22
Politični pregled.
Socijalni oklic. — Avstrijski socijalisti razširili so neki volilni oklic po vsej Avstriji. V njem se navajajo razne že znane socijalistične terjatve in [grde sedaj obstoječe politične stranke Posebno novega iz tega socialističnega oklica nismo izvedeli. Zagotovlja se v njem, da so socijalisti za narodno jednakopravnost, a ob jednem se smeši narodni boj. Oklic je izšel v nad milijon iztisih v vseh avstrijskih jezikih. Slovenski prevod je po našem mnenju za kroge, za katere je namenjen, mnogo premalo umljiv. Ljudje, ki redno ne čitajo časopisov, bodo jako težko iz njega posneli, kaj da socijalisti hočejo. Na Slovenskem tako ne bodo niČesa dosegli, kajti pri nas ni velikih delavskih središč, ljudje na kmetih pa nimajo še o so-cijalizmu druzega pojma, kakor so ga razširili krščanski socijalisti.
Dr. Lueger je neki precej nevarno zbolel. Zdravnika pa vendar še ni nobenega vprašal za svet. Vodja protisemitov nima do zdravnikov pravega zaupanja. Nekateri ljudje pa zopet mislijo, da bolezen ni tako nevarna, temveč politične nravi. Dr. Lueger sluti, da bode sedanji župan dunajski Strobach kmalu dožupanoval. Tedaj bi bil čas, da on župan postane. Da si pa zagotovi vladno potrjenje, je pa pač treba, da se malo odtegne političnemu življenju. Posebno proti vladi ne sme ruvati. Ker so pa državnozborske volitve pred durmi, se pa. dr. Lueger ne more izogniti agitaciji, ako je zdrav in si hoče ohraniti zaupanje protisemitov. Pri volilnih shodih bi moral govoriti proti vladi. Zato je pa dr. Luegerju sedanja bolezen jako po godu. Omogočiti mu utegne pot do dunajskega županstva.
Liberalci in protisemitje. — Državni zbor sklenil je resolucijo, naj se dunajski Češki šoli prizna pravico javnosti. Ta stvar je zaradi tega pomenljiva, ker se je govorilo, da misli vlada tej šoli priznati pravico javnosti, če je to resnica, se bode vlada lahko sklicevala na to resolucijo. Pri glasovanju o tej stvari ni bilo dr. Luegerja, dr. Gessmana in dr. Stei-nerja. To je pa voda na liberalni mlin. Nemški listi jih sedaj dolže izdajstva nemštva. če se namreč sedanji češki šoli prizna pravico javnosti, ne bode več dolgo, da bode mesto moralo prevzeti to šolo in kmalu osnovati še več drugih Čeških šol. Za češkimi šolami bode prišlo češko uradovanje in za zmiraj je konec nemškemu značaju Dunaja. In ko preti taka nesreča, pa omenjeni dunajski   protisemitje niso bili na svojem  mestu.
v
Casniški kolek. — Državni zbor je* zavrgel Krona-wetterja predlog, naj se izbrise iz proračuna svota za* casniški kolek. S tem je državni zbor najbolje pokazal, da mu ni resno na tem, d.i se casniški kolek odpravi. Levičarji so stavili dotični predlog le za to, ker upajo s tem slepiti vo-lilce Ministerski predsednik je nekaj obetal deputaciji poljiskih časnikarjev, da se casniški kolek odpravi a to> so najbrž bile le lepe besede. Finančni minister je pa v zbornici poslancev skušal dokazati, da ima vlada pravico casniški kolek pobirati, če ga tudi državni zbor ne dovoli, dokler se o tem ne sklene posebni zakon. V kakšnem drugem parlamentu bi se pač vlada kaj tacega ne upala trditi
Srbija. — Razkralj Milan je dospel v Beligrad in je bil od svojega sina Aleksandra jako prisrčno vsprejet. Milan ostane baje le 14 dni v Belemgradu in se trdi, da ima obisk le zaseben značaj, vendar se z druge strani tudi zatrjuje, kar je tudi verojetno, da je Milana prignala v Srbijo okoliščina, ker novo Simičevo ministerstvo hoče preosnovati državno ustavo in da hoče pri tej preosnovi sodelovati tudi razkralj Milan. Pravi prijatelji Srbije ne morejo biti veseli, Če bo sodeloval Milan pri preosnovi ustave, kajti uveljavljenje njegovega vpliva je bilo še vedno pri tem ali onem činu nesreča za Srbijo. So pa tudi poročila, ki vedo povedati, da je Milan prišel le prazno mošnjo si napolnit v Beligrad, kar bi bilo zadnje še najverjetneje.
Anglija in Črnagora. — Anglija in Črnagora slavita letos lepi slavnosti. Prva bo slovesno praznovala 601etnico vladanja svoje kraljice, druga pa obhaja pomealjivo slavnost 2001etnice svoje vladarske rodbine. DoČim bo imelo slavlje v Angliji širen svetoven obseg, ko bodo mnoge angleške kolonije v daljni Aziji in drugod praznovale redki jubilej svoje kraljice, imela bo 2001eto.a slavnost v Cetinju zgolj domač in naroden značaj. Narod črnogorski se bo tem povodom hvaležno spominjal hrabre svoje vladarske rodbine, pod katero se je Črnagora znatno ojačila in povečala.
Turčija. — Različna in nasprotujoča si podrobna po ročila iz Turčije, kažejo najbolj jasno neslogo velevlastij o tem vprašanju. Dočim cel nekateri vedo povedati, da kaže sultan dobro voljo napram izvedbi potrebnih reform, zatrjujejo zopet drugi, kako sebično postopa sultan. On se ne meni za drugega nego zase in porablja denar v svoje namene. Pri vsem tem seveda živi v največjem strahu, ker se boji zarote. Odslovil je baje vse Turčine od sebe in za telesno stražo ima Euse, katerim več zaupa. Strah njegov ni neopravičen, ker zarote proti turškim sultanom so kaj navadnega in ta sultan sam je z zaroto pregnal z vladarskega prestola svojega brata in sam zašel turški prestol. Pa tudi velevlasti so baje že razpravljale o tem, če ne bi kazalo postaviti na turški prestol druzega sultana. Seveda o tem se velevlasti ne bodo nikdar sporazumele, kakor se Še vedno niso o tem pogodile, ali naj se prevzame garancija za turško posojilo, oziroma kateri koraki naj se store proti Turčiji. Vse ostane le pri dogovarjanju. Zatirano in ubogo turško prebivalstvo pa dalje trpi. Dočim Anglija in Italija tiščeti na hitre korake proti Turčiji, zavlačujejo to Rusija, Francija in Nemčija. Rusija hoče na vsak način z lepa urediti turške razmere in hoče celo v zvezi s Francijo prevzeti   garancijo za 40 milijonov turškega posojila.
Kuba. — Kubansko vprašanje utegne v najkrajšem Času onemogočiti sedanjo konservativno špansko ministerstvo, Kateremu načeluje Canovas. To je namreč proti obširnim pre-osnovam na Kubi, dočim kraljica in narod želita iste. Načelnik liberalne stranke Sagasta je bil že v avdijenci pri kraljici in je izjavil, da upa mir napraviti na Kubi. Kubansko prebivalstvo je baje tudi že pripravljeno udati se, če se mu zagotove korenite reforme. Pred vsem zahtevajo znižanje raznih davščin. Konservativna vlada se ne more sprijazniti s preosno-vami, ker ne ve, kako bi ob manjših dohodkih mogla shajati. Kuba nese Španiji velike dohodke. Res je, da je Kuba bogata,
v
a res je pa tudi, da Španija preveč izmozgava Kubance, zato ta v-staja. Liberalca stranka pač upa ravnotežje drugače vzdržati, če bi se tudi dohodki s Kube zmanjšali Kakor so odno-šaja sedaj, je upati, da se Španija in vst^ši kmalu pogodijo. Previdno  bi  bilo pač za oba.
23