in drugi. Je pa še en značilen mo- ment, ki nas globoko veže z ve- likim ameriškim narodom. Jugoslavija nikdar ne more pozabiti žrtve, katero je ame- riški narod doprinesel v borbi za osvoboditev in zedinjenje na- šega naroda, in süne vloge, ka- tero je igral predsednik Wilson v ustvaranju in razvoju naše države. Obilna pomoč, katero so nam izkazali ameriški državljani in ustanove po vojni za naš go- spodarski dvig in organizacijo naših socialnih ustanov, je odlo- čüno vplivala na poglobitev pri- jateljskih in gospodarskih odno- šajev naše države z USA. Naša razstava v New Yorku bo nudila sliko kulturne in go- spodarske aktivnosti Jugoslovan- skoga naroda, da bi američani še bolje spoznali svoje Jugoslo- vanske prijatelje. Pnkazan bo razvoj naše kulture od srednje- veških spomenikov pa do so- dobnih del naše umetnosti in Matija Balažic: Na križopotji živlenja. I. „Dobro vam Bog daj, mati,ˮ je malone spadno v preklit Do- garov Janček i tak prestrašo ma- ter, da bi skoro z börklami pre- vrgla nalejani lonec, šteroga je ravno rivala na valeki v peč. „Tak, mati, zdaj sam se rešo šolskih klopi. Ne bom več voščo hlač po teh klopaj, rešeni sam vsega. Kak ste kaj?” Bi skoro zajuvkao Janček, dolinski študent. „Krščan boži, ka si to ti? Viš, nikaj si nam ne pisao, da bi ti prišeo što proti.” Obrisala si je roké v predpasnik, šteroga je mela popičenoga na kraji. On pa je zgrabo njeno raskavo dlan i jo stisno v svojo. Pogledno njoj je v razorani obraz i vido je, da njoj je v očaj zasijala ra- dostna sreča. Položila njemi je svoje nevole, pa se pohvalna, da je šče z božov pomočjov li živa pa zdrava. „Ka bi hodili proti, tak dobro znam, da mate pune roké sionoga dela na senožetaj. Zakaj bi vas šče jaz zadržavao pa mü- dio pri deli.” Bio je ravno čas, gda so kosili trave, okapali kukorco pa krumple. Stala sta na stubaj. Bio je lepi odvečerek, sunce je bogato sipavalo svojo toploto, da so njive dremale v sopoti. Domači pes, Sultan, je ravno pri- skakao od oslice, gde je meo svoje ležišče, migao z repom i se vrto okoli jančeka. Poglado ga je po glavi. „Telko bi že vtegnoli, da bi ti šteri bar pomogeo nesti kufer. Gde si ga nahao?” „V Lendavi. Či se bo što pelao proti goricam, ga že dene na kola ali koleslin. Gde so pa oča pa Miškec ?” „Ravno zdaj sta se odpe- lala v Ribnjek po seno. Tam mamo pokošeno i dnes bo süho. Stopiva notri, ka bi tü stala, vro- čina je takša, da ne za prema- gati.” I že je odprla male začrnele pa nekelko zvežnjene hižne dveri. Toplo domače občütje ga je obrnolo, gda je stopo v hladno, kmičnato hižo. Polke so najmre bilé zaprete. Mati je stopila k okni, odprla polko, da se je dnevna svetloba v celom snopi sipala v malo, mračno hižo. Prah je plesao v snopi svetlobe, štera je plezila prek klopi kre okna, poda, na zadnjo steno i bi skoro dosegnola vöro. Mati je odišla tečas v künjo gledat ogen. Na prednjoj steni so se pri- prikazali iz kmice svétci. Kelko- krat se je v ranoj mladosti bo- jao teh svétcov, da nikdar ne vüpao ostati sam v hiži. Zdaj pa je celo opazo na njüvih ob- razaj nasmeh, samo Marijin ob- raz je šče kazao globoko mate- rinsko žalost, štero njoj je zapi- čilo v Srcé sedmera ostrih mečov. V koti na pravom kraji je viso razpeti Bog na križi, da so Njemi rdeče kaple kapale po obrazi, rokaj i nogaj. Na sredi prednje stene je visila najvekša podoba v gladkom amerikanskom rémi, Zadnja večerja Gospodova. Ta podoba se njemi je naj- bole vtisnola v spomin od mla- dih let. Tak živa pa razgibana je bila: „Kristuš je ravno v hipi, gda napove, da ga bo eden med njegovimi vučeniki odao”. Spo- min na domačo hišo vsikdar bio tesno zdrüženi s tov podobov. Vsi tej preplašeni obrazi apoš- tolov, ki spitavlejo eden drügoga, što bi bio tisti, šteri si vüpa odati Kristuša, so njemi bili živo pred očmi. Gledao je, kak se nagiblejo eden k dragomi, si še- pečejo med sebov, skimavlejo z glavami, migajo z rokami pa kažejo na Kristuša. Tiha grozota jim sija z obrazov. Kristuš pa sedi zamišleno ha sredi, raha žalost je zasenčila njegov obraz, gda je mirno spregovoro veki- večne reči. Vsi apoštolje silijo k njemi, pozabüi so na jestvino pa pitvino, vsi so nemimi pa za- skrbleni: „Ka sam jaz?ˮ Kristu- šov obraz pa je miren, samo tiha tužnost je legla na njega. Kre kraja pa je že Judaš držao v žački svoje srebrnike i nekam podmüljeno gledao na Gospoda. Že gda je bio mali, so ga vsik- dar pri tom pogledi zasrbele roké, da bi tomi Judaši dao takšo plüsko, da bi se nakla prevrgeo... Pod njov je bilo starinsko počeno glendalo, za šterim so shranjüvali pisma pa karte, vča- sih pa tüdi zateknoli novine. Med postelov pa med peč- jov je bio kot, njegova dečinska posteo po zimi, kak hitro se je rešo povojov pa korita. Nad pos- telov so bilé na dragi razobe- šene zgnjetene hlače, robače, zašite iz čestine,* debeli robci pa prašnati kaputi: vse, ka je spa- dalo k vsakdenešnji potrebam. Na peči se je süšilo proso, da ga opšéjo v stopi. V oknaj so cveli muškatlini, vse prašnati od cestnoga praha, šteroga so zdi- gavala kola pa motori. Na stoli pa na oknaj je brao celi roj müh, * Tenko domače platno. 21. maja 1939. NOVINE 3 kulture sploh. Istočasno pa bodo prikazane prirodne lepote naše zemlje, njena folklora, njene tu- ristične vrednosti, ki zaslüžijo zanimanje in obisk Američanov. Posebna pozornost pa je posve- čena prikazu našega gospodar- skega bogástva in naše gospo- darske aktivnosti. Zamenjava dob- rin med Jugoslavijo in Ameriko še ni izkoristila one široke mož- nosti, ki zanju obstojajo. Trgo- vinska pogodba s Srbijo leta 1881., ki je edina pogodba z USA z brezpogojno klavzulo naj- širših pooblasto danes ne more več zadovoljiti spremenjenih po- treb in zamotani odnosov obeh držav. Naša razstava v New Yorku bo služila kot povod za pripravo nove trgovinske pogodbe, ki naj omogoči razvoj naše izmenjave z USA na čim širši bazi. Ob tej priliki pozdravljam veliki ameriški narod. Naše iz- seljence pa prosim, naj vidijo v tej razstavi sliko svoje domovi- ne, ki vedno misli nanje. Novi sestanek v cvetočem maju. Mrak je kakor žalostno za- grinjalo skrival celo nedeljo 7. maja, ko sem potoval v Nange ville (Loiret). Skoraj bi ne opa- zil bujnega spomladnega cvetja. Pozornost so terjale žarnice in okna, ki so na mnogih krajih bila že popolnoma prevlačena s temnomodro barvo, radi varnosti pred morebitnim napadom iz bo- doče vojne. Rahel dež je pršil skoraj cel dan in še večal temno raz- položenje. Vendar se nas je zbralo prek 20 v prenovljeni far- ni cerkvi. Pridrüžili so se nam tudi protestanti, zato sem jih v pridigi posebej nagovoril. Potem sem pa na zgodbo o svetem poljskem škofu Stanislavu in kralju Boleslavu ter mutcu osoj- skem navezal nasvet o potrpež- ljivosti in zaupanju. Med mašo se je tudi go- spod župnik zahvalil izseljencem, da se niso ustrašili slabega vre- mena. Po večernicah smo se pa morali sestati — v gostilni. Dru- žbo so povečati tudi Poljaki in celo eden Ukrajinec iz Poljske, ki mi je žalostno pripovedoval, kako so jih razdelili med Ruse, Polake in zadnji čas celo dali Mažarom: „Ukrajina joka”. Naš izseljenec mi je pri- povedoval o rafiniranih bogatih Francozih, ki svoje pametne žene dajo proglasili za zmešane, da jih potem lahko vtaknejo v umo- bolnico, sami pa živijo s svoji- mi ljubicami . . . Zapeli smo še par pesmi, nato se pa ločili. Na vsaki po- staji je vstopilo obilo potnikov; skoraj vsi natovorjeni s pripra- vami za ribolov in s celimi sve žnji cvetja: lilas („Španski be- zeg”) in drobne bele šmarnice. Potem je šlo vedno hitreje: izginjale so skale in stepe, vedno bliže Parizu smo prihajali. Debel možakar je otvoril glasno debato, zakaj morajo sedaj več delati. Nenadna pesem mladine prev- pije kreganje in ga prisilili k molku . . , Camplin. Glasi iz Slovenske Krajine. Navuk za tretjired je zdaj v nedelo, 21. maja v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Po navuki volitev voditelov i vo- ditelje. Naš dobo hotel v Ro- gaškoj Slatini. Hotel „Pošta” v Rogaškoj Slatini je banovina letos znova vödavala. Na licita- ciji je dobo te hotel naš doma- čin g. Vratarič Franc. Gospod Vratarič je dozdaj bio hotelir na železniškoj postaji v Zlatar— Bi- strici. Čestitamo našemi doma- čini na uspehi. Tekme fantovskih odse- kov so se vršile, v nedelo v So- boti i v Črensovcih. Zmagala sta odseka bogojanski kak prvi i črensovski kak drügi. Kmetijske zbornice se- stanek se je vršo 13. maja v Ljutomeri. Namen sestanka, na šteroga je bila pozvana tüdi naša agrarna zadruga v Črensovcih, ki jo je zastopao narodni posla- nec, g. dr. Klar, je: agrarnim zad- rugam dobiti krediti, da člani lehko odplačajo državi agrarno zemlo. Država je v te namen določila 50 milijon dinarov. V Sloveniji je dozdaj obstojala je- dino agrarna zadruga v Čren- sovcih. Premeščen je preč. g. P. Prša Silvester, frančiškan, naš domačin, iz Brežic v Maribor. Drage vole je na razpolago na- šoj prèč. dühovščini, če ga po- trebüjejo. Izseljenski dühovnik za- čeo svoje delo v Soboti. Izseljenski dühovnik, g. Škafar Ivan, je za izseljence slü- žo sv. mešo v sobočkoj farnoj cerkvi i držao njim primerno predgo na pot maja 15. i 17. Maja 15. je šlo 1500 naših v Nemčijo, 17. pa menši transport v Francijo. Oboje je sprevodo do Maribora tüdi na vlaki i se ž njimi spoznavao. Knez Paveo i kneginjá Olga na poti domo. Njeg. Visočanstvo knez Pa- veo i Nj. Vis. kneginja Olga sta bila obsipana z najvekšimi častmi v Firenzi, gda sta se po- slavlala proti domi. Genovski vojvoda, Ferdinand, jiva sprevo- do do Postojne. Na Rakeki jiva je navdüšeno sprejela naša mla- dina i za tem v Ljubljani slovesno slovenski narod. Mussolini guči za mir. V Turini je Mussolini pred 120 jezero lüdmi dao izjavo, da nega nikšega zroka za bojno v Europi. Madjarski novinarje v Jugoslaviji. 16 novinarov najuglednejših madjarskih listov se je pripelalo v Jugoslavijo, da si jo pogled- nejo. Obiščejo tüdi Slovenijo i z Radenec se vrnejo domo. Na znanje! Maja meseca so volitve obratnih zavüpnikov! Agitiraj za ZZDI Prvi delavski tabor je 4. jun. v Ljubljani! Na misijon g. Kereca je na Hotizi nabrano 450 Din. Pe- nez poslani po čeki Novin na Rakovnik. Strašna toča je preminoči tjeden pobila tešanovski határ. Stari lüdje ne pomlijo tak velike toče. Žito i pšenica se morata v večih mesta pokositi, pova ne čakati od njeva. Povest v. Novinaj. Naše- ga dobroga katoličanskoga pisa- tela i sotrüdnika Novin, M. Ba- lažica povest. „Na križopotji živlenja”, začnemo v toj številki Novin objavlati. Povest je vzeta iz domačega živlenja, ‘pisana v lepom, čistom našem jeziki, ki se guči v beltinskoj, črensovskoj, törjanskoj, polanskoj i lendavskoj fari pa v dühovniji Hotizi. Po- vest se bo več mesecov objav- lala, zato si naročite Novine, ki je nemate, da povest nepretrga- no lehko čtete. Na granici je streljen Tompa Štefan, 26 let star mla- denec z Trnja.V Soboti je bio kak vojak na vojaški vajaj i do Sobote popoldneva je spadao še pod vojaško disciplino. V petek je pa že streljen z Matjašecom na granici kak švercar. Matjašec je mrtev, on pa spravleni v bolnico. Smrt na granici. Maja 12. so na našoj i nemškoj granici na goričkom vstrelili k smrti Mat- jašec Franca od Lipe, ki bi letos šo obprvim na štelingo. Vrednost doma je zadosta velika, oča po- kojnoga je te dneve odišeo v Francijo. Nikšega zroka zato ne bilo za švercanje. Dajte si lüdje dopovedati i svojege živlenja ne postavlajte v nevarnost te, gda je pot odpreta za pošteni zaslü- žek v Franciji, Nemčiji pa tüdi v državi. Ti vnogi smrtni slučaji naj vas streznijo. Tüdi ne po- zabite, da živlenje brez velikoga zroka v nevarnost postavlati je greh. Živlenje je najvekši boži zemelski dar, ne zametavlite ga. Gomilice. Naša mala ves ma letos znova novomešno ve- selje. č. g. Gjuran Jožef, novo- mašnik nas vabijo z etim lepim vabilom k svojoj svetoj meši: Blagoslovi Gospod vse, ki so pripomogli, da sem postal Tvoj duhovnik. Vsemogočnemu bom daroval v Turnišču, dne 23. ju- lija 1939. prvo sveto daritev. Vabim Vas, da me spremite na moji prvi poti v svetišče Gospo- dovo in se veselite z mano. — Jožef Gjuran, novomašnik. Trnje. Premeščena je v Naklo gospa vučitelica Grašša- novič Marija. Gospa je bila vzor- na vučitelica, njeni razred nad vse hvale vreden, globoko žalü- jemo za njov. Bog blagoslovi njeno delovanje v Nakli i jo pri- pelaj k nam nazaj. Obiskala sta Slov. Krajino Preminoči tjeden preč. g. Sedej Lovro, vizitator i Čontola Matjaš, naš domačin, iz reda,sv. Vincen- cija Pavelskoga. (Zgledala sta si zanimivosti Sobote, martjanskoj bogojansko i törjansko cerkev. Bila sta gosta g. dekana Jeriča. Za Slovenski dom v Ljub- ljani so darüvali izseljenci v Nangeville 90 frankov, g. Cam- plin je penez poslao na maribor- sko Prosvetno Zvezo. Izseljencom v Parizi na- znanja g. Camplin, da dela na izseljenskom odposlanstvi (3 rue Goethe) navadno v tork i petek, ne pa v sredo i četrtek. Na podporo Novin je da- rüvao g. Bauer Šamuel z Čren- sovec 25 Din. Bog povrni. Kobilje. Naša Prostovoljna gas. četa je preminočo nedelo obhajala 50 letnico svojega ob- stoja. Za to proslavo so se ga- silci lepo pripravili, samo zavolo deževnoga vremena neso mogli svojega programa v celoti izvesti. Pred poldnevom so bili pri ve- likoj sv. meši, ki je bila v cerkvi. Po sv. meši je meo zastopnik gas. župe g. Taš nagovor na zbrane gasilce pred gasilskim domom. Za 50 letnico kobiljan- ske gasilcom tüdi mi častitamo. Filovci. Dne 21. maja v nedelo bode pri nas blagoslavlanje nove ka- pele posvečene na čast „Marije po- močnice krščenikov.ˮ Po ranoj sv. meši bo Šla prošecija iz bogojanske cerkvi v Filovec. Blagoslovili jo bodo g. dekan Jerič iz Törnišča. Lepi oltar v kapelo sta napravila domačina za 8000 Din. Va- bimo vse od blüzi i daleč, da pridejo v Filovce na naše prvo proščenje. Grad. Farni dekliški krožek i Marijin Vrtec bota mela 21. maja materinsko proslavo. Pod vod- stvom dobre delavne vučitelice gdč. Letičeve se pripravlamo prav pridno za te den. Nastopile bodo z zbornov deklamacijov i s po- pevanjom. Izpred okr. sodišča v Soboti. Küplen Ludvik, poljaki delavec v Len- davskih goricah je bil enako dne 26. aprila t. 1. obsojen na 6 (šest) mesecev strogega zapora, ker je dne 20. nov. 1938 v D. Lendavi izjavil: „Čez mesec dni pa bomo že lahko vpili éljen Horthy.ˮ Obsojenec je kazen sprejel. Robinščak Ana roj. Černel, poljedelka v Krištannih št. 30, je bila obsojena na 4 (štiri) mesec strogega zapora, ker je dne 19. nov. 1938 v Krištancih odvzela Belcu Francu eno 25 Din vredno puro. Kazen jo tako stroga, ker je bila ime- novana že šestkrat obsojena zaradi tat- vine. Robinščakova je Obsodbo sprejela. VABILO na XII. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Dolnji Lendavi, ki se bo vršil na ri- salski ponedeljek, dne 29, maja 1939 ob 2. uri popoldne v posojilniški pi- sarni v Dolnji Lendavi. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1988: 4. Prilagoditev pravil novemu zadruž- nemu zakonu. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vršil se bode pol ure kasneje na istem mestu in pri istom dnevnem redu drugi, občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vsaki osebi — družini nudimo stalni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituner. Vučjagomila Čiravno so meli mišnico na stoli pa mühnjek, obešeni na očrnele prošnice. Občütek mirü pa tople do mačnosti ga je obino. Ešče ed- nok njemi je obviso pogled na podobi zadnje večerje. Čüdno ga je sprejelo, kak da bi zarazmo vso njeno veličino. Mile, tužne Kristušove oči so ga gledale... \ On pa stoji na križopotji cest, štere se razhajajo v svet, v življenje... Zmešala ga je dečinska bre- ka, gda so vdrli mali Vanek, Tinek, Jožek pa Agica v hižo. „Jej, jej, stlic so doma” so bréčali vsepoprek, da so jim ža- reli obrazi, vsi so ga zvali za strica. Janček se je seo na klop kre stola, mali so njemi plezili na nogé, Jožek se je celo sko- bacao prek klopi na njegove roké. Vsi poprek so se paščili pripovedavati, da so dobili ma- loga éceka, šteri je zdaj Vane- kov, zato ka je večkrat paseo Liso. Da so dobili male gujčeke pa piceke, samo da jih kvočka ne püsti kcoj, pa da so v jarki pod mostom najšli žlico brezi štila pa labuško brezi nogač, či ščé, njemi pokažejo, pa samo njemi. Tinek je lofrao po žepaj, či bi kaj najšeo. Pa je zobstom is- kao. Janček je odpro kufer i je vse po rédi nadelo s pomaran- čami, čokoladov, cukrom i figami, da so jim skoro začüdeno, a srečno žareli obrazi. „Nemrete biti mirovni,” je z veselim obrazom stopila mati v hižo. „Vsega toga ne bi trbelo küpüvati, znaš, da je to vse dra- go. Küpo bi vsakšemi polovico žemle, pa bi meli zadosta.” V ugovor njoj je Janček nasipao v prgiščo cuker i čoko- lado: „Znam, da si kaj takšega nikdar ne küpite.” Resan si kaj takšega nikdar ne küpüvala. Či je mela kakši poseo v Lendavo, si küpila žemlo, polovico pojdočki pojela, da ne bi preveč zamüdila domá, polo- vico pa prinesla deci. Vsikdar so jo tak žeono čakale male pa žive oči, da nikak ne mogla priti praznih rok domó. Zdaj so bili vsi obdeljeni i z punimi prgiščami so šli mali, trgasti dečki iz hiže. „Vanek, da pali ne poješ „Tineki čokolado”, je opotila mati Vaneka. „Té ti znaš vsigdar na- guči Tineka, da najprvle pojeta njegovo, nato ga pa draži, da šče on má celo. Te pa dosta- krat takšo bréko zaženéjo, kak da bi se cigani bili. Večkrat mo- rem za toga volo ségnoti po pa- lici. Ti je primi bole trdo, tebé do bole bogali,” je pravila mati Jančeki. V künji je nekaj zacvrčalo. Mogla ga je nehati i bežati vkünjo. Stopo je na dvorišče, da si nekelko poglédne dom pa njive, štere ležijo okoli njega. Gda je stao na mladoj meh- koj travi, je vido, da je lepi njuv dom. Parma se je držala štale, nad pivnicov je bio granar, za njim drvotan z navlečenim šib- jom, pred njim pa kukurčnjak, šteroga so nikdar ne mogli na- puniti do kraja, če tüdi je bila letina tak dobra. Na sredi dvo- rišča je razprcstérala stara jablan svoje vejke, jabok več ne dosta rodila i šče tiste so vse razká- pao. Pod oknami je bio ogra- ček, šteri se je na vsakše spro- toletje oblekeo v rožnati obleč i ga obdržao notri do késne je- séni. V grabi kre ceste je rasla malina, na štero je vsikdar rad hodo brat čarne maline, da je dostakrat sam ves zamazani od malin priplezao ž njé. „Ka si že doma ? Bog moj dragi, kak smo te že vsi čakali”, ga je nagučala ženska srednjih let z rasojami na rami, ki je prišla mimo po cesti. „Doma, doma strina! Kama se tak paščite?” „Samo ne pitaj, da telko dela mamo, da se šče najesti ne vtégnemo. Nekaj se kmiči pa ne bi radi, da bi nam vujšlo v seno. Pa se prikaži kaj k nam”, je šče pravila i se že popašči- la dale. Napoto se je proti farofi na drügom kraji ceste. Farof. To je bio v istini njegov drügi dom. Gdakoli je prišeo domó, se je vsigdar mo geo najprlé zglasiti pri domačem plivanoši. Pa tüdi farof sam je bio lepi. Bele stene z črnkastim pojasom kre zemle se svetijo med zelenjom, štero plezi po zidi. V oknaj cvetéjo pisane rože, na stubaj žarijo rdeči klinci, muš- katlini pa posiliživ. Okna so celi den odpreta. Mali ograček med stenov pa jarkom, v šterom zna poleti na večer regetati vnožina žab, je celo leto ožarjeni z ro- žami. Katarinščice, rdeči graheki, to je salvije, gerlini, barač- nice, huncvuti pa boža miseo, vse se je najšlo tü. Vidilo se je, kak da bi se ves ograček ko- pao v rdečoj krvi. Okoli farofa so ležale grede z mladov ka- püstov pa šalatov i malo dale kre gošče je zelenela kukarca, pripravlena za okapanje. Na dvo- rišči so že jablani, slive, bres- kve pa grüške odcvete, da se je že pokazao kilavi sad. Stopo je v preklit. Poklon- kao je na dveri plivanošove pi- sarne. „O, si že doma? Bog te sprimi, naš mladi gospod. Kre- pko sta si stisnola roké, plivanoš je bio očivesno razveseljeni.. „Roké pa maš kak medved. To ne več za stare lüdi, se nje- mi je nasmehno plivanoš. Ponü- do njemi je stolec. Bio je to mladi priličen plivanoš v samostojnoj detinskoj vesi, dobrodüšnoga ob- raza, s šteroga njemi je vsikdar sijala dobra vola i njegove oči so glédala z velkov batrivnostjov na svet pa živlenje i s treznim rázumom v razdrapano zdajšnjost. »No, zdaj si se stepeo šol- skoga praha, svoj gospod si po- stao. Pa mislim, da bova šče živela naprej v lepom prijatelstvi i miri z lüdmi pa z Bogom,ˮ je pravo proti Jančeki plivanoš, gda’ si je seo na stolec i si nažigao cigaretlin. »Gospod^ plivanoš, to mi šče do zdaj ne prišlo na miseo, da bi pretrgao to prijatelstvo. Prvi cio v mojem živlenji, kak Vidite, sem dosegno. Samo od vas je odvisno, če se to lepo razmerje med nama ne raztrga. Vi Vidite, da se pred menov ce- pijo zdaj ceste na vse kraje v živlenje. Kamakoli se obrném, vüpam, da me bo sprevajalo va- še razmevanjeˮ »Razmim te. Gimnazijo maš za sebov i stojiš na križopotji. Ti sam za sebé najbole znaš i si brez dvojbe tüdi že kaj pre- mislo, kama nameriš svoje sto- paje. Sam si boš krčo svojo ži- vlenjsko pot. Zadosta si zreli, da 4 N O V I N E 21. maja 1939. Kreslin Štefan, Neunz, Nem- čija. Prečastiti g. urednik! Moje prve reči do vas so: Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija. Pro- sim jiva, naj vam podelita to lübo zdravje, da bi šče vnogo let živeli i vrejüvali naše krščan- ske liste, ki so nam ubogim iz- seljencom jako potrebni v toj hladnoj tüjini. Zdaj vas pa g. urednik prav lepo pozdravim. Pozdrave pošilam svojim staršom, bratom, rodbini, sosidom i celoj Slovenskoj Krajini. Venta Julija, a Ia Foret Hu- dan. Prečastiti g. urednik! Po- zdravlam vas s srcom dobrotli- voga Jezuša kak nova naročnica Novin i Marijinoga lista. Nem- rem vam povedati, preč. gospod, kakše veselje so Novine i M. list nam izseljencom v toj mrzloj tüjini. Dosegamao sam mela liste naročene sküpno s svojov sestrov, zdaj se je ona preselila v drügo mesto, zato sama naročam. — G. urednik, šče ednok vas prav lepo pozdravim. Pozdravim tüdi mojo mamo, ajteka i Anzeka Venta, vse brate i sestre, mojo prijatelico Roziko Sobočan i celo Marijo Snežno. Bunderla Franc, Armönvllle le Jenard. Iz novoga mesta lepo pozdravlam g. Urednika naših lis- tov. Pozdrave pošilam vsem svojim domačim, rodbini, rojstnoj vesi i vsem čitatelom Novin i M. lista. Nekaj utisov z domačega kraja. Takole ob večjih svetkih, vsi ki živimo rastreseni po svetu, daleč od domačega kraja, radi pohitimo k domači hišici, kjer nam je tekla zibelka in obišče- mo stariše, brate, sestre in rod- bino, da si obudimo spomine na mlada leta ter obnovimo rodbin- ske vezi, ki so se mogoče ohla- dile. Človek, ki je dalj časa od- soten in redkeje prihaja v do- mače kraje, hitreje opazi vsak napredek in spremembo, pa tudi zaostalost mu pade hitreje voči, ki bi lahko z časom napredü- vala pri količkaj dobri volji. Rad bi nanizal nekaj sličic iz polpre- teklih dni in to ne, da bi kogar- koli hotel žaliti, hočem povedati resnico in vtise z ljubeznijo. 1. Velikonočna procesija v Bogojini je napravila name zelo lep vtis. Toliko moških (več ka- kor žensk) z lepa nisem videl v farnih procesijah. Popolnoma ne- potreben je bil glasen, ukazujoč ton nekega gasilca, ki je samo motil zbranost in discipliniranost. Vsa čast moškim bogojanske fare. 2. Zanimal me je tudi v časopisju toliko razvpiti Dobrov- nik. Bil sem pri jutranjem sv. opravilu. Lepo otroško petje in molitve pri sv. maši v lepi, čisti slovenščini me je presenetilo. Če pomislimo, da je veliko otrok ogrsko govorečih starišev — tako lepo in čisto izgovarjalo sloven- sko besedilo pesmic in molitvic, je znamenje velikega napredka in mnogega trüda učiteljev, ki jim gre vsa čast! Želeti bi bilo, da si dob- rovnički farani lepo, staro cer- kev obnovijo, pa bodo imeli še večje veselje prihajati k božji službi. Zelo lep vtis so napravili mladi fantje „regrutje”, ki so pol- noštevilno pristopili k sv. obha- jilu pred odhodom k vojakom. Sivolasi gospod župnik je gotovo čütil veselje nad svojo mladino. 3. Narod, ki se z vso vne- mo in skrbjo odpravljaš na se- zonsko delo, tebi pa naj velja tale skromen opomin: Možje in žene, dečki in dekleta, ne poza- bite, da denar in lepe besede tujcev ni vse. Ne verujte v raz- ne alamantne govorice in oblju- be, ne širite jih med domačine, ki mirno obdelujejo vaše njive in čuvajo hišico Vašo. Mamice in dedeki Vaši, so tisočletja oh- ranili jezik in vero dedekov pod silnim pritiskom tuje vlade ter vedno rekli: mi smo Slovenci. Bodite tudi Vi ponosni na tisoč let stari zaničevani jezik in vero, ki ni izmrl in ne bo, če bomo složni in ponosni nanj. Ne po- slušajte one, ki z neko svetsko modrostjo zaničujejo materinšči- no in pravijo: kaj jezik in veral in dom, tam sem doma kjer je bolje. Vi sami najbolje veste, kako grenak je tuj kruh. Kar vi- dite dobrega na tujem, posne- majte, kar je slabega, pa odvrnite od sebe. Dobro doma skušajte uveljaviiti. Vsakega pa, ki vam obečuje zlate gradove, zavrnite lažnik je, dela le zmedo. Naša sreča je v nas samih, v naši pridnosti in marljivosti, vse kar je obljüba od tüjca, je le samo prikrila veriga, ki nas bo težila. Tebi domáča krajína lep pozdrav z željo, da se razvijaš, napreduješ, narod ti pa ostani plemenit v materinščini in v veri dedekov trden. Rous Štefan. Dve veliki gostiji. Če bi napisal „poroki”, bi mogoče ne bilo toliko kritike: Seveda, gostijo se, potem se bo- do pa domov spet tožili, kako jim slabo gre. Tem kritikom bi stavil to vprašanje: Ali mislite, da sem jaz zadovoljen s takimi gostijami? Izseljenci sami skušajo stvar opravičiti: tiste dni vsaj izrabi- mo plačani dopust in nekoliko pozabimo na težave vsakdanjega življenja . . . Na obe poroki sem se kar iz Pariza peljal v družbi izse- ljenca, ki je bil tudi povabljen; tako nama je bil čas krajši. Obakrát sta Sneha in mla- doženec bila še na tešče, se spovedala in bila pri sv. obha- jilu pri maši, ki sem ju zanja daroval. Obakrat smo se z autobusi in taksiji peljali več km daleč v podeželsko vasico k poroki. 18, februarja smo se peljali k Civilni poroki v Saint Austrille. Potem pa nazaj v Issoudun k cerkveni poroki Jožef-a Plej in Marije. Lebar, v prehovljeni cer- kvi St. Cyr. Mesto govora sem prečital okrožnico jugoslovanskih škofov o svetem zakonu. — Po poroki smo zapeli par pesmi, potem pa med siovesnim zvo- nenjom šli iz cerkve. Seveda so tudi francoske ženske zelo rado - vedne in jih je cel küp tiho in glasno občudoval nevesto ali štruco, ki jo svatovca prinesla nasproti, po naši domači navadi. Potem smo pa znova šli v hotel Toulouse, kjer smo se še spomnili lepega slovesa, ki ga je pred poroko povedal stareši- na; zlasti ob spominu pokojnih staršev se je mnogo oči zasolzilo. Tudi fotograf je prišel in nas razveseli!; še bolj pa fran- coska godba, ki je takoj večini privzdignila pete. Ob pol 9 h sem moral že biti na vlaku; zato sem prej ve- čerja! in se poslovi! z željo, da se nam na nebeški gostiji ne bi trebalo ločiti ... Pri poroki Sobočan Štefana in Kelenc Marije 29. aprila smo se pa peljali v občino Condé; istotam je bila cerkvena Poroka. V nagovoru sem navezal evan- gelij dotičnega dne o vinski trti in o mladikah, kar je tudi pred- stavlja! krasen relief pod oltarno menzo: in na besede obrednika .uxor tua sicut vitis abundans in lateribus domus tuae”, žena je kakor brajda ob hiši ... Za zakljüček pa svetnikovo dilemo: vitis aut ignis: ali v zvezi s pra- vo vinsko trto, z Gospodom, ki je Glava skrivnostnega Telesa, katerega udje smo; ali pa „ne- ugasljivi ogenj” za posušene mla- dike, ki so odpadle od trte... Obredom je prisostvoval tudi gospod župnik, s katerim sem se potem peljal še k pravi farni cerkvi, kjer mi je z veseljem raz- lagal, da sta naši izseljenki, Vika in Bara, naredili krasne rože iz papirja za podobi dveh svetih. V cerkvi je tudi res Umet- niška podoba Marije z Detetom, ki je romala v Bourges, ko je tja prišel predsednik francoske republike; žal so pri tem podo- bo nekoliko poškodovali. Zani- miva je tudi bila podoba: Ana, Marija in Jezus: te skupine do zdaj še nisem videl; v celi Franciji ob- stojala menda le dve podobni. Pri kupici izbornega vina mi je razlaga!, da so v bližini veliki državni gozdovi s krasnimi, drevoredi, ki se vsi stekajo proti sredini v obliki zvezde k belemu križu, kjer je sestanek (rendez- vous) lovcev. Pravi „župnik iz cvetočega vinograda”... Znova je bila gostija v ho- telu Toulouse. Muzikant je bil Čeh, en gost tudi Poljak, dve Šta- jerki, vsi ostali pa iz črensovske fare. Starešina Géza je gostijo otvoril s skupno molitvijo in s primernim nagovorom. Vseh gos- tov je bilo točno 52 pri eni sami mizi, ki je seveda segala od enega do drugega konca velike dvorane. Drugi dan, v nedeljo, sem po sveti maši nadaljeval vožnjo in obiskal naše sestre v Verne- uil-u. In opolnoči sem bil znova v Parizu Camplin. ZA DOBRO VOLO IN BISTRO GLAVO. Kak Poznaš starost kokoši? „Po zobaj!” Ve pa kokoš nema zob. Pa jes mam. A: Čüo san, ka se ženiš. Kakša je pa tvoja zaročnica? B.: Jako fejst. Samo bole mala je. A.: Ve že zraste. Tüdi moja je bila pred ženitvijov mala, zdaj mi je pa že prek glave zrasla. Ka te zob boli? Jes bi,si ga dao vö zmeknoti če bi bio moj. — „To bi tüdi jes napravo, če bi bio tvoj. Pošta. Pavel Gaal. Pridi Osebno, da pojasniš, ka si pisao. Perš I. širiteo, Vučagomila. Povejte Džuban Franci ino Cigüt Števani, naj na legitimacijo gorzapišeta ete reči: Odstopim za na- ročnino Novin od leta tü naj zapi- šeta, gda sta je začela dobivati). Nato se lastnoročno podpišeta. Tak izpo- stavleno legitimacijo naj na upravo po- šleta v Črensovce. R. S., Filovski. Mi na napade v „Večemiki“ ne odgovar- jamo iz razloga, ar odgovori nezah- valne blodnike, ki so od nas samo dobrote i lübezen vživali, ne bi strs- noli, naprej bi laži razširjali. Pa tüdi vreden ne odgovora tisti, ki sam rad piše laži, naj samo škodi poštenje svojega bližnjega. — Za takše mi samo molimo, naj njim dober Bog smileni bo. Zelko Antanto, Torino, Italia. Je pravilno, da je vsaka številka kol- kovana, zato ka vsako posebi na pošto damo. Izseljenci na sestanki v Evaux- les-Bains, Creuse. Vsem, ki ste mi poslali pozdrave od vašega sestanka, se prav toplo zahvalüjemo, na čeli vam z g. Camplinom. Srčen Pozdrav g. francoskomi kaplani i ministranti Jug Jozefa, Francija. Oči v G. Črnce po- šilamo Novine i Marijin List. Gutman Jožef, Tigy. Peneze sprejeli, vse ob- računali Dopis objavili, sprejeli za tebe naročnine 75 din, duga je ešče 25 din. Srčen Pozdrav. znaš presoditi, na štero mesto, na štero pot naj zavinéš.ˮ Plivanoš ga je Pogledno i Janček se njemi je narahi nas- mehno. Nikaj ne pravo na to, samo pokimao je. Janček je dobro znao, da njemi plivanoš, pri šterom je najšeo telko pri- jetnoga veselja pa tople domač- nosti, žele samo to, ka bi ga osrečavalo na trdoj poti v živ- lenje. Dober je bio do njega, samo on ga je razmo, samo nje- mi je zavüpao svoje žmečave. „Eli, nahájva to zdaj, Janček, to že samo po sebi pride. Od toga šče maš čas premišlavati. Zdaj si oddehni od vsega toga, ka te je mantralo v šoli. Gda smo mi meli gimnazijo za sebov, smo mislili,ˮ da smo najvekši vučenjaki, ešče bole pa, da mo- remo noreti, gda smo zadobili dijaško slobodo. Potli pa, gda se zglédneš nazaj, sprevidiš, da je bilo vse to samo mladostno prelevanje. Čedno pa trezno presodi, nato si zeberi pot i bat- rivno stopi na njo!... Pa sto- piva raj malo v künjo.” Veselo ga je pozdravila nekelko starejša plivanošova sestra, štera je mela odsemao vékše poštüvanje pred njim. Na rezala njemi je kolbase pa rženi krüh, šteroga doma ne je. „Zdaj pa H jej, vidira, da j so vas pošteno zmantrali v šoli. Zdaj si si zaslüžo počinek”, nje- mi je pravila i plivanoš sam njemi je nakladao na tanjer na- rezano meso i ga silo jesti. „Znam, da doma nemaš vsakši den mesa, ve vas je lepo število, zato pa maš pri meni odprete vsakši den dveri. Na, te ocvirek mesa pa li poješ”, ga je znovič silo, gda je vido, da ga je nekelko sram jesti. „Ti samo jej, jaz si morem nabirati pred- go za zütra pa brevir šče mam moliti.” Plivanoš se je obrno i odi- šeo iz künje na delo. Tüdi Janček se je naskori najo, se zahvalo plivanošovoj sestri i se namero proti domi. Na dvorišči njemi je prišeo proti oča z štale, gde je privežüvao kravi. „Na, Odked si se pa ti vzéo,ˮ je bio očé veseli, da ga páli vi- di. „Glasa si nam nikšega ne poslao, da bi ti što šo proti.ˮ Janček je ségno po očinoj žü- lavoj roki. Oča pa sin sta se srečala. Bio je oblečeni v zvoš- čene hlače, na sebi je meo ro- bačo z domačega platna, štera se njemi je od znoja sprijela na hrbet. V obraz je šče bio viditi mladi, samo skrbi so njemi za- rezale globoke brazde na čelo pa lica i redki vlasovje so bili prepleteni s srebrom. Svedočili so od njegovih četverih križov, štere njemi je naklalo trdo živ- lenje na rame. „Ka bi vas šče jaz s tem müdio pa mantráo. Ve tak komaj sproti opravite delo z Miškecom. Gde pa je on?” „Gobčenice pa vojke (vajati) je ódneso v klet.” Že se je prikazao iz kleti petnajst let star dečko. „Nekam vtégno si se te čas. Kak je kaj s tebov?” Segnola sta si v roké. „Tak pomali. Delati morem dosta,” je pravo. „Samo dosta se morem kre- gati ž njim, ne boga me rad,” je ségno v reč oča. „To se bo šče vse zravnalo. Dosta dela vas dohaja zdaj, ne?” „Dosta, dosta. Vidiš, zdaj, na stara leta morem več delati kak prlé, tak, da me že vse čonta bolijo na večér. Prlé pa sam ne nikdar znao za to, ka se pravi, delo. Moči mi že pešajo, sinek” je zamišleno pokimao oča. Janček je vido, kak so nje- mi skrbi pa delo prignole pleča. „Našiva iz Francije pa tüdi nikaj ne pošilata. Že tri mesece smo ne dobili nikšega pisma od njeva.” „Pa sta znam ne pozabila na domače,” je dvojio Janček. „Bog jiva znaj, ka kanita. Slab sin, šteri ne mara za dom, gde se je narodo i gde so se narodila njegova deca. Naj bo z Bogom, kak je, tak je,” je zamah- no oča z rokov, da bi zavrno guč i nam tak odégnao bridko miseo. „Letos so vas dugo zadr- žavali v šoli, najhitrej so vam pošteno zaškrnjavaji glavé. Sam znam, kak žmetno se je včiti z knig na pamet.” »Istina, ne bilo lehko to včenjé. Pa zdaj je minolo. Zato bom eden mesec duže doma.” „Hvala Bogi, da nam bar kaj pomoreš pri deli, ve sam vi- diš, da žmetno zadolém na vse kraje. Sam ne vem, či se ti bo račilo delati zdaj.” „Kak ne, dobro znate, da sam za vsakše delo poprijao do- zdáj, zakaj šče ne bi odzdaj,” je zatrdo Janček, Oča ga je zahvalno pogledno. „Ve si šče mate potli čas gučati,” se je vmešala mati v te guč. „Hodi zdaj jest, Janček!” Oča je odišeo z Miškecom metat seno s kol na štale. Janček je stopo za materjov v hižo. „Vzemi pa jej, ve znam, da si se pošteno zaglado,” ga je nagučavala s skrbjov, pri šteroj je melo glavno reč lübeče ma- terinsko srce. „Sam že jó pri našem pli- vanoši,” se je nasmehno Janček. „Viš, Viš, páli so prišli pred méne té naš plivanoš. To ti pra- vim, Janček, boušega plivanoša stéžka najdeš v etom kraji. Vredni so, da bi na golih kolenaj šla okoli cerkve pa molila za njuvo zdravje pa srečo.” Janček je denok malo vzeo k sebi, da bi materi pokázao, kak poštüje trüd pa skrb nje- noga dela. • Vünéj se je že mračilo. Ve- čer se je pomali kradno v ves i obimao hiže pa sadovnjake. Večer, gda so se že spra- vlali spat, se je mati štela izse- liti iz male hiže v velko hižo k peči. V maloj hiži naj bi spao Janček. V velkoj hiži sta mela posteo samo dedek pa mamca. „Nikam se ne selite, mati! Samo spite tam, kak prlé. Ka bi se klüčili po klopi, da se šče naspati ne bi mogli! Jaz ležej spim vünej na seni.” Mati njemi je poiskala v omari čisti lilehen(prt),z trojačnoga pla- tna (debelo) pa šče odevko kcoj. „Pa lehko noč!” je šče od- mevao Jančekov glas po prekliti. „Či bi zaspao, me pa zbüdite!” To je bilo prvo srečanje z domačimi tisto soboto pred mla- dov nedelov, malo po tom, gda je Janček priplezo na osmi zadnji klin duge lestvice gimnazijskoga včenja. (Dale). Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik; Klekl Jožef, župnik v pok.