188 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, meneč,: junija 1927
Osebne vesti. Za sodnika brez stalnega službenicga mosta je Imenovan Fran Sever, za pravn. pripravnika dr. Josip Do'brošek in Maksi« milijan Ašič. Odvetniško pisarno je otvoril v Celju dr. Rihard P i nt ar. Upokojeni so: načelnik dr. Fran Goršič, višja komisarja dr. Maitej Suhač in dt. Anton Milavec ter višji finančni svetnik dr. Janko P o n e b š ek. Umiri je višji državni pravdnik dr. Anton Krem ž ar.
Kronika društva <!cPravnika». V dneh 1. aprila in 8. aprila t. 1. je predaval v društvu g. ravnatelj trgovske akademije dr. Ludovik B 6 h m. Pod naslovom »Aktualni problemi .Društva za socijalno politiko'« je orisal predavatelj ustanovitev in zgodovino delovanja tega društva, nato pa podal izčrpno poročilo o vprašanjih, ki se je z njimi bavilo to društvo v jesenskem zasedanju leta 1926.
Razne vesti. 189
Kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V smislu zaključkov seje Stalnega odbora, ki se je vršila dne 10. apri« la t. 1. v Zagrebu, in v sporazumu s pripravljalnim odborom v Sarajevu, se je določilo, da se bo vršila kongresna skupščina v Sarajevu na 16. in 17. septembra, 18. september se je določil za razgledanje mesta, a 19. sep^ tembra rano bi od'poitovali udeležniki proti Metkoviču in sc spotoma ustavili za par ur v Mostaru.
V Sarajevu samem se je osnoval poseben pripravljalni odbor, ki bo vodil vsa lokalna dela. Predsednik temu odboru je predsednik vrhovnega sodišča dr. Milivoj Simič, podpredsedniki veliki župan Nikolič, komisar občine in predsednik sarajevske od^vetniške zbornice dr. Srečko Perušič, tajnik sodnik Djordje Kostič.
Za koreferenta sta se še določila dr. Živko Topalovič o kolektiv« nih pogodbah, in Hafiz Abdulah B u š a 11 i č, šeriatski sodnik, o pravnem položaju žene v bračnem, imovinskem in naslednem pravu.
Glede izleta ob dalmatinski obaili dogovori z Dubrovačko plovitbo še niso končani. Zaključki se bodo vsekakor sporočili članom po dnevnem časopisju pravočasno. Glede prenočišč v Sarajevu se je ugotovilo, da bo nastanjenih približno 400 kongresistov po hotelih (sobe po 50—100 Din), ostali po iprivatnih stanovanjih, oziroma v kopališču llidže. Poskirbelo se bo tudi za brezplačna prenočišča.
Prijave članstva se sprejemajo do 1. julija t. 1. Poznejše prijave se bodo upoštevale samo za udeležbo pri kongresu, a ne več za izlet s parobrodom ob dalmatinski obali. Obenem; s prijavo je naznaniti, kje želi član stanovanje in če se bo udeležil izleta. Prijava za izlet je obvezna. Ravnotako je poslati s prijavo članarino, ki je za javne uradnike in pravne pripravnike 60 Din, za vse ostale 120 Din. Rodbinski člani, največ dva, plačajo ravnotoliko. Vsak član bo prejel pred kongresom tudi knjigo referatov. Zato mora priložiti članarini še znesek 20 Din, Tudi ta prispevek je obvezen in se prijave brez tega ne bodo upoštevale. Današnji številki so priložene položnice, katerih naj se poslužijo tako novi člani, kakor tudi tisti, ki so članarino sicer že plačali, niso pa nakazali še zneska 20 Din za kinjigo referatov.
Čl. 231, odst. 5 taks. in prist. pravilnika, po katerem se daje stranki naknadni rok 30 dbi, če vloga ni bila zadt»stno kolkovana, po< služujejo se cesto stranke v svrho zavlačevanja procesov. Tega ne občus tijo samo naša sodišča, nego tudi hrvatska. I>ne 18. in 19. decembra 1926 je zborovala v Zagrebu konferenca predstavnikov sodniškega in odVet« niškega stanu, ki je razpravljala o pravosodnih razmerah na pravnem področju Hrvatske in Slavonije in skušala najti pota, kako naj bi se razmere poboljšale in pravdtao postopanje pospešilo. Pri tem je konfe« renca konstatirala, da doslovna interpretacija 5. odst. čl. 231 taks. in prist. prav. v vseh primerih nasprotuje duhu grajanskega postopnika, češ d'a so izvestni roki, ki so predpisani po postopniku, zlasti za vložitev pravnih sredlstev, nepodaljšljivi, »czlasti se pa noben rok ne sme
^¦gS Razne vesti.
podaljšati na toliko, da bo daljši od prvega zakoni« tega roka.»
K temu se pripominja, da je v nekem konkretnem primeru okrajno sodišče v L. izreklo, da je postavitev v prejšnji stan, če je bili zamujen rok, dan po cit. členu 231 za naknadno kolkovanje, nedopustna in je temu naziranju pritrdilo tudi rekurzno sodišče.
Ali naj se napravi razlika med spočetjem v zakonu in izven zakona, ko se presoja upravičenost odprave telesnega ploda, storjene v stanju skrajne sile? O tem zanimivem vprašanju razpravlja prof dr. W. Mitter« maier (Giessen) v »Zeitschiift fiir Sexualwissenschaften« (1926), 13. zv. 8. snopič, sitr. 273 in masi. z ozirom na sodbo državnega sodišča, ki je odreklo upravičenost, češ nezakonska mati, ki je tuberkulozna in je bila že dvakrat na spodnjem životu operirana, bi morala vedeti, da pri dopu« stitvi spolnega čina spravi sebe v nevarnost za življenje; stanje skrajne sile pa da je upoštevno le, če je nezakrivljeno. Plof. Mittermaier pobija to lesu tev jako spretno in zahteva, da naj se eliminira moment »nezakrivljenosti« pri stanju skrajne sile kot kaznivost izključujoča okolnost. Po mojem mnenju pa naj vendar ostane ta moment v legalni definiciji. Za primere spočetja izven zakona pa bo pač stvar sodišča, najti razlogov za nezakrivljenost. Če bi pa spočetje in nosečnost bila resnično zakrivljena, pa se pravna zavest ne bo upirala odklanjanju upravičenosti odprave telesnega ploda. Češkoslovaški in naš načrt za novi kazenski zakon zahtevata nezakrivljeno stanje skrajne sile (Notstand), nemški pa je to zahtevo opustil.
Dr. M. D.
Zborovanje odvetnikov iz nasledsivenih držav. Dunajsko društvo »Mednarodna zveza odvetnikov« (Intemationaler Anwaltverband) se prav posebno prizadeva, da bi prišlo do intenzivnejših stikov med odivetniki raznih držav in tudi med evropskimi in ameriškimi odvetniki in do sode« lovanja med njimi. Po vojni je seveda to prizadevanje jako otežkočeno, ker so nastala iz prej enotnih nova pravna ozemlja. Po pobudi Medna« rodne zveze je prišlo do zborovanja odVetnikov iz nasledstvenih držav, t. ). iz Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije in Ogrske. Vzpostavitev intimnejšiii stikov med odvetniki teh držav naj bi bila prva etapa na dolgi poti k zastavljenemu cilju. Zborovanja, ki se je vršilo v dneh 26. in 27. februarja t. 1. v Bratislavi, se je udeležilo okrog 100 odvetnikov iz imenovanih dirža%, brzojavni pozdrav je došel od odvetniške zbornice v Lvovu. Odvetnike iz naše države so zastopali: dr. Stevan Adamovič, predsednik odvetniške zbornice v Novem Sadu in še osem drugih odvetnikov (med temi ni bilo iz Slovenije nikogar). Zborovanje se je bavilo v prvi vrsti z vprašanjem^ ustanovitve organizacije in pravil stalne konference odvetnikov nasledstvenih držav. Do ustanovitve začasno še ni prišlo, ker s© z:borovanja niso udeležili tudi italijanski, poljski in rumunski odvetniki. Druge točke dnevnega reda so bile: pravna po« moč v civilnih stvareh (izboljšanje stanja v pogledu vročevanja, sprejemov dokazov in izvršb, posluževanja listin in notarskih zapisov v
Razne vesti. 191
drugih dtžavah ter izvršljivosti razsodiščnih razsodil), dvojno obdae č e n j e in plačevanje pristojbin, ureditev substitucij v tujini (med drugim tudi priznanje tujih odvetniških tarif), med«' državna vprašanja zemljiških knjig (odstop originalnih zemljiških knjig novo nastalim državam) in mednarodni poravnal« ni red ter insolvenčno pravo. Na prihodnjem zborovanju bo prišlo do ustanovitve Stalne meddržavne konference odVctnikiov iz imeno« vanih držav, čas in kraj tega zborovanja pa še nista določena.   Dr. R. S.
Občinska cesta, ki veže dva kraja, koristi vsem občanom in ne samo posestnikom ob tej cesti. Občinski odbor v K. je na svoji seji dtae 7. fe« bruaTja 1926 skltenll, da se občinska cesta K.^B. popravi na dosedanji običajni način, to je, da s« cesta zaradi poprave po onih, ki cesto gotovo uporabljajo, razdeli na metre na osnovi direktnih davkov, ki jih ti udeles ženci plačajo. Posesitnici F. se jie odklazaJa cesta v dlolžini 460 mi Zoper ta odloki se je F. pritožila na okrajni zastop v K., a brezuspešno. Zato je vložila tožbo na upravno sodišče, v kateri je navajala v prvi vrsti, da predmetno občinsko cesto zelo malo uporablja, a onega najbolj zanemar« jenega in od drugih občanov najbolj izrabljeneg^a dtela, ki bi ga morala popraviti, sploh ne, dalje da se tudi drugi občani, katerim bi bila cesta res potrebna, niso pritegnili v tolikšni meri kot tožiteljica.
Upravno sodišče v Oelju je z razsodbo od' dbe 16. marca 1927, št. A 84/26—11 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni aklt zaradi nezako« nitosti razveljavilo. Svojo odločbo je med drugim utemeljilo tako^Ie:
V danem primeru je občinski odbor v K. terjal na osnovi predpisov § 77. Staj. dež. obč. r. tlako za popravo občinstke ceste. Po § 11. štaj. dež. zak. od 26. IV. 1894, št. 30 dbž. zak., s katerim je bil noveliran štajerski deželni zakon o gl^adnji in vzdrževanju javnih nedržavnih cest in potov, je občina dolžna, da na svojem ozemlju gradi in vzdržuje potrebne občin« ske ceste in pota. Za to potrebne denarne in delavne dajatve se določajo po odredbah občinskega zakona. Po § 77. štaj. obč. reda sme občinski odbor zaradi občinskih potrebščin zahtevati tJakO (ročna in vprežna dela). Tlako je v denarju oceniti, a njena porazdtelitev se mora vršiti ob upošte» vanju predpisov §§ 70—73 obč. r. po merilu direktnih davkov. Po § 72 tega reda se doMade na direktne davke porazdtele na ves obseg občine in po enafci meri. Vendar se smejo izdatki za naprave, ki morejo služiti edinole kraju in njegovim prebivalcem, kakor n. pr. za javne vodiijake in vodovode za kraj, za cestno razsvetljavo, za tlakovanje itd, dalje za ona opravila, ki so le v interesu kraja n. pr. za nočnega čuvaja v kraju, poraz? dteliti le na one direktne davke, ki se plačajo od' hišne posesti, nahaja« joče se v kraju, od obrtnih podjetij, vršečih se v kraju, in od dohodkov prebivaltev v kraju. Dočim za ozemlje bivše kranjske dežele veljavni zakon o gradhji in vzdrževanju javnih nedržavnih cest in potov razlikuje med občinskimi cestami in poti na eni in vaškimi in gospodarskimi poti na drugi strani in d6loča tudi posebni način kritja stroškov za gradnjo in popravo teh vrst javnih komunikacij, starejši štajerski cestni zakon nima
192 Razne vesti.
posebnih predpisov, ampak se sklicuje na občinski zakon. Zaradi tega se je strogo držati predpisov § 77. v zvezi s § 72. staj. obč. t.
Občina je v danem primeru pritegnila k dajatvam 31 posestnikov« davkcplačevaloev, ki ali mejijo na to cesto, ali jo sploh uporabljajo. Na poedine interesente odpadajoči deli predbietne proge so se gllaisom poro« čila okrajnega zastopa v K. odfmerili po direktnih davkih. Plri presoji pravilnosti tega postopka bo predvsem z ozirom: na izpodbijanje uprav« nega akta zlasti s stališča višine odmerjene tlake treba ugotoviti, je«li zaradi prej navedenih odredb štajeo-skega občinskega reda bilo sploh dopustno, da so se priitegnili k dajatvam za popravo ceste le nekateri posestniki in da se te dajatve niso porazidelile na davkoplačevalce v vsem občinskem ozemlju po enaki odstotni meri v razmerju k državnim, samo« upravnim dokladam podvrženim direktnim davkom'.
Glavno načelo v pogledu kritja občinskih stroškov je pač, da vsi stroški, ki narastejo Občini v izvrševanju njenih nalbg, obremenijo vse davkoplačevalce v občini. Po § 24. štaj. obč. r. spada v dbmače ali samo* upravno področje občin tudi sfcrb, da se vzdržujejo občinske ceste, pota, trgi in mostovi. Le izjemoma, če predpisuje občinski red sam ali kak drug zakon izirečno kaj drugega, je dopustno, ali celo potrebno, da se obremeni le ožja skupina davkoplačevalcev v občini. § 72. odbt. 2. obč. r. določa izjemo le za take občinske naprave, ki morejo po svojem bistvu koristiti edinole določenemu kraju in njegovim^ prebivalcem). Nikakor ne zadošča, da bi dbtična naprava po pretežni meri koristila le ožji skupini davkoplačevalcev, marveč treba da dotična naprava po svojem značaju more koristiti le ožjemu krogu občanov. Zakon tu izrecno našteva javne vodnjake in vodovodte, ki služijo te enemu kraju, dalje navaja cestno razsvetljavo, ki se ved'no omeji na kraj kot tak in na tlakovanje cest, ki se izvršuje tudi le v krajih samih, ne pa izven njih. Res da to našte» vanje ni taksativno, vendar pa občinske ceste, ki vežejo dvoje krajev, kakršna sta K. in vas D., nikakor ni moči prištevati takimi napravam, ki bi utegnile koristiti le določenemu kraju, najsi koristi ta cesta tudi v prvi vrsti posestnikom ob cesti. Vrhu tega pa se občinski red povsem izogne, da bi v § 72., odst. 2 tudi ceste našteval, marveč omenja h take naprave na cestah in potih, ki ne služijo prometu ob vsej cesti, temveč morejo služitti le olajšanju prometa v nekem omejenemi, gosteje naseljenem delu občine (n. pr. obcestni tlak za pešce v kraju samem ali razsvetljava).
V danem primeru torej občina ni postopala po gorenjih načelih in ni obremenila vse občine, marveč le omejeno skupino občinarjev. Ker so se s tem zakon in pravice tožiteljice kršile, jo moralo upravno sodišče tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt toženega okrajnega zastopa K. zaradi neziakonitosti razveljaviti, no da bi se še bavilo z ostalimi tožnimi točkami. Dr. Juro HraSovec.
Popravek. Na str. 44 »Slovenskega Pravnika« iz leta 1927 čitaj v 7 vrsti od zgoraj mesto »novine« pravilno »norme«.