fcOlO°z00 osrednj* *NJllNlC* __ * ' .mUhtSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 210 (10.122) \T T U" nn OC nAtmmKon 1(14*1 n troei 7olfWii no/^ C\ TRST, sreda, 6. septembra 1978 amhra 1044 ca tičita I ti Mskflml «nnhprrtnhtt PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi POTRJENA VEST 0 OSNUTKU ODLOKA PREDSEDNIKA REPURLIKE GLEDE ODVEZ IZ UL. 8 OSIMSKEGA SPORAZUMA Slovenci ogorčeno odklanjamo poskus omejevanja naših narodnostnih pravic deželna komisija za izvajanje osimskega sporazuma je včeraj začela razpravo o tem osnutku in jo odložila na petek - Ostre reakcije Slovenske kulturno-gospodarskc zveze, Slovenske skupnosti in KPI Skrajno zaskrbljujoča vest, ki smo jo včeraj izvedeli iz neuradnih virov, je bila v teku včerajšnjega dne potrjena. Posebna komisija deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine za vprašanja, ki zadevajo Ovajanje osimskega sporazuma, je na svoji včerajšnji seji začela razpravo o osnutku vladnega pooblaščenega odloka o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v smislu člena 8 osimskega sporazuma, ki obvezuje italijansko državo, da z ustreznimi notranjimi zakonskimi ukrepi ®aščiti pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Iz skrajno skopega poročila tiskovnega urada dežele se da razbrati, da je ko-misija začela razpravo o tem osnutku zakonskega dekreta in o shemi mnenja deželnega odbora, ki vladni predlog v načelu sprejema. V razpravo so posegli včeraj le štirje člani komisije (Zanfagnini - PSI, Mo* tclli - MSI, Štoka - ŠSk in Cecovini - LpT), nakar so razpravo odložili na petek. Kolikor smo mogli še izvedeti, je bila včerajšnja raz- prava le uvodna in načelna. Socialist Zanfagnini naj bi izrazil nasprotovanje osnutku, češ da pomeni v tem trenutku, ko je na delu posebna vladna komisija za globalni zaščilni zakon v Rimu, le novo oviro delu komisije. Predstavnik Slovenske skupnosti Štoka je prav tako zavrnil osnutek odloka tako zaradi njegove omejevalne vsebine kot zaradi načina njegove predložitve in je zahteval, naj se komisija takoj posvetuje s slovenskimi organizacijami. Misovec in novi tržaški župan Cecovini baje nista pokazala za vprašanje posebnega zanimanja zaradi svojega splošnega nasprotovanja osimskim sporazumom in vsem določbam, ki izvirajo iz njega. Ogorčenje, ki ga je vest vzbudila v vsej slovenski javnosti, je spričo potrditve naše včerajšnje skrajno zaskrbljujoče vesti, popolnoma upravičeno In je že dobilo izraz v ostrih izjavah Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Slovenske skupnosti in KPI. Izjava SKGZ . Predsedstvo ministrskega sveta •julijanske republike je 15. julija poslalo deželni vladi Furlani-ie - Julijske krajine «Načrt odloka Predsednika republike z določbami ?a zagotovitev uresničenja obvez, ki Shajajo iz 8. člena italijansko - jugoslovanske pogodbe v Osimu z dne •®- novembra 1971 (na podlagi 3. Ijlena zakona z dne 14. 3. 1977, št. O tem odloku naj bi deželna vmda na podlagi omenjenega zako-na št. 73 z dne 14. 3. 1977 izrekla Svoje mnenje. Načrt odloka vsebuje 7 členov in ^Orazložitev. V sami obrazložitvi po-sjaja jasno, da izhaja italijanska yiada iz najožje in nesprejemljive kiterpretacije 8. člena osimske po-Sodbe, češ da je dolžna ohraniti že Uresničene določbe posebnega starta Londonskega sporazuma in zagotoviti raven dosežene zaščite za Slovence v nekdanji coni A, tj. v tržaški provinci. Za vse ostale Slo-Vence, goriške, beneške in kanalne, pa se obrazložitev sklicuje na 'drugačen* instrument, ki naj bi ga 'Proučili* in «uredili». Prav posebno pa je obrazložitev Pornogoča, ko «ugotavlja», da bodo Se vedno v veljavi vsi ukrepi, ki So bili v korist tržaških Slovencev kakršen koli način sprejeti — P° zakonski ali praktični poti, saj znano, da takih ukrepov v glavam ni bilo iti da je italijanska dr-fPva razen delno za šolo in za ne-katere stalno oporekane pravice na likovnem in toponomastičnem področju stalno odklanjala zahteve Slovencev in italijanske demokrate javnosti za popolno, vsebinsko 'P formalno uresničenje posebnega 6tatuta Londonskega sporazuma. Obrazložitev tudi najavlja, naj bi P.°leg obstoječih zakonodajnih še da-‘Je veljale tudi «praktične mere*, **r pa je zelo sporno, če pomisli-'P®, da se v 7 členih predloženega trta ta obljuba ne potrjuje zakusko. Na ta način je dejansko načrt Predsedstva vlade ne le korak na-od Posebnega statuta, pač pa ?®lo nevaren instrument, ki lahko '*Pjči celo maloštevilne ukrepe, ki J1 j*h je slovenska narodnostna skup-I °st na Tržaškem priborila na pod-'aSi težkega dolgoletnega boja. ■V svojih 7 členih načrt odloka Predvideva le pravico Slovencev kot jJPSfimeznikov do uporabe slovenšči-— ustno in pismeno — v zvezi * Upravnimi in sodnimi oblastmi in novico do prevoda v slovenščino, to načrt predvideva nekaj preva-Išlcev, ki naj bi bili vsako leto “Proti imenovani in bi jih prefekta dodeljevala raznim uradom. Na ?°dišču pa bi delovali tolmači, ki so , lU imenovani za potrebe tujih dr-tjamov. '“lede imen in priimkov pa bi se nadaljevala dosedanja praksa na Podlagi še obstoječega fašističnega tona iz leta 1939, samo brez strokov. , Na koncu pa se predlaga dodelijo Narodnega doma pri Sv. Ivanu p.ovencem v Trstu, kar bi bila Ita-jl® dolžna storiti že takoj po letu . t>va člena načrta odloka pa golta o 313 milijonih, ki naj bi bili 71 1979 do 1981 na razpolago za trajal ce. , Načrt odloka je po svoji vsebini ‘n Po svojem duhu v nasprotju s P avilno interpretacijo 8. člena o-tske pogodbe, saj je njegovo raz-i~8° Potrebno iskati v uvodu pogodil* ki teritorialno ne omejuje zašči- j ? slovenske narodnostne skupnosti i daliji. Interpretacija vlade je tej nepravilna, diskriminacijska, Protidemokratična in protiustavna, je v pogodbi zelo jasno poudarit* da je treba pri zaščiti Sloven-t izhajati med drugim iz notra-Je Ureditve, katere osnova je lita. v ^ačrt odloka v zakonski obliki u-Jp* teritorialno diskriminacijo, tu-' Termalno ločuje tržaške Slovenji; °d ostalih, namišljeno «ščiti» tr-aske Slovence in grobo diskrimini-a goriške, beneške in kanalske Slo-vence. , ^oleg navedenega pa načrt odlo-j> Predstavlja fatoificiranje samega posebnega statuta Londonskega spo-L^Uma, ki ga Italija ni hotela ni-C)P' zakonsko uveljaviti in ga je le urJPo in le teoretično administra-• vUo uveliavila. Načrt zakona v Stališče SSk Na seji v ponedeljek, 4. t.m. je Drago Štoka kot deželni tajnik Slovenske skupnosti seznanil deželno tajništvo z osnutkom delegiranega dekreta, ki naj bi uresničeval osmi člen osimskega sporazuma glede manjšinske zaščite, do katerega je prišel kot član deželne posvetovalne komisije o osimskih sporazumih. Gre za dokument, ki nosi datum 15. julija in o katerem se mora i-zreči deželni odbor. Zdi se — je namreč v poročilu SSk — da je nastal ob popolni tajnosti brez posvetovanj s predstavniki slovenske manjšine in celo brez vednosti članov rimske komisije, ki je bila izbrana nalašč zato, da rešuje probleme v zvezi z globalno zaščito. Ni znano, v kakšni meri so pri sestavi tega osnutka sodelovale stranke, ki v Rimiu podpirajo Andreot-tijevo vlado in v katerj so vključeni Slovenci. Člani deželnega tajništva SSk so po preučitvi osnutka soglasno ocenili dokument kot neugoden in v nasprotju s pričakovanji slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Žal se v tem dokumentu odražajo slutnje, na katere je opozarjala SSk že ob sprejemanju in ob ratifikaciji osimskih sporazumov, kajti kratki osnutek vsebuje samo sedem členov, omejuje se IzkljuftHo na Slovence v tržaški pokrajini in kljub sklicevanju na londonski sporazum bistveno omejuje njegovo vsebino. Od redkih določil, ki jih predvideva, so nekatera že itak uresničena, druga pa nezadovoljiva in nejasno formulirana. Od sedmih členov samo trije urejajo zahteve slovenske manjšine in se nanašajo na: rabo jezika z upravno in jurizdik-ctonalno oblastjo, vračanje spremenjenih priimkov v prvotno obliko in izročitev svetoivanskega narodnega doma družbi Dom v uporabo. Manjka, kot rečeno, vsakršna omemba pravic Slovencev v videm- (Nadaljevanje na zadnji strani) Stališče KPI Deželni svetovalec dr. Boris I-skra, ki pri deželnem komiteju KPI odgovarja za vprašanja slovenske manjšine, je dal sledečo, izjavo: posebna deželna komisija za izvajanje osimskih sporazumov je začela proučevati dva vladna dekreta,.. ki zadevata preureditev pristaniške u-stanove ter obveznosti, izhajajoče iz 8. člena osimskega dogovora. V zvezi s tem drugim dekretom se zdi komunistični partiji potrebno, da vnaprej pojasni svojo negativno oceno, ki bo podrobneje o-brazložena na petkovi seji komisije, ko se bo o tem pričela razprava. Ta ocena izhaja iz prepričanja KPI, da je mogoče rešiti vprašanja pravic Slovencev samo v globalnem okviru, kar pomeni zajamčiti, priznanje vseh pravic vsem pripadnikom manjšine v deželi. Dekret se loteva samo nekaterih fragmentarnih aspektov te problematike, pri tem pa jih omejuje samo na tržaško področje. Gre za izredno reduktivne poglede, ki težijo k ohranitvi ločevanja Slovencev v kategorije. Vsebina tega dekreta je v protislovju z izrazi dobre volje, ki smo jih zabeležili v parlamentu ob ratifikaciji osimskih sporazumov z (Nadaljevanje na zadnji strani) | Med sejo vodstva KPI VODSTVO KPI POTRDILO PREDLOGE POSLANCA GIORGIA NAP0L1TANA Komunisti in socialisti pripisujejo velik pomen temeljiti spremembi triletnega vladnega načrta Danes seja vodstva PSI, ki bo razpravljalo tudi o Cravijevih predlogih polletne ideološke ofenzive do evropskih volitev (Telefoto ANSA) mm,..,,,,,,,..................................................................................................................... ^Demokratični Čile» poziva javno mnenje proti fašistični junti Gen. Pinochet namerava uradno proglasiti smrt vseh 2.500 demokratov, ki so izginili v čilskih zaporih RIM — Gibanje »Demokratični Čile* je iz Rima sprožilo poziv na stranke, parlament, sindikate, na ženske, štodenislie in kulturne organizacije, n» javno mnenje, naj se mobilizirajo prati dekretu, ki ga je napovedal general Pinochet, s katerim bedo uradno proglasili za mrtve vseh 2.500 čilskih državljanov, ki so izginili neznano kam, potem ko so padli v roke tajne policije ((Demokratični Čile* pravi, da je zbral dokaze, da je veliko izginulih še živih, proglasitev smrti pa bi preprečila vsakršno morebitno preiskavo o njihovi nsodi. Potrdilo o smrti, ki ga nameravajo izročiti svojcem izginulih, bi na ta način predstavljajo nekakšno legalno kritje za vse zločine in grozodejstva, ki jih je fašistična policija zakrivila proti političnim zapornikom. V POČITNIŠKI REZIDENCI AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA CARTER BO DANES SKUŠAL POSREDOVATI MED BEGINO VIMI IN SADA TO VIMI STA LIŠCI Diametralno nasprotne teze o odnosih med Izraelom in arabskim svetom o izraelskem umiku ter o Palestincih - Sadat se bo udeležil 20. septembra srečanja «froiite zavračžnja» NEW- YQRK — Egiptovski predsednik Sadat in izraelski ministrski predsednik Begin sta včeraj prispela v počitniško rezidenco predsednika ZDA Carterja v Čamp Davidu, kakih sto km od Washingtona v gorovju Apalači. Po prihodu sta se srečala z gostiteljem, toda uradni pogovori o rešitvi krize na Bližnjem vzhodu se bodo začeli danes. Egiptovski predsednik je dopotoval v New York včeraj, potem ko se je predvčerajšnjim pogovarjal v Parizu s francoskim predsednikom Giscardom d’Estaingom. Zdi se1, da je Sadat .skušal doseči od francoskega državnika, da bj se Francija zavzela pri članicah EGS, da bi v največji meri podprle egiptovske zahteve. Izraelski premier Begin pa je prispel v New York že predvčerajšnjim ter se je tam zadržal en dan kot gost ameriških judovskih prvakov. Kot Sadat, je tpdi on prispel v Carterjevo počitniško rezidenco v Catoctin Mountainsu s helikopterjem. Ameriški predsednik je prispel tja že predvčerajšnjim. Koliko časa bodo trajali pogovo- Direktorji jugoslovanskih TV na deželi Direktorje vseh jugoslovanskih televizijskih postaj, ki se mudijo s svojmi sodelavci kot gostje tržaške a-gcncije Alpe-Adria na obisku v Trstu, je včeraj, v odsotnosti predsednika deželnega odbora, sprejel deželni odbornik Cocianni, ki je odgovoren za sredstva za množično obveščanje. Prisotni so bili tudi nekateri predstavniki tržaških javnih občil. Pogovor je tekel o sodelovanju med obema državama na področju izmenjave televizijskih informacij. Več o tem poročamo na tržaški strani Pi, na-katerih bo Carter skušal posredovati med diametralno hasprot-nimi stališči svojih sobesednikov? Glede tega ni bil postavljen noben Države, ki pripadajo »fronti zavračanja* pa pripravljajo srečanje, ki bo 20. septembra in na katerem bodo obravnavali rezultate vrha v INTERVJU FRANCA ŠETINCA OB VSEDRŽAVNEM FESTIVALU «UNITA» V GENOVI uveljavila. ‘stvu uvaja omejeno pravico posa- Wadaljevanje na zadnji strani) Osimski sporazumi terjajo trdo delo v iskanju najboljših rešitev za razvijanje sodelovanja vsakem primeru. Sovjetska zveza ostro kritizira Carterjevo pobudo ter trdi, da je rešitev vprašanja le v sklicanju ženevske konference, (v.k.) rok, toda opazovalci menijo, da bi j Čamp Davidu. Saudska Arabija je srečanje utegnilo trajati en teden, zahtevala, da se srečanja udeleži Tudi ni bil vnaprej dotočen noben ■ tudi Sadat in po zadnjih vesteh iz dnevni red. Zato bo vsa teža začet- f Bejruta je egiptovski predsednik i-nih pogovorov verjetno padla na zjavil, da se bo udeležil srečanja v Carterjeva ramena. Pogovori se bodo odvijali v popolni izolaciji, skoraj brez stikov z zunanjostjo, a vse področje Carterjeve rezidence je strogo zastraženo. Kakšne so perspektive pogovorov? Ameriški predsednik Carter se je javno zahvalil Sadatu in Beginu, da sta se odzvala njegovemu vabilu v trenutku «ko bi politične posledice propada vrha utegnile biti zelo hude in ko so perspektive popolnega uspeha precej odmaknjene.* Carter je nadaljeval: «Absolutno je potrebno, da se dosežejo kompromisi, brez katerih je nemogoč vsakršen napredek. Prožnost bo jedro naših ndd.* Sadatova in Beginova stališča so, kot smo rekli, diametralno 'nasprotna. Gre pa za tri glavne probleme: 1. Odnosi med Izraelom in arabskim svetom, 2. izraelski umik iz Cisjordanije in področja pri Gazi ter 3. palestinska domovina. To zadnje vprašanje je morda najbolj žgoče. Izrael neče glede tega vprašanja popustiti niti za ped. Kvečjemu bi bil. pripravljen sprejeti kak predlog (kot je bil ameriški) o nekakšni avtonomiji' Palestincev pod izraelsko kontrolo. Egipt pa z. druge strani zahteva, popoln umik Izraelcev z vseh zasedenih področij (prav predvčerajšnjim pa so Izraelci u-radno odprli novo izraelsko naselbino v Golanskem gorovju). Voditelj Palestincev Arafat je i-zjavil, da so perspektive vrha v Čampu David nične in da bo PLO okrepila gverilo v Izraelu (včeraj sta bila tam dva bombna atentata). .iniMi. 11111.111.Mi11mn.il. m.. litim iiimi. iuiiiiiimimiiiiiHiiiii»iii»uiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii«.ii«iiimimiii NA PR0CI BOLOGNA FIRENCE SE ATENTAT PO NAKLJUČJU NI SPREMENIL V TRAGEDIJO Vlak, ki bi moral po progi, kjer je bila eksplozija, so zaradi popravil preusmerili na vzporedni tir V posebni TV oddaji o sodelovanju med ZKJ in KPI, ki je bila namenjena udeležbi Komunista in TV Koper - Capodistria na vsedržavnem festivalu Unita v Genovi, je sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc ocenil odnose med obema partijama kot odlične in zelo u-spešne. «Sodelovanje med KPI in ZKJ — je dejal Šetinc — se ne o-mejuje zgolj na srečanja na zvezni ravni, srečanje, denimo, med vodstvom Zveze komunistov Slovenije in deželnim vodstvom Komunistič- ne partije za Piemont, za Veneto in za Julijsko krajino itd. številne oblike sodelovanja ob meji uresničujejo italijanski komunisti in naši komunisti, in preučujejo določena vprašanja. Sodelujejo sekcije, sodelujejo osnovne organizacije. Takšnih oblik bi moralo biti v prihodnosti še več. Mislim, da bi si morali prizadevati, da bi bito manj oblik manifestativnega sodelovanja, manj sodelovanja zgolj v obliki u-deležbe na Kongresih,. v deželnih kongresih federacij, itd. Več bi moralo biti praktičnih oblik sodelovanja, ki bi prispevale v še večji meri k pospeševanju obmejnega, vsestranskega sodelovanja, k boljšemu vzajemnemu razumevanju, K odpravljanju nejasnosti, nerazumevanja, v bitki proti predsodkom, v bitki proti nacionalizmu, šovinizmu in tako naprej. To je naloga komunistov v Jugoslaviji, v Sloveniji to' v Italiji. Smo nosilci naprednih idej, avantgardnost komunistov v Jugoslaviji in v Italiji je v jtem, da vplivamo, pozitivno vplivamo na vse druge družbene sile v bitki za napredek in seveda tudi v bitki za dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo, da vplivamo tudi na boljše odnose z drugimi strankami, z naprednimi strankami Italije, in socialistično zveze, našo socialistično zvezo komunisto.. Veliko nalogo imamo pri pospeševanju sodelovanja na osnovi o-simskih sporazumov. Mislim, da ne bi smeli o-tati zgolj pri deklaraci- (Nadaljevanje na zadnji strani) FIRENCE - Prejšnjo noč je nekaj pred polnočjo eksplodiral na železniški progi Bologna - Firence, točneje med postajama Vemio to Vaiano, peklenski stroj. Slučaj je preprečil izredno hudo nesreče. Tik pred eksplozijo je namreč vozil na omenjeni železniški progi vlak «Conca d’Oro», ki ga je sestavljalo 18 vozov, polnih potnikov. Eksplozija, peklenskega stroja, ki je bila v bližini predora je zlomila tračnice in podrla drog, ki nosi električne žice. Padle žice so ustavile tek vlaka, pa tudi strojevodja je zavrl. Kameiije, ki se je razletelo po eksploziji, je razbiio šipe lokomotive. Sreča v nesreči je bila, da so zaradi popravil na progi preusmerib vlak na tir vzporeden onemu po katerem bi se moral peljati. Nekaj pred eksplozijo se je po predvidenem tiru peljal vlak «Freccia del Sud». Čas. ki je potekel med prihodom enega in drugega vlaka, so delavci izkoristili za preusmeritev vlaka «Conca d’Oro». Če bi preusmeritve ne bito, bi se atentat sprevrgel v tragedijo. Na mesto nesreče so prišli prei-! skovalci, ki pa se o atentatu še ! niso izrekli. Peklenski stroj so postavili pod tračnico izvedenci, ki so dobro preračunali posledice a-tentata, le za preusmeritev vlaka niso vedeli. Takoj po eksploziji je bila proga Bologna - Firence prekinjena. Ni bilo mogoče izkoristiti niti proge Bologna - Pistoia. Eno smer proge so delavci popravili v včerajšnjih jutranjih urah, obenem so ponovno uporabili, potem ko so izvedenci pregledali tračnice, kjer je bila eksplozija. Takoj potem, ko so v Firencah izvedeli za atentat je predsednik deželnega sveta poslal italijanskemu notranjemu ministru telegram, kjer izraža ogorčenje toskanskega prebivalstva nad atentatom^, ki se ni sprevrgel v tragedijo le po na- ključju. Protestno izjavo je izdalo tudi enotno tajništvo sindikatov CGIL-CISL-UIL. Železniška proga Bologna - Firence je bila že prizorišče tragičnih atentatov in nesreč. Aprila leta 1974 je prav na delu proge( ki pelje v Vernio, eksplodira! peklenski stroj. Okoličan je sprožil alarm in železničarjem je uspelo z avtomatičnim semaforjem ustaviti vlak. ki je prihajal iz Pariza. Na isti progi se je avgusta 1974. leta izvršil tragični atentat na vlak «Italieus». Takrat je izgubilo življenje 12 potnikov, 48 pa jih je bilo ranjenih. Aprila letos so se blizu Kraja, kjer so prejšnjo noč izvedli atentat, iztirile tračnice in povzročile trčenje dveh vlakov. Več oseb je v nesreči izgubilo življenje, (am) RIM — še najaktivnejši je pravzaprav Craxi. ki ne miruje in se premika z vrtoglavo naglico in noče, da bi se napeta vrv spustila. Tako je v interv juju za tednik «Eu-ropeo* pojasnil, da bo PSI nadaljeval s politiko »razčiščevanja*, na nekem festivalu «Avanti» pa je spregovoril o gospodarskih temah, ki postajajo preizkusni kamen u-činkovitosti in dejavnosti vladne večine. O gospodarstvu, se pravi triletnem vladnem načrtu, je razpravljalo tudi vodstvo KPI. Osvojilo je Napolitanovo stališče, da bo KPI zahtevala spremembo in temeljito izboljšanje «Pandolfijevega načrta*. V tem okviru KPI jemlje na znanje pripravljenost vlade, da predela «tnletko» skladno z zahtevami strank večine. Socialistično vodstvo bo o tem razpravljalo danes in vse kaže. da bo potrdilo to enotno usmeritev levice, kajti od tega. kako bo «tri-letka* stvarna glede investicij in zaposlovanja, skratka v kolikor bo predstavljala prvi poskus resnega gospodarskega načrtovanja, bosta KPI in PSI lahko storili v vladni večini nekaj koristnega in opravili tako pomembno politično vlogo. Pričakovati si je zato, da bo soočanje o «triletki» postalo v bistvu soočanje o politični volji izvajati vladni program. Toda socialisti ne bodo razpravljali samo o tem, saj nameravajo začenši z jesenjo stopnjevati tja do pomladi svojo ideološko ofenzivo. Kako? Oktobra bodo organizirali konferenco o krajevnih upravah, kjer se odnosi s KPI nezadržno krhajo. Prve dni novembra konferenco o občilih, glede katerih (RAI, zasebne televizije in tisk) zasledujeta PSI in KPI povsem različne cilje. Kouec leta mednarodni simpozij o marksizmu in leninizmu, nato pa neke vrste izredni kongres PSI sredi marca. Takoj zatem naj bi PSI na valu teh pobud, zaradi katerih bo pol leta v središču pozornosti. šel na evropske parlamentarne volitve z upanjem na velik uspeli. Kaj pravzaprav hoče Craxi? Izjavil je, da ne mara novih volitev, saj bo PSI imela dovolj priložnosti. da preveri mnenja volivcev: leta 1979 bodo evropske volitve, leta 1980 deželne volitve, leta 1981 pa italijanske politične volitve. Vprašali so ga. ali misli na povratek k levemu centru. Tu se je dobesedno razburil: «V začetku zakonodajne dobe smo dejali, da ni pogojev za naš povratek v vlado. Niso se spremenili.* Kaj torej hoče PSI? Odgovor: «Korenito spremeniti razmerje sil na levici*. Ba zato potreben spopad s KPI? «Ne. razen če nas k temu ne bodo prisilili*. Bo PSI vsrkala vase to, kar ostaja nekdanje socialne demokracije? «Ne, to bi bil bankrot*. Pač pa PSI potrebuje, po Craxfjevem mnenju, veliko uspehov, podobnih' Izvolitvi Pertinija za predsednika republike. Zato tako računa na u-speh »evrosoeializma* na evropskih parlamentarnih volitvah. V Craxijevem intervjuju so vsekakor zanimivi nekateri akcenti zaskrbljenosti, ki jih posveča pojavom »partikularizma in municipa-lizma*. kakor tudi »nevarnih teženj javnega izražanja nezaupnice političnemu sistemu*. Craxi trdo nastopa tudi proti vsem, ki mu nasprotujejo v stranki zaradi nedavno napovedane i-deološke vojne. «To so dogmatske skorje*, je dejal, »medtem ko drugi nočejo, da bi socialisti bili živahni*, saj s tem «nočejo izdati svoje tradicije, svoje preteklosti, svojega simbola s srpom in kladivom, razrednega značaja stranke*, MIMO FUCCILLO Danes bodo stavkali letalski asistenti RIM — Zaradi stavke letalskih asistentov sta družbi «Alitalia» in ATI sporočili, da sta ukinili od 12. do 24. ure vse polete »Alitalia* iz Rima in ATI iz Rima in Neaplja. Letala za Montreal, Toronto, Teheran bodo odletela pred poldnevom. za New York, Kairo, Lagos in Amman pa po polnoči. PEKING — Kitajski predsednik Hua Kuo-feng se je po potovanjih v Romunije, Jugoslavijo in Iran včeraj vrnil v Peking po nekajdnevnem postanku v severozahodni pokrajini Sinkjang. Kitajskega državnega poglavarja so na letališču pričakali štirje podtajniki partije in najvišje politične in vojaške oblasti. Ob tej priliki je bila tudi izražena pozitivna ocena obiskov, ki bodo veliko pri spevali k utrjevanju prijateljstva in sodelovanja Kitajske z Romunijo, Jugoslavijo in Iranom. Sindikalne priprave na srečanje z vlado o triletnem načrtu RIM — Sindikati se pripravljajo na srečanje z'vlado o «triletkb, ki bo 12. septembra. Prva seja zveznega tajništva federacije CGIL - CI SL - UIL bo v četrtek. Pred tem sestankom sta se že sestali tajništvi CGIL in CISL, medtem ko se tajništvo UIL zbere danes. Danes se bodo zvezni sindikalni tajniki srečali tudi z voditelji posameznih strokovnih organizacij, da preverijo stališča glede posameznih sektorjev gospodarjenja. Luciano Lama je namreč časnikarjem povedal, da je zaniman.je sindikata za triletni načrt zelo veliko, saj je prav z resnega načrtovanja v gospodarstvu odvisna možnost premostitve sedanje krize. Zato pa bodo sindikati zahtevali stvarna jamstva in sodelovanje, da bodo cilji "triletke* tudi uresničeni. Lama je potrdil tudi linijo »konference EUR* v zvezi s skorajšnjo obnovo nekaterih delovnih pogodb: gre za linijo zmernosti, ki jo pa spremlja odločna obramba nekaterih mezdnih jamstev, kot je na primer »premična lestvica*. TRŽAŠKI DNEVNIK NA DANAŠNJI DAN PRED 48 LETI Spomenik na bazovski gmajni, neštetokrat poškodovan in oskrunjen, ni le zunanje znamenje nekega nepozabnega in neuničljivega zgodovinskega mejnika, temveč je trajen kažipot, pred katerim so se navdihovali in se še navdihujejo mladi rodovi. Imena Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča so v zavesti našega naroda neizbrisen simbol plemenitega boja za narodno ohranitev in uveljavitev ter za s -lošni družbeni napredek. Odmev s relov fašističnih krvnikov, ki so po nalogu posebnega sodišča pred n::tanko 48 leti strli njihova mlada življenja, bo zato večen klic k uporu proti slehernemu nasilju, sleherni krivici. Naša narodnostna skupnost v zamejstvu se še s posebnimi občutki ozira na ta kažipot. Naš boj za narodnostne pravice se še ni zaključil in ni se zaključil boj proti še vedno delujočim mračnjaškim •ilam, ki bi rade, kot pred 48 leti, zatrle sleherno težnjo po svobodi, enakosti in napredku. Zgled bazoviških junakov nas bodri in opogumlja v tem boju, ki ga danes podpirajo tudi druge napredne demokratične sile, istočasno pa nam v'iva prepričanje, da nas tudi pritisk v bolj blagih oblikah, ali »orokavičene* metode raznarodovanja in potujčevanja ne morejo izkoreniniti, kot nas ni moglo izkoreniniti še tako krvavo in nečloveško nasilje pred 30 in več leti. In ni nas moglo izkoreniniti zato, ker segajo naše korenine zelo globoko in ker so te korenine utrdile velike zgodovinske preizkušnje, kot so bile neizprosni boj in junaška smrt bazoviških žrtc.” ii za njimi junaški in krvav boj tisoče v in tisoče v borcev v narodnoosvobodilni borbi. Prav zato se naša narodnostna skupnost ne bo ustavila v svojem pravičnem boju niti danes, ko smo Slovenci še marsikje, predvsem v Beneški Sloveniji, prikrajšani za slovenske šole, ko ne moremo še povsod uradno uporabljati svojega jezika, ko nas še zmerom marsikje smatrajo za državljane druge vrste, ko smo še naprej tarča šovinističnih izbruhov in ko se sploh nad tukajšnjim družbenopolitičnim življenjem zgrinjajo novi temačni oblaki. Nad naše kraje so jih pri-pihale mračnjaške sape, ki si nadevajo različne nazive, a stremijo v bistvu k istemu cilju: zaustaviti proces, ki so ga sprožili osimski sporazumi za gradnjo še bolj odprtih odnosov med tu živečima na-rodnostima ter za vsestranski družbeni, gospodarski in kulturni razvoj. Na bazovski gmajni bomo vero v svoj pravični boj še enkrat jasno in odločno izpričali. Odbor za proslavo bazoviških žrtev sporoča, da bo spominska svečanost ob priliki 48. obletnice ustrelitve štirih junakov pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici V NEDELJO, 10. SEPTEMBRA, OB 16. URI Danes, 6. septembra, pa bo polaganje vencev na grob štirih junakov na pokopališču pri Sv. Ani ob 17.30. NA POVABILO TRŽAŠKE TELEVIZIJSKE AGENCIJE ALPE-ADRIA Obisk voditeljev jugoslovanskih televizij stvaren prispevek medsebojnemu sodelovanju Gostje so se razgovarjali o vprašanjih sodelovanja na področju informacije in o naši poosimski stvarnosti na srečanjih s SKGZ, ZTT, deželnim odbornikom Cociannijem in predstavniki tržaških informativnih medijev Včeraj se je pričel dvodnevni o-bisk generalnih direktorjev in predstavnikov jugoslovanskih radijskih in televizijskih postaj, ki so prispeli v naše mesto na povabilo agencije Alpe Adria. Uredništvo agencije je priredilo to srečanje, da bi navezalo čim širše stike za nadaljnje sodelovanje z radio-televizijskimi u-stanovami iz matične domovine; poleg tega so se predstavniki sredstev javnega obveščanja iz Jugoslavije lahko podrobno seznanili s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, Prvi dan obiska je potekal v duhu ustvarjalne zavzetosti za uresničevanje sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo na osnovi osimskih sporazumov. Že v razgovorih s predstavniki agencije A,r'» Adria, Založništva tržaškega tis.;a in Slovenske kulturno - gospodarske zveze se je pokazalo, da je vloga slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji važen dejavnik mostu in posrednik izmenjave informacij, kulturnih in drugih vrednot med obema državama. S tem v zvezi je bilo dosežena splošno soglasje, da je sodelovanje z demokratičnimi silami Furlanije - Julij-sge krajine in še posebej s slovensko manjšino nujna potreba, ki neposredno vpliva tudi na krepitev demokratičnih procesov v tem delu jugoslovansko - italijanskega obmejnega prostora. Delegacije jugoslovanskih radiotelevizijskih zavodov je ob prisotnosti konzula SFRJ v Trstu Benuli-ča, predsednika SKGZ Raceta, odgovornega urednika agencije Alpe Adria Samse, glavnega urednika Primorskega dnevnika Korena, administrativnega direktorja ZTT Li- povca ter predsednika odbora za sredstva množičnega obveščevanja Benedetiča in predsedujočega deželnega odbora za radio in TV Spetiča, sprejel predsednik Založništva tržaškega tiska Egon Kraus. V uvodnem nagovoru je predsednik Kraus goste seznanil o delovanju podjetja, ki ima trenutno 140 uslužbencev, od katerih je 26 novinarjev. Goste je tudi seznanil z vprašanji založništva v Italiji in o drugih problemih, ki so neposredno povezani s tem vprašanjem. Odgovorni urednik Alpe Adria pa je spregovoril o delovanju agencije, ki so jo ustanovili v mesecu septembru leta 1975. Takrat se je namreč porodila potreba po televizijskih oddajah, zaradi česar je bila ustanovljena agencija, katere delo se je v triletnem obdobju zelo razširilo. Poleg rednega obveščanja je agencija v tem obdobju iniiiiiiiiiiiiiiiHimMiiiiiiimiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiditMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiimii I VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE KOMISIJE ZA OSIMO Predlogi vlade in dežele glede razvoja tržaške luke Spreminjevalni predlogi deželnega odbora k osnutku vladnega pooblaščenega odloka zahtevajo večja finančna nakazila in večje pristojnosti za luško ustanovo Začetni in najdaljši del včerajšnjega zasedanja je posebna komisija deželnega sveta za obravnavanje vprašanj, ki zadevajo izvajanje o-simskih sporazumov posvetila razpravi o osnutku vladnega pooblaščenega odloka po osimskih sporazumih, ki zadeva preureditev Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. Obenem je komisija proučila tudi prvo, načelno stališče deželnega odbora, da prispeva svoja morebitna dopolnila, preden dežela sporoči vladi svoje uradno mnenje, ki je potrebno 'za dokončno odobritev in vstop v veljavo odloka. Sporočilo tiskovnega urada dežele je tudi o tem delu včerajšnje seje neobičajno skopo in navaja, da so komisarji najprej poslušali poročilo predsednika luške ustanove Zanet-tija, ki je posebno poudaril smiselnost popravkov, kf jih'"predlaga od-; bor. Nato so razpravljali o primernosti, da se veljavnost odloka raz, tegne na vse deželnč luke" z usktaj jevanjem njihovega delovanja ter o notranjem poslovanju v tržaškem pristanišču. V razpravo so posegli demokristjani Biasutti (predsednik komisije), Brancati in Rinaldi, komunista Zorzenon in Rossetti, socialista Zanfagnini in Renzulli, Baraz-zutti (PDUP), Morelli (MSI) in Ce-covini (LPT), na koncu so pa sklenili poglobiti vprašanje na prihodnji seji, ki bo v petek zjutraj. Glede na temeljno važnost, za rešitev krize in usodo našega pristanišča in nasploh za perspektive raz- voja vsega krajevnega in deželnega gospodarstva, katerega tržaška luka predstavlja vsekakor enega izmed temeljev, smo se potrudili poiskati vsaj bistvene elemente vladnega in deželnega predloga, v krogih, pa čeprav neuradnih, deželnega sveta. Izvedeli smo, da namerava vlada priznati tržaški luški ustanovi pristojnost za pospeševanje sodelovanja med jadranskimi lukami v smislu osimskih sporazumov, ji dodeliti izreden prispevek 10 milijard lir (s triletnimi obroki), ji odstopiti izterjanje nekaterih manjših luških dajatev in priznati nekaj več upravne samostojnosti. Deželni odbor je pa, očitno v soglasju z vodstvom luške ustanove, predložil vrsto popravkov, ki stremijo predvsem za tem, da bi ustanovi zagotovili gospodarnost poslovanja in finančno konca lanskega leta nabranega primanjkljaja (okrog 16 milijard lir) z rednim letnim prispevkom po 2,3 milijarde lir do izčrpanja dolgov, izredni prispevek, ki naj bi ga u-stanova uporabila za produktivne naložbe, pa naj bi povišali na 15 milijard. Ravnovesje med dohodki in izdatki pa naj bi tržaška luška u-stanova dosegla s prevzemom vseh davščin in pomorskih pristojbin, ki jih sedaj prejema država. Popravki deželnega odbora predlagajo baje tudi izrazitejše izboljšave glede u-pravne avtonomije ustanove Po teh podatkih je soditi, da si ..................... ZADNJE SLOVO 00 MILOŠA KODRIČA Včeraj sredi dneva smo spremili na zadnji poti mnogo prezgodaj umrlega Miloša Kodriča. Bilo je slovo, ki .je samo še potrdilo spoštovanje in ugled, ki ga je pokojnik užival med tržaškimi Slovenci in demokratičnimi Italijani. Med množico, ki se je zgrnila k mrtvašnici glavne bolnišnice in potem na pokopališče pri Sv. Ani, so bili najvišji predstavniki pokrajinske federacije Komunistične partije Italije, Socialistične stranke Italije, Slovensko kulturno gospodarske zveze, naših strokovnih organizacij in ustanov: Kmečke zveze, Kmetijske zadruge in drugih gospodarskih organizacij iz okolice. Glasbene matice. Zveze slovenskih šnortnih združenj in športnega združenja Bor, predstavniki pokrajinskega Združenja bivših deportirancev v nacistična taborišča in Vsedržavne zveze bivših borcev, številni njegovi sodelavci v teh organizacijah, osebni in družinski prijatelji in še na stotine in stotine meščanov in okoličanov, ki so pokornega Miloša poznali in cenili kot člaveka, ki je ljubil do skrajnosti zemljo, na kateri je garal, in ki je ljubil svoj rod, za katerega obstoj in družbeni napredek se je razdajal v vsakem trenutku svojega prezgodaj izgorelega življenja. Ko se je žalni sprevod prvič u-stavil na koncu Ul. Gatteri, se je od pokojnega Miloša poslovila v imenu tržaške federacije KPI, kateri je idejno pripadal, slovenska senatorka Jelka Gerbčeva. V svojem nagovoru je najprej orisala življenjsko in borbeno pot mladega Miloša, ki se je že zgodaj v takratnih težkih razmerah vključil v protifašistični boj in prestal gorje Buchentvafda, ki pa je bil zanj tudi šola za. nadaljnje življenje in nove odločitve. Vključil se .je v vrste komunistične partije in opravljal v njej razne odgovorne funkcije z navdušenjem in bojevitostjo, ki ga je odlikovala. Nekako prirojen je bil v njem čut intemacionalnosti — je dejala Jelka Gerbčeva in v tem mu je bila šola tudi domače okolje čude.vita družina, v kateri je doraščal. Njegov zgled so bili Pinko Tomažič in Josip Srebrnič, Frausin in Ko- larič in drugi komunistični borci, globoko je čutil bratstvo med slovenskim in italijanskim prebivalstvom in ga tudi izpričeval s svojim delom in zavzemanjem. Bil je do skrajnosti zaveden Slovenec, kar je dokazal z zavzetim delom v celi vrsti slovenskih gospodarskih, kulturnih ji športnih organizacij. Njegov spomin borno najlepše počastili — je dejala Jelka Gerbčeva — če bomo nadaljevali njegov in naš boj za demokracijo, napredek, delo in za bratstvo med narodi in ljudmi. Žalni sprevod je nato nadaljeval pot na pokopališče pri Sv. Ani, kjer ga je pričakala nova množica meščanov in okoličanov. Z rdečo partijsko zastavo prekrito krsto so prevzeli pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora m jo na ramah ponesli do groba, kjer se je v imenu Slovenske kulturno - gospodarske zveze, pri kateri je oil član izvršnega odbora, in v ijnenu vanjo včlanjenih organizacij! poslovil predsednik SKGZ Boris Race. Poudaril je, kako je pokojni tovariš Miloš s svojo vztrajno aktivno prisotnostjo v vodstvenih organih raznih organizacij dokazoval, kako so mu bila pri srcu nerešena vprašanja naše slovenske narodnostne skupnosti in kako je treba prav zaradi tega s podvojenim požrtvo-vanjem ohraniti in okrepiti delovanje slovenskih organizacij. Posebno pozornost je posvečal kmetijstvu ne le iz poklica, marveč zato, ker se je zavedal, da popolno opuščanje kmetijstva ne predstavlja le gospodarske škode in odpovedovanja dobrinam, ki jih nudi ta naša zemlja. Razumel je, da je kmetijsko vprašanje tudi naše nacionalno vprašanje in da ga je treba reševati z združevanjem, torej s sredstvi, ki so današnjemu času primerna. Prav tako se je Miloš zavedal, je dejal Race, da se slovenska mladina tudi prek glasbene in športne dejavnosti obdrži v slovenskem kul turnem krogu in s tem utrjuje pred asimilacijo. Posebej pa se je Boris Race spo minil vloge, ki jo je pokojni Miloš igral v okviru SKGZ, pri kateri je pomagal z vso iskreno zavzetostjo tkati povezovalne niti med posamez- nimi dejavnostmi naše skupnosti in z organizacijami, Miloš je bil iskreno prizadet ob vsaki krivici, ki je bila storjena naši skupnosti — je dejal Boris Race. Vedno je zagovarjal borbeno stališče, ko je šlo za obrambo narodnostnih interesov. Zato smo ga spoštovali in smo mnoge njegove misli in pobude osvojili i i jih uresničevali. Za našo narodnostno in napredno skupnost in za napredno gibanje pomeni smrt Miloša Kodriča veliko izgubo, zato ga bomo ohranili v hvaležnem in trajnem spominu. * Otožna Vigred, ki jo je zapel partizanski pevski zbor in med katero so kot težka solza padale žalne besede recitatorja Staneta Raztresena, je zaplavala nad poljano poslednjega miru, ko so grude zemlje zagrinjale grob prerano umrlega tovariša, prijatelja, znanca, delavca in borca za boljši in pravičnejši svet. stališča vlade in dežele niso ravno blizu, pričakovati je pa tudi, da bodo predložene popravke še dopolnili, ko bodo člani posebne deželne komisije prešli v petek od načelnih stališč k stvarnim podrobnejšim predlogom za izpopolnitev vladnega osnutka. Možna štiribarvna deželna uprava s SSk V četrtek se bo odločalo in najbrž odločila o nadaljnji usodi dežele Furlanije - Julijske krajine, ali z drugimi besedami o tem, kdo jo bo v prihodnjih letih upravljal. Za četrtek je namreč napovedan skupen sestanek strank ustavnega loka (KD, KPI, PSI, PSDI, PRI. PLI in SSk), >-ki' bodo po neskončnih po--majanjih in brezplodnih polemikah prejšnjih tedno-v sklepale o tem i-zredno pomembnem vprašanju. ..Zla-! enkrat je še vedno več hipotez, med njimi pa si v zadnjih dneh z vedno večjo verjetnostjo uspeha u-tira pot možnost takšnega sporazuma, iz katerega bi se izoblikoval odbor, ki bi obsegal poleg krščanskih demokratov, socialdemokratov in republikancev tudi Slovensko skupnost. Jasno je, da je s tem v zvezi še vedno na stežaj odprtih več vprašanj, vendar te možnosti nihče več ne izključuje a priori. V tem primeru bi bilo prvič v zgodovini naše dežele, da bi slovenski predstavnik sedel v njeni vladi. Neodgovorna stališča tržaških radikalcev Radikalna skupina v tržaškem občinskem svetu je v zvezi z bližnjim obiskom parlamentarne komisije za izvajanje osimskih sporazumov naslovila novemu županu Ce-coviniju pismo, ki je ponoven dokaz le namišljene demokratičnosti in pomanjkanja vsakega čuta odgovornosti Pannellovih pristašev. V njem namreč poziva manjšinski občinski odbor liste «per Trieste» naj z uradnimi lepaki skliče nasprotnike osimskih sporazumov, pod pretvezo nasprotovanja uresničitvi mešane proste cone na Krasu, na poulične manifestacije. Svojo demokratičnost še posebej dokazuje s pozivom, ngj župan zavrne več kot utemeljeno zahtevo opozicije, ki i-ma v občinskem svetu solidno večino in predstavlja tudi večino prebivalstva, da tržaško občino v razgovorih s parlamentarno komisijo predstavljajo poleg novega odbora tudi načelniki vseh svetovalskih skupin. pripravila tudi vrsto dokumentarnih in drugih filmov, ki jih je oddajala koprska TV in tudi ljubljanska RTV. Goste je pozdravil tudi konzul SF RJ v Trstu Benulič, ki je še posebej poudaril važnost srečanja in pristavil, da je to lepa prilika, da se jugoslovanski radio - televizijski operaterji podrobno seznanijo s slovensko problematiko v deželi in zaželel, da bi se kulturno sodelovanje še bolj razvilo. Orisal je pomen sredstev javnega obveščanja in zaželel, da bi to srečanje obrodilo pozitivne sadove. V imenu u-redništva Primorskega dnevnika je goste pozdravil glavni urednik Jože Koren, ki je podčrtal veliko vlogo, ki jo ima slovenski dnevnik za u-veljavitev pravic slovenske manjšine v Italiji in zaželel, da bi se Slovenci iz matične domovine podrobneje spoznali z našo problematiko. Po ogledu prostorov ZTT, so gostje prisostvovali predvajanju dokumentarnega filma Slovenci v I-taliji, ki zaobjema celotni zgodovinski pregled od prihoda Slovencev v naše kraje, pa do sedanjih dni, ko se mora slovenska manjšina dnevno spoprijemati še z mnogimi odprtimi vprašanji, ki so za njen obstanek in razvoj temeljnega pomena. Za tem so se generalni direktorji podali na sedež deželne vlade, kjer jih je sprejel odbornik za vprašanja javnega obveščanja Giovanni Co-cianni. Sestanka so se udeležili generalni direktor RTV Ljubliana Tone Krašovec, direktor RTV Beograd Milan Vukos, direktor RTV Novi Sad Miladin Gvozdenov, direktor RTV Priština Riža Alaj, pomožni direktor RTV Saraievo Mu-hamed Nuhič, direktor RTV Skop'e Stojan Dimovski, direktor RTV Titograd Vola Dakovič, direktor RTV Zagreb Franko Wint®er, direktor Radio YU Zdravko Pečar, tajnik YURATE Zlatko Si"obad, direktor RTV Koper Dušan Fortič in odgovorni urednik agencije AA Bogo Samsa. Po>eg teh se je sestanka u-deležil tudi direktor tržaške RAI TV Guido Botteri. Odbornik Cocian-ni je goste pozdravil v imenu predsednika deželne vlade Comelliia in tudi deželnega odbora. Poudaril je, da gre važnost srečanja mimo formalnosti, ki jih podobno srečanje lahko ima; podčrtal je važnost sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo tudi na tem področju, ki se je oo oodoisu osimskih sDorazvmov še bolj okrepilo. Vsekakor pa mora to sodelovanje zagotthMti 'sg' 'Vidne, j^ še sadove predvsem v razvoju mednarodnega sodelovarmv Zaželel si je, da bi iz te°a srečania izšli konkretni predlogi, ki bi lahko pripomogli k razvoju krajevnega prebivalstva in zagotovili tako slovenski manišini v Italiji, kot italiianski v Jugoslaviji, da hi se razvili in ohranil: svoje značilnosti. Odbornik Cocianni je nato orisal deželni zakon za okreoitov televizijske mreže v deželi. V imenu dele gacij sta spregovorila odgovorni urednik APe Adria in generalni direktor RTV Ljubljana, ki sta si Srečanje med direktorji radiotelevizijskih hiš in delegacijo SKGZ včeraj popoldne na sedežu Slovenske kulturno gospodarske zveze. Delegacijo SKGZ je vodil predsednik Boris Race, sestavljali pa so jo še tajni* Duško Udovič, predsednik teritorialnega odbora za Goriško Mirko Primožič, predsednik teritorialnega « bora za videmsko pokrajino Vilijem črno, predsednik odbora za sredstva množičnega obveščanja bert Benedetič, predsednik SDGZ Vito Svetina, glavni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren, glav” urednik agencije Alpe-Adria Bogo Samsa, predsednik SPZ Klavdij Palčič, direktor SLORI Karel Šiškov! i direktor ZTT Sergij Lipovec, predsednik NŠK Franc Škerlj in predsednik ZSŠDI Vojko Kocman .....................................iiinninuim......11,1,111 ZARADI ZAVLAČEVANJ V ZVEZI S PREOSNOVO SIRT Delavci bivše steklarne Vetrobel od včeraj na neprekinjeni skupščini ■ Na izredni seji so sprejeli sklep o nujnem sklicu sestanka z vsem1 merodajnimi organi - Kdaj končno začetek preosnove v obratu? V žaveljski industrijski coni so se včeraj dopoldne ponovno sestali na izredni skupščini delavci obrata SIRT (bivše steklarne Vetrobel). Seje so se poleg večine 510 prizadetih delavcev in uradnikov udeležili tudi zastopniki pokrajinske e-notne sindikalne zveze, in sicer Ger-li za CGIL, Degrassi za CISL in Di Turo za UIL, Delavstvo bivše steklarne je kakor znano že dalj časa v dopolnilni blagajni, že dva meseca pa ne prejema niti preživnine, ki je predvidena za te primere. Zadnji ministrski odlok o podaljšanju režima dopolnilne blagajne v obratu je zapadel (Nadaljevanje na zadnji strani) Cena mleka spet poskočila Mleko se Lo na Tržaškem z 11. septembrom (to je prihodnji ponedeljek) spet podražilo. Za liter mleka bomo plačali 410 lir, za pollitrsko konfekcijo pa 210 lir. Tako je na zadnji seji sklenil pokrajinski odbor za cene, potem ko je preveril spremembe v proizvodnih cenah. Posebna deželna komisija je namreč sklenila, da se cena mleka pri proizvodnji zviša za 13 lir, to je od dosedanjih 255 pa 268 lir, in od tu sklep, da se zviša tudi prodajna cena. DELA BODO STALA SKORAJ 50 MILIJONOV LIR Nakazilo deželnega odbora za utrditev bregov Glinščice Deželni odbor je tudi odobril prispevek 300 milijonov lir za delovanje gorskih skupnosti Deželni odbor je na zadnji seji odobril nekaj važnih ukrepov. Med drugimi je na predlog odbornika za kmetijstvo Del Gobba dodelil znesek skoraj 157 milijonov lir za nujna dela; poleg popravil na cestah v občinah Tarcento in Tipana ter ureditve odteka potoka But pri Paluzzi, bo dežela potrošila 49 milijonov in pol za utrditev bregov Glinščice od Boljunca do tovarne Grandi Motori. Deželni odbor je tudi odobril znesek 300 milijonov lir za delovanje gorskih skupnosti. Od meseca junija do skoraj konca avgusta je Senatorka Jelka Gerbec se poslavlja od Miloša Kodriča namreč deset gorskih skupnosti naši deželi predstavilo deželni u-pravi ustrezne prošnje. Na osnovi deželnega zakona so nato odobrili znesek, ki bo veljal za delovanje od 3(1 junija 1978 do 30. junija prihodnjega leta. 150 milijonov lir bodo razdelili desetim gorskim skupnostim v enakih delih, za o-stalo polovico denarja pa bodo u-porabili posebne kriterije. Najprej bodo upoštevali velikost ozemlja in prebivalstvo posameznih gorskih skupnosti, nato pa še upad števila prebivalstva in škodo, ki so jo u-trpela področja gorskih skupnosti 20. decembra lanskega leta, zavod INPS pa je kakor omenjeno pred dvema mesecama prenehal izplačevati preživnine, ker je sam ostal brez kritja na pristojnih mestih v Rimu. Na ministrski ravni pogojujejo namreč izdajo novega odloka o podaljšanju dopolnilne blagajne z začetkom predvidenih del za pre-osnovo starega obrata (v prvi fazi je določeno porušenje stare peči in ureditev novega pomola v plovnem prekopu); za to, da bi SIRT stekla v takšnem obsegu, kakor je bilo predvideno ob menjavi lastništva leta 1975, pa je potrebna glavnica, ki menda ni še popolnoma krita. Manjkalo naj bi nekaj manj kot 2 milijardi lir, sredstva pa morata priskrbeti industrijca Landini in Ri-haldi, ki pa sta bila v tem času, ko naj bi se začel izvajati načrt za preosnovp. obrni*, odsotna^ (V tej zvezi je treba pripomniti, da je predstavnik, ..deželnega odborništva za industrijo 22!. junija '1978 zagotovil, da se bo preosnova začela najkasneje 1. septembra letos). Začarani krog, torej, iz katerega trenutno ni videti skorajšnje rešitve. Delavci, zbrani na skupščini, so morali zato še enkrat ugotoviti, da so bili vsi njihovi dosedanji napori in vsa prizadevanja, da bi problem vendarle premaknili z mrtve točke, omogočili začetek preosnove in zavarovali svoje življenjske koristi, brezplodni. Prav tako je ostala brez odogovora njihova zahteva po sklicu izrednega srečanja na deželi s predstavniki oblasti, družbe SIRT, deželne, pokrajinske in deželne u-prave. Zato so včeraj sklenili ponovno pozvati odgovorne dejavnike na skupen sestanek in so v tem smislu naslovili na prefekta brzojavko, v kateri ga vabijo, naj po skrbi za čimprejšnje srečanje predstavnikov tovarniškega sveta in pokrajinske sindikalne zveze s predsednikom deželnega odbora Comel-lijem, predsedniitom pokrajinske u-prave Ghersijem, tržaškim županom Cecovinijem, predstavniki Krožnega sklada in deželne finančne družbe Friulia, štirimi parlamentarci iz tržaške pokrajine (Cuffarom, Gerbče-vo, Belcijem in Tombesijem), ter voditeljema SIRT Landinijem in Ri-naldijem, in to vsekakor pred torkom, 12. septembra, ko se bo delavstvo SIRT ponovno sešlo na izredni skupščini. Delavci so nadalje sklenili uvesti v obratu stalno skupščino, ki bo ves ta čas zasedala neprekinjeno v dveh delovnih izmenah: od 8. do 13, ure, in sicer že od včeraj dalje, zborujejo delavci oddelka za hladno steklo, od 13. do 19. ure pa njihovi kolegi z oddelka za hladno steklo. t Ustanova za poklicno usposabljanje ENFAP sporoča, da bo tudi v prihodnjem šolskem letu priredila dva enoletna tečaja za delavce. Vpisovanje do 30. septembra na sindikalnem sedežu CCdL • UIL na Trgu Papa Giovanni 6. Nenavadna nesreča na premičnih stopnicah Dokaj nenavadna nesreča je včeraj popoldne okoli 16. ure doletela 7 let staro deklico Majo Kruslin iz Zagreba, ki se je s starši mudila v veleblagovnici Standa. Po premičnih stopnicah se je povzpela iz drugega v tretje nastropje, prav na vrhu pa se ji je verjetno zaradi okvare zataknila noga med stopnico in gornjo ploščad. Sama si je hotela pomagati, vendar se ji je pri tem za taknila še druga noga. Poseči so morali gasilci, ki pa so zaradi izredno gostega prometa prišli na kraj šele četrt ure po prvem pozivu in mala Maja je morala negibno čakati na zadnji stopnici, dokler niso odvili gornje ploščadi in je tako osvobodili. 'I rešilnim avtom rdeče ga križa so jo prepeljali v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, kjer so jo zaradi odrgnin po nogah sprejeli na ortopedski oddelek; o-krevala bo v 20 dneh. V okviru »Praznika krvodajalc*'' se bo ob 9. uri pričelo pred gl®v?v tržaško ribarnico veliko nagrad tekmovanje ža avtomobiliste, ki potekalo po tržaški pokrajini. Un ležbo na tem tekmovanju je bre plačna, iz organizacijskih razlog pa se lahko prijavi največ L posadk; nagrajevanje najboljši-' zvečer na prostoru praznika v N brežini. • Tajništvo italijanskega zavoda nj grafologijo na Trgu Papa Giovan XXIII. je odprto ob petkih od 1»- 0 19. ure. • Zaradi popravila zidov v Uk , glieri, bo ta ulica na odseku med ' 2 in 8 do nadaljnjega zaprta za v promet. Včeraj-danes Danes, SREDA, 6. septembra LJUBA ob Sonce vzide ob 6.32 in zaton* 19.35 — Dolžina dneva 13.03 — k, na vzide ob 10.17 in zatone ob 21-Jutri, ČETRTEK, 7. septembra MARKO Vreme včeraj: najvišja temperatur* 21,5 stopinje, najnižja 17,3, ob 13. 21,5 stopinje, zračni pritisk 1008-2 ^ stanoviten, vlaga 73-odstotna, nebo » pooblačeno, padavine 24 mm de 1] veter 5 km na uro, južni, morje 8 raj mimo, temperatura morja 21 8 pinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 5. septembra se je v Trstu & dilo 5 otrok, umrlo pa je 9 oseb. RODILI SO SE: Massimo Mal«b£ ta, Ivana Legovini, Martina Della le, Matteo Zacchigna, Silvia Verzi • UMRLI SO: 61-letni Quirino Col*" ti, 67-letni Ruggiero Pignatelli, ni Igino Zamolo, 70-letni Miroslav 'L ginella, 50-letni Ottorino Norbedo. letna Melania Godina por. Savio, letna Maria Vossich, 91-letni Etorre, 93-letni Massimiliano Czini’®' JUTRI NA SEDEŽU UIL Sindikalni posvet o problemih šolnikov Odsek za šolstvo pri sindikatu UIL sklicuje za jutri, v četrtek 7. septembra, ob 17. uri, skupščino šolnikov in šolskega pomožnega osebja. Na skupščini, ki bo v prostorih na Trgu Papa Giovanni 6, bo govor o novih zakonskih določbah glede nameščanja učnega in ne-učnega osebja ter o vpisovanju v reden stalež nestalnega osebja na šolah vseh vrst in stopenj. Na skupščino so vabljeni tudi šolniki, ki niso vpisani v sindikat. V nedeljo v Nabrežini praznik krvodajalcev Tržaška sekcija Združenja krvodajalcev bo priredila v nedeljo 10. septembra na igrišču Sokola v Nabrežini »Praznik krvodajalcev*, ki se bo pričel ob 10. uri z odprtjem kioskov. Zjutraj bodo na sporedu razne športne prireditve, popoldne bo ob 17. uri koncert nabreži tiske godbe na pihala. V večernih urah pa bo za zabavo poskrbel ansambel L. Furlana. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 do 20.30) > Ul. Settefontane 39. Trg Unit& ' Ul. Commerciale 26, Trg XXV. »P (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30> Drevored XX, septembra 4, Ul. v* nini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) - Drevored XX. septembra 4, Ul- ” nini 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU*^ Nočna služba za zavarovance IN » in ENPAS od 22. do 7. ure: t®1' št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI , Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: ‘ ' 226-165; Opčine: tel. 211-001; Pr°**5 tel. 225-141: Božje polje • Zgonik: 1 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: ,, sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-3 Milje: tel. 271-124. Bivši deportiranci koncentracij8!1 taborišča Buchenwald se poslavlJ* od prijatelja in tovariša MILOŠA Skupaj smo preživeli del vojne, & zote v taborišču. -_,j. Spomin na antifašiste in na ne“®,| ne žrtve vseh narodov Evrope, »L jih vidci umirati v Buchenwaldu, 8 ^ min na našo organizacijo v tabo* in na življenje v tem kolektivu, * pripomogel k temu, da je večje vilo tovarišev dočakalo dan 0,v* .j. dltvc, vse to je bilo trdna osnova jemu antifašističnemu življenju. Sedaj, ko bi lahko še več UfF' sel k razvoju demokracije, si na* pustil. Ohranili te bomo v večnem sponJ® GORIŠKI DNEVNIK OD JANUARJA DO JULIJA LETOS Promet po avtonomnem računu v vrednosti 12,4 milijarde lir Blagovna menjava s sosednimi območji manjša od lanske - 7 milijard za uvoz živine in mesa V razdobju prvih sedmih mese-cev letošnjega leta jo blagovna Menjava med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi območji po trzajem avtonomnem računu dosegla Rednost 12 milijard 374 milijonov ur. Menjava se .je občutno skrčila J primeri z lanskim letom, so je “° konca julija dosegla kar 1!) mi-ujard 485 milijonov lir, ter — čeprav v manjši meri — v odnosu Kino kramarski park — »Luči in zvoki«, °b 20.30 «Maximilian of Mexico etnperor's tragedy» (v angleščini); ob 21.45 «11 sogno imperiale di Mi-ramares (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.00 in ob 20.50 ter iz Mirama-ra ob 21.45 in ob 23.05. ^riston 21.00 «Effetto notte*. Režija Truffaut. I. Bisset, V. Cortese, A. Steuart. I. P. Leaud. ®itz 17.00 «La montagna del Dio can-nibale*. Uršula Andress, Claudio Cassinelli. Prepovedan mladini pod 14; letom. Eden 16.00 «Alice nel paese delle Pornomeraviglie». Kristie De Bell. Prepovedan mladini pod 18. letom. Penice 16.00 «Coma profondo*. 'lignon 16.00 «Torino hera*. Bud Spencer. "Szionale 17.00 «La febbre del sa-bato sera«. J. Travolta. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattaciclo 17.00 «Capricorn one«. El-bott Gould, James Brolin. Barvni film. Pscelslor 16.30 «La maledizione di Damien*. W. Holden. kristali« 16.30 «Cosa avete fatto a So-lange?*. Fabio Testi, Carin Baal. Prepovedan mladini pod 18. letom. Pilodrammatico 16.15 «Mustang». Pre-Povedano mladini pod 18. letom, "lorterno 16.30 «James Bond in Agente 007 - Missione Goldfinger*. Aurora 16.30 «American graffity». R. Dreifuss. Barvni film. Capitol 17.00 «Scandalo al sole*. Vlttorio Veneto 17.00 «1 vizi morbosi di una governante«. Isabella Mar-shal, Anie Edel. Prepovedan mladi-hi Pod 18. letom. ideale 16.30 «11 ritomo di Godzilia*. Akira Takarada. Barvni film. 'bita Zaprto. Koncerti do prometa, uresničenega v pivih okrog .7 milijard lir. Dobave gove-sedmih mesecih 1976. leta (15 ihj. j jd 'živitle so znašale 2 milijardi, lijard 252 milijonov lir). Zato pa | dobave druge živine za zakol 'prav je bila še znatno večja od menja-1 toliko, dobave govejega mesa pa ve, ki so jo po tržaškem avtono-1 kar 3 milijarde lir. Druge večje mnem računu beležili v prejšnjih I postavke so po vrsti metalni iz- OD JUTRI DO NEDELJE V BOHINJU Informiranje in združevanje mladine na 7. seminarju Mladinskega krožka Poleg mladih iz vsega zamejstva prisotni tudi predstavniki ZSMS iz obmejnih občin ■ Bogat spored predavanj in okroglih miz letih. Glede letošnjega prometa je treba poudariti, da se je trend iz lanskega leta, ko je namreč jugor slovanski izvoz na naše področje bil znatno večji od prometa v na- delki in polizdelki (832 milijonov), žagan in rezan lds (265 milijonov), sveže in konservirane, ribe (211 milijonov), itd. ' Iz Trsta pa smo po avtonotnnem sprotni smeri, nadaljeval in celo1 računu dobavili sosednim jugoslo-stopnjeval vse do konca julija; V.vanškijm, območjem preovsem re-prvih sedmih mesecih ieioš .je nam-1 produkcijski material; pri posame-reč Jugoslavija izvozila v Trsi za j z;nih postavkah pa so bilp dose- 8 milijard 629 milijonov lir, med- ! fene naslednje vrednosti . (v mili- tem ko so tržaške dobave sosed- j jonih lir): stroji, aparat; in elek-nim območjem dosegle le 3 mili- j trični material 1.261, umetne smo- jarde 745 milijonov lir i le in plastične mase 646, proi/vo- Kar zadeva strukturo izmeniave di kemijske industrije 674, kovine velja zabeležiti, da je Jugoslavija j in izdelki 196, tekstilne surovini- in v omenjenem razdobju letos izvozila na Tržaško predvsem živino in meso., in to v skupni vrednosti VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) 31. avgusta, še danes, trošinskemu u-radu Občine v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100 tisoč do 1.000.000 lir. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpopolnjevalo prijave še danes in jih potem oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze izdelki 168. izdelki iz kamna, stekla, cementa in keramike 159, optični,. kino in foto material 91, vozila 75 in mineralni proizvodi 50 milijonov Ur. GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi GLASBENI TEČAJ ZA MLADINO Vpisovanje vsak dan (razen v soboto in v nedeljo) do vključno 15. septembra od 20. do 21. ure na sedežu društva na Proseku. Vabljeni! Razstave v" Jhtri, 7. septembra ‘' «»b ' 20.30* bo v baziliki sv. Siloe9tM»s4M«Crf Jugoslovanske pianistke Marine Ho-lak, ki bo izvajala dela Mozarta Schumanna in Debussyja. Izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi enodnevni izlet v Vrhniko • Bistro • Predjamski grad dne '4. septembra. Vpisovanje od 10. do 12. ure v Ul. Cicerone 8/B. Odhod s Trga Oberdan (pred de-^Ino palačo) ob 8. uri. Društvo slovenskih lovcev »Doberdob« prireja v nedeljo, 10. septembra jdet v Bistro. Obveščamo svoje člane 'r‘ simpatizerje, da bo odhod iz Trsta fcpred sodišča — Foro Ulpiano, ob 7- uri, na Opčinah pri tramvajski podaji ob 7.15. Prosimo točnost! Na raz-Polago je še deset prostih mest. Lovri ki se nameravajo udeležiti, se lab-14(1 javijo v Dolini pri Oskarju Slavcu, ludi telefonsko 228567 ob večernih Urah. SPDT prireja v nedeljo, 17. septem. kra, zadnji sezonski avtobusni izlet v Sappado z možnostjo ogleda jezer Olbe 'n vzpona na Monte Ferro. Izlet je pr-i hieren za vse, predvsem družine. Vpijanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan do vključno torka 12. t.m„ od 11. do 12. ure. Združenje Union priredi 10. septembra dva enodnevna izleta: z motorno ladjo in z avtobusom v Rovinj ter na Rejsko jezero (Pokljuka). Informacijo in prijave na sedežu Združenja U-hion v Ul. Vaidirivo 30, tel. 64459 vsak delavnik, razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. Ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah °d 10.30 do 12. ure. V moderni umetnostni dvorani ga- Ičrijfe' RčSSflrtluje razstava tr- žaških (slikatjev Uda Dambrosija, Sergia Micalesca in. Romea Stocchi- 'ja"YliomTm.'-Ra'istava bo' Slavko 10.000 ter družina Hrvatič Kl-000 lir. V isti namen darujeta *®rko Hrvatič in Jasna 10.000 lir za Postavitev spomenika padlim v NOB ? Kolonkovca, od Sv. Ane ter iz Pednja. -Namesto cvetja na grob Miloša Kodriča daruje Anka Sugan — Za-Pošek 5000 lir za Glasbeno matico. . V spomin na dragega Miloša Kojiča darujeta Claudia in Miro 10 l*soč lir za TPPZ. V spomin na Miloša Kodriča da ritjeta Irma in Egon 10.000 lir za P°irnenovanje šole na Opčinah. -V spomin na Alojza Budina in Jiudolfa Wilhelma daruje Armido Vkmar 20.000 lir za poimenovanje s°le v Trebčah po Pinku Tomažiču. Namesto cvetja na grob Miloša «ottriča daruje družina Stojana Per-tota 10.C00 lir za Glasbeno matico. V počastitev spomina Miloša Kojiča daruje Aljoša Žerjal 20.000 lir s lomenik padlim pri Sv. Ani. .V spomin na Miloša Kodriča danite dr. Drago Gantar 10.000 lir za ŠD Polet. Šolske vesti Naknadno vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice za leto 1978-79 bo do vključno 8. septembra na sedežu šole v Ul. R. Manna 29 - tel. 418605 od 9. do 12. ure in od 18. do 19.30. % BAN C A Dl 'CR EDITO Q.l UHESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST • gOGA r. FiL^I 10 ' ' TEČAJI VALIH V MILANU DNE 5. 9. 1978 Ameriški dolar »■>*>•" Funt šterling 1615.- Svicarski frank 507,- Francoskj frank >89,- Belgijski frank 25.- Nemška marka 413.- Avstrijski šiling 57,5 Kanadski dolar 890.- Holandskt florint 380.- Danska krona 145.- Svedska krona 182.- Norveška krona 153.- Drahma 20.1 Dinar 38,5 MENJALNICA vseh tujih valut Oktobra se pričnejo tečaji ruščine Tržaško združenje «Italija - ZSSR* obvešča, da se bodo v začetku oktobra pričeli tečaji ruščine, ki se jih lahko udeležijo vsi, ki so dokončali osnovno šolo. Tečaje, ki jih bodo vodili profesorji z dolgoletno prakso, bodo dopolnjevali s predva janjem originalnih ruskih filmov in diapozitivov. Vse morebitne informacije so na razpolago na upravi združenja, Ul. Torrebianca 13, 1. nadstropje, vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 17.30 do 19.30 (ob sobotah samo dopoldne) ali telefonsko na št. 60-158. Izgubljeno - najdeno . Na tržaškem županstvu, soba št. 110, so na razpolago naslednji predmeti, ki so jih pošteni najditelji izročili mestnim redarjem ali policijskim agentom; italijanski in tu. denar, torbe, torbice, moške torbice, denarnice, ure, verižica z obe- skega predsednika v. Gorici in župana v Tržiču Na pokrajinskem vodstvu PSDI je, da prepriča KD, kako se pač različno obnaša v i-skanju zavezništev, v skladu s krajevnimi prilikami, in da je v občini Gorica pripravljeno vztrajati v obstoječem zavezništvu. Kaj bo v napovedani preosnovi v občini Gorica ter na pokrajini napravila SSk, je težko napovedovati. Do nedavna je bii vstop v deželni odbor pogoj za sklenitev zavezništev na pokrajini in v Gorici. Vladni pooblaščeni odlok o izvajanju osimskih sporazumov, ki o-mejuje pravice slovenske narodnostne skupnosti pa predstavlja tako hud napad na našo skupnost, da postaja vprašljivo vsakršno sodelovanje v zavezništvih, ki botrujejo tako grobo napadalni politiki na življenjske interese Slovencev v I-taliji. Danes poteče rok za prijavo zalog vina Kmečka zveza opozarja vinograd nike, da poteče danes, 6. septembra rok za prijavo zalog vina na dan 31. 8. 1978. Kdor še ni opravil te formalnosti, lahko to stori še danes, v uradih Kmečke zveze, Ul. Malta 2 v Gorici. IACP odložila dražbo v Sovodnjah Goriška ustanova za ljudske hiše IACP sporoča, da so odložili na povedano dražbo v Sovodnjah. Draž ba bi bila morala zadevati 1115 kvadratnih metrov v Ul. ex Impero. nilllllllllllllllimMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIItlllllllllllllMIIIIIIllllllllllllllllllinilMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHtllfllllilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllHIIIIIIlIdlllllllllllllllHIIIII MIRKO RADINJA 0 ZIDARSTVU DANES Veliko povpraševanje in malo zidarjev vzrok za visoke cene zidarskega dela Čeprav je zaslužek dober, mladina se ne odloči rada za ta poklic ■ Velik razvoj v gradbeni tehniki in materialih ■ Kljub temu ostaja delo težavno Nova Gorica in Primorska na pogrebu Ivana Bidovca Ivan Bidovec je našel poslednje neustrašnega boja za narodne pra-domovanje v domači slovenski zem ; vice Slovencev pred in po vojni pa lji, na novem pokopališču pod Sta- bo trajno zapisan v zgodovini Slo-ro goro, v Novi Gorici. I vencev, posebej pa primorskih Slo- I vencev Včeraj popoldne se je od zaved- ] .memj bazovske skupnosti, kjer nega narodnega m protifašističnega ^ ^ ^ko]nlkovo zadnj6 službeno ter družbenega klavca poslovila mesto n odkrito zavezništvo v levičarskem občinskem odboru. Na povabilo KD so se namreč v Tržiču sestala po krajinska vodstva KD, PSDI in PRI, da bi poiskala zg krščansko demokracijo zadovoljiv odgovor, glede sestave zavezništev na občinski ravni v Tržiču. Jz sporočila, ki ga je poslal PSDI ,je jasno razvidno, da se je PSDI odločil za zavezništvo s KPI in PSI zato. ker druge izbire ni bilo. Socialnodemokratski svetovalec Esposito je namreč pojasnil, da bi bila komisarska uprava edina rešitev,.če levega odbora ne bi sestavili. Kakor je prišlo do izraza na odločilni seji občinskega sveta v Tržiču, po zahtevi KD bi moral PSDI od zunaj podpirati levičarski odbor. Takšna njegova pozicija ga na levičarsko stran ne ui pretirano vezala tako da bi bil preskok, vsaj tako so sodili v vrstah KD, v opozicijo lažji in hitrejši PSDI pa se je za vstop v levi odbor odločil na podlagi lastne presoje, pri kateri je igrala, kot je dejal Esposito, odločilno vlogo podpora, ki jo je stranka prejela pri volivcih. To podporo je stranka prejela zaradi programa, ki ga z levim zavezništvom namerava uresničevati. Odločno levo zavezništvo v Tržiču sili KD da se ukloni temu dejstvu. Toliko poudarjena politika KD o homogenih stališčih v vseh izvoljenih telesih nima več Osnove in stranka bo morala v preostalih krajevnih ustanovah iskati rešitve od primera do primera. Za skom, vžigalnik, ženska obleka, ma- pot k takšni politiki so si KPI. PSI jice, razne fotografije, šolska tor- in KD pustile odprta vrata takrat, ba, copate, jopič, dežniki, knjiga beležnica s telefonskimi številkami. ko so se vzdržale pri izvolitvi predsednikov izvršilnih teles, pokrajin- V nedeljski številki smo objavili pogovor z osemdesetletnim ren čanskim zidarjem Dominikom Vidmarjem, ki nam je pripovedoval o preteklost: zidarstva na Goriškom. Tokrat pa naš je zanhnato, kakšno je danes stan je zidarskega poklica, kaj se je v zadnjih letih spremenilo itd. Zaradi tega smo šli v Pevmo, kjer, nam .je 28 letni zidar Mirko Radinja rad odgovoril na razna vprašanja Čeprav je še tako mlad, je jjostal zidar že pred 12 leti. Sprva je ta poklic izbral po sili razmer, ker pač ni imel drugih možnosti, s časom pa se mu je privadil in je sedaj zadovoljen s svojo izbiro. «Katere so danes za zidarja največ je težave pri opravljanju poklica in katera so zadoščenja?* - ki bi se hotel držati vseh teh n0^ vosti, ki nam prihajajo iz Ne'11' čije. moral seč: globoko v &eP’ kajti v tem primeri bo moral menjati prav vse od obleke 0 perila in plašča. lfnorje — Fortltudo 1:2 H:1) ,P%ORJE: Kapun, Blažina (v jJmn, Marassi), Šuligoj, Angileri, (S0 (V 46. min. Bezin). Tomizza, % iro’ Carmeli, Esposito (v 46. a:,' /alter Husu), Barnaba, Ru-Prwl^ Babuder. ^ URTITUDO: Blasina (v 86. min. j, £la), Fontanot, Montanari, Mi-(v 57. min. Cocianni), (v 57. min. Ciacchi), Presti jaPP°. Callegaris (od 46 min. Čuti Schipizza, Jannuzzi, Braico. hJ*°ELCA : v 7. in 68. min. Janji v 80. min. Carmeli. JftNlK: Colucci iz Trsta. r^EDALCEV: 200 n\bMlNI: Angileri, Presti Filip- nogomet ŠPORT ŠPORT ŠPORT MEMORIAL ŽARKA RACETA FORTITUDO PRVI FINALIST Miljčani so sinoči na Proseku tesno premagali Primorje Drevi bo druga polfinalna tekma med Vesno in Portualejem patina in Braico. Koti 10:3 za ^.Prvi polfinalni tekmi memoria-Raceta je sinoči Primorje (j® Fortitudu iz Milj z 1:2, ki i,tako prvi finalist proseškega jJrUa. O drugem finalistu bo o-i) drevišnja tekma med Ves-1,‘JJ Portualejem. med Primorjem in Forti-je v veliki meri razočarala saj obe ekipi nista prikazi dobrega nogometa. Primorje J^lo dokajšnjo terensko pre-rj.ki pa je ni znata izkoristiti. feige strani so se nogometaši Jfdj uspešno posluževali hitrih 'Upadov in tudi zasluženo sla-j, ^ago. ll^itudo je povedel z dvomljivo l^rovko, ki jo je izvedel Jan- ter se nato skozi ves prvi stofaro nerodno zastreljala. Častni zadetek za Primorje je dosegel Carmeli z močnim strelom z roba kazenskega prostora. Primorje se bo moralo tako zadovoljiti s tretjim ali četrtim mestom (o tem bo odločal mali finale, ki bo v petek), kar vsekakor ne moremo jemati za neuspeh. Zaskrbljujoča je le igra, raztrgana brez nikakršnih kombinacij .ki jo je doslej pokazala proseška ekipa, v kateri je še vedno vse premalo mladih domačih igralcev M. K. DVOBOJ ZA SP 19. partija preložena BAGUIO — Svetovni prvak Karpov je včeraj prosil za preložitev 19. partije dvoboja za naslov s te v samem začetku prvega JJsa ter se nato skozi ves prvi j^teknie organizirano branil pred ____________________ hVlrni napadi »redeče-rumenih*. jSo .............. C,“morje je v drugem delu še Pritisnilo nasprotnikovo obram-C ? zaman. Sredi polčasa je Jan-iC*1 po napaki Kapuna spet za-3 mrežo domače enajsterica in k* kazalo ,da je tekma že odlo-Vendar drugačnega mnenja k .“>1 izredno nezaneslivi sodnik, v štirih minutah (od 72. do tč tain.) dosodil kar dve 11-me-ij .ki za primorje, izmed katerih ^ prvo kar sam izmislil. Obe ^rovki pa sta Angileri in Cri- Korčnojem. Karpov je preložitev zahteval le pet ur pred začetkom partije, torej prav v času, ki ga dovoljuje pravilnik. Partija bo tako v četrtek. To je drugič, ko Karpov zaprosi za preložitev, medtem ko je Kor-čnoj dvoboj preložil že trikrat. To je največ kar pravilnik dovoljuje v prvih 24 partijah. Poraz «p!avih» PERUGIA — V tretji uradni prijateljski tekmi je sinctai italijanska odbojkarska reprezentanca premaga la Jugoslavijo s 3:0 (13, 9, 6). Tekma je bila zanimiva in srečanje si je ogledalo več kot 2.000 gledalcev. Jugoslovani bodo ostali na skupnih pripravah z »azzurri* do petka, medtem pa bodo verjetno odigrali še dve trening tekmi, a pri zaprtih vratih. ROKOMET MEDNARODNI TURNIR V RIMINIJU Tržačani poraženi Po dokaj grobi Igri je včeraj Partizan iz Zameta premagal Cividin z osmimi zadetki razlike - Trije izključeni Cividin - Partizan Zamet 23:31 (11:14) CIVIDIN TRST: Manzin, Sivini 1, Bozzola, Pischianz 3, Pellegrini, Andreašič 3, Pisani 1, Calcina 2, Gerebizza 1, Scropetta 7, Miljak 5, C/i pjo mpt»o PARTIZAN ZAMET: Ponka. To-mak 2, Sikinič, Milanovič 3, Čeme-ka 7, Mileta 10, Cavlovič 1, Rima-nič 6, Lakič 2, Juletič, Sorič. SODNIKA: Tomberonachi in Pic-ci (oba iz Bologne). > RIMINI — Včeraj se je začel veliki mednarodni rokometni turnir za «Trofejo mesta Rimini*. V prvi tekmi je včeraj tržaški Cividin izgubil s Partizanom iz Zameta po dokaj grobi igri. V drugem polčasu je namreč prišlo do obračunavanja med čavlovičem in Pischian-zem. V prepir je posegel tudi Andreašič in sodnika sta izključila vse tri «vročekrvne» rokometaše. V prvem polčasu sta ekipi s pri- Teniški ekipi Gaje in Slovana iz Ljubljane, ki sta se v nedeljo v prijateljski tekmi spoprijeli na Padri- čah. Zmagali so Ljubljančani s 6:2 kazano igro zadovoljili. Tekma je bila na dokajšnji tehnični ravni, žal, pa je prišlo v drugem delu igre do obojestranske grobosti in s tem je seveda padla tudi kakovost igre. Vsekakor pa je Partizan iz Zameta, ki igra v prvi jugoslovanski ligi, zasluženo zmagal. V drugi tekmi včerajšnjega sporeda je RK Jugovinil odpravil domačo ekipo Fippi s 25:22 (12:16). KOŠARKA OD 12. DO 14. V BOLOGNI Na velikem turnirju tudi «azzurri» in «plavi» BOLOGNA — V dneh 12., 13. in 14. septembra bo v Bologni mednarodni košarkarski turnir «Acqua Ce-relia*, na katerem bodo poleg domače ekipe Amaro Harrys nastopile še državne reprezentance Italije, ČSSR in Jugoslavije. Domačo peterko bo za to priložnost okrepil tudi Amerikanec Gaven Smith. Turnir bo izredno pomemben, saj bo to v bistvu poslednja pomembnejša preizkušanja italijanskih košarkarjev pred odhodom na svetovno prvenstvo v Manili. URNIK TURNIRJA Torek, 12. 9., Italija - Amaro Harrys ČSSR - Jugoslavija Sreda, 13. 9., Jugoslavija - Amaro Harrys Italija - ČSSR Četrtek, 14. 9., ČSSR - Amaro Harrys Italija - Jugoslavija Na turnirju bodo sodili Rotondo (Bologna), Solenghi (Milan), Baldi-ni (Firence) in Pinto (Rim). nogomet Olimpija — Dinamo Tbilisi 2:1 V prijateljski nogometni tekmi je včeraj v Ljubljani domača Olimpija premagala Dinamo iz Tbihsija, ta čas eno najboljših enajsteric v Sovjetski zvezi. avtomobilizem Razprodane vstopnice MILAN — V nedeljo bo v Monzi avtomobilska dirka formule ena, ki bi morala dokončno pokazati, kateremu pilotu bo letaš šel svetovni naslov. Za dirko vlada izredno zanimanje, saj so organizatorji doslej prodali že skoraj vse vstopnice. Včeraj pa .je prišla na dan tudi novica, ki bo gotovo razveselila ljubitelje tega športa. Že več let je izgledalo, da bo Monza kot sedež avtomobilskih dirk propadla. Proga je namreč v velikem parku, ki pa je bil zaradi teh tekmovanj očitno oškodovan. No, občina Milan in Monza pa sta se prav včeraj domenili, da bodo lahko dirke v Monzi še nekaj let .Obenem pa sta občini dali nalogo milanskemu avtomobilskemu klubu, da v čimaraj-šem času dobi prostor in denarno možnost za izgradnjo nove avtomobilske proge, ki bi morala čim-pre.j postati sedež tekmovanj motornih športov. Senator Ripampnti, predsednik ACI iz Milana ,ki dirko za formulo ena organizira, je predvsem pokazal na nevarnost birokratske počasnosti, ki bi lahko ogrožala nadaljevanje te velike športne manifestacije. Na mednarodnem tekmovanju v Avstriji je Giani Legiša (SK Devin) osvojil pomembno zmago. Na sliki: Legiša skozi cilj .................................... PETO ŠPORTNO SREČANJE TREH DEŽEL Tokrat v Celovcu V namiznoteniški reprezentanci naše dežele tudi zaitopniki in zastopnice Mladine in Krasa - Prihodnjič v Sloveniji Tradicionalno srečanje pionirskih reprezentanc (tekmovalci letnika 1963 ir\ mlajši) Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške bo letos 29. in 30. septembra v Celovcu. V petek, 29., bo deželna reprezentanca odpotovala z posebnimi avtobusi na Vrbsko jezero, kjer bo na sporedu srečanje med predstavniki vseh treh dežel. Naslednji dan pa bodo v Celovcu športna tekmovanja v naslednjih panogah: atletika, košarka, tenis, namizni tenis, rokomet in streljanje. V okviru tega tekmovanja je deželna namiznoteniška zveza sklicala trodnevne priprave, ki bodo 14., .........................................................................................................................................................................■................................................................................................................................................................................... ?TlETIKA PO 12. EVROPSKEM PRVENSTVU V PRAGI IZREDEN NAPREDEK ŽENSKE ATLETIKE SZ ;n ndr še naprej razred zase - Presenetila sta predvsem Srejovič in Llopart NA EVROPSKEM ATLETSKEM PRVENSTVU V PRAHI 12. atletsko EP je prešlo v i) e- Za večino evropskih,,atletov, k ?tletinj ni bilo prvenstvo v Pra-sončen cilj, ampak le prehodna to**? pred prihodnjimi olimpijski-[fcjgrami v Moskvi. Prav v tej pPektivi bo analiza letošnjega Jp5 rednega obračuna najboljših Ijl^opnikov starega kontinenta to-? bolj zanimiva. L6, aa prvi pogled lahko rečemo, % raljica športov tudi v Evropi tt^uje. Tradicija je že, da na Oskili atletskih prvenstvih pa-d" tudi svetovni rekordi. V Pra-j, ™ je bita več, zanimivo pa je, ta jih vse dosegle prav atletiki To lahko rečemo, da so prav a-nie na starem kontinentu vodil-ij, svetu. Izjem je res malo. Po J*1 strani pa ne moremo mimo ^vitve, da je razvoj v ženski KOLAJNE Moški ^VJETSKA zv. Sr i,*L. BRITANIJA Jugoslavija Jrancija §S“ J’ltA BrLGIJA z 5 5 4 3 2 1 1 1 1 1 0 0 0 0 ■ 9 4 1 1 2 2 2 1 0 0 1 1 1 0 h 8 3 1 0 1 3 2 0 1 0 2 1 n l atletiki v zadnjih letih hitrejši kot ,v moški. To pa predvsem zato, ker tudi atletinje vadijo veliko bolj zavzeto in prizadevno kot v preteklosti. Če bo šlo po tej poti tudi naprej, bo razvoj ženske atletike še hitrejši, saj so rezerve še velike in v nekaterih panogah povsem nc; znane. K temu so pripomogli tudi novi koncepti treniranja, ki se je zdel samo v bližnji preteklosti r. likaj nedopustnega in za nekatere povsem škodljivega za zdravje. V nekaterih disciplinah jc postala ženska atletika skoraj primerljiva z moško. Rezultati nekaterih najboljših postajajo že kar nedosegljivi za že dobre atlete. Na komaj končanem EP so atletinje spet v skoku v višino premagale mejo dveh metrov. V daljino skače sedaj najboljša preko 7 metrov, prav v Pragi pa je nova evropska prvakinja " teku na 400 m Marita Koch kot prva v zgodovini atletike pretekla 400 m pod 49”. V nekaterih disciplinah je ta primerjava možna, nekoliko lažje pa je pri metih, kjer je seveda teža posameznih orodij različna. V Pragi so dosegli tri nove svetovne rekorde — seveda pri atletinjah — četrtega pa so izenačili. Padel pa je tudi evropski rekord v metu kopja prav tako pri atletinjah. SVETOVNI REKORDI 400 m: Marita Koch (NDR) 48''94 400 m ovire: Tatjana Velenco- va (SZ) 54’ 89 Skok v višino: Sara Simeoni (Italija) - izenačen SR 201 KOLAJNE Ženske Z s b SOVJETSKA ZV. 8 3 3 NDR 7 5 7 ITALIJA 1 0 0 VEL. BRITANIJA 0 2 0 ROMUNIJA 0 '2 0 ČSSR 0 1 1 ZRN 0 1 1 ŠVEDSKA 0 1 0 MADŽARSKA 0 1 0 TOLJSKA 0 0 2 BOLGARIJA 0 0 1 NORVEŠKA 0 0 1 Skok v daljino: Vilma Bardau-sken (SZ) 7,07 EVROPSKI REKORDI Kopje: Ruth Fuchs (NDR) 69,16 NOVA JUGOSL. REKORDA MOŠKI 400 m ovire: Rok Kopitar 50"43 Troskok: Miloš Srejovič 16,94 NOVI ITALIJANSKI REKORDI MOŠKI 1CD m: Pietro i^-nne* 10 19 10.000 m: Venanzio Ortis 27’31”5 ŽENSKE 800 m: Gabriella Dorio 2’00’ 4 1500 m:Gabrieila Dorio 4’01”3 Tudi bera novih rekordov prvenstva je bila dokaj izdatna. V moški konkurenci imamo po Pragi šestnajst novih znamk prvenstev ter en izenačen rekord. Atletinje pa so bil devetkrat uspešne, ker teka na 400 m z ovirami ne moremo šteti, ker je bil prvič na sporedu. Kot i nekoliko boljše, saj so dosegle kar trinajst izidov, ki so bili iljši od prejšhjih prvenstev. Med 29 državami, ki so nastopile v Pragi, je pri atletih seglo po kolajnah samo štirinajst. Z zlato medaljo se je okinčalo samo zastopstvo desetih držav. Najboljši so bili atleti iz SZ, ki imajo enako število prvih mest kot NDR — pet — toda so biii na 1 oljšem tako pri osvajanju drugih kot tudi tretjih mest. Tretja je bila ZRN, četrta pa Italija. če to pomeni za Italijo izreden uspeh, pa vodstvo ZRN slej ko prej ni zadovoljno z izkupičkom 12. EP. Poljaki so se izmazali v zadnjem dnevu z dvema prvima mestoma. Pet držav pa je bilo na najvišji stopnici po enkrat — Finska, Velika Britanija, Jugoslavija, Francija in Španija. Za Jugoslavijo je bil uspešen Srejovič, ki je pripravil največje presenečenje. Njemu ob bok pa lahko postavimo Španci Lloparla v hoji na 50 km. Za ostale tri države pa pomeni ena sama zlata kolajna neuspeh. To velja še posebej za Finsko in Veliko Britanijo. Glede na preteklost niti domačini niso najbolj zadovoljni. Za Švico je ena srebrna in bronasta kolajna velik u-speh. Irci so odnesli eno srebrno, Belgijci pa bronasto kolajno. V ženski konkurenci je bila premoč SZ in NDR izredna. Premoč teh dveh držav je prekinila samo Italija z osvojitvijo zlate kolajne s Saro Simeoni. Lep uspeh E. Podberščka V metu kladiva se je uvrstil na odlično sedmo mesto - Odslej pa se bo pripravljal za 01 v Moskvi ■/Čeprav bom nastopil na evropskem prvenstvu v Pragi, se zavedam, da sodim v drugo kategorijo metalcev kladiva, tako da bo zame zelo težko uvrstiti se med prvimi osmimi. Kljub temu ne vržem predčasno puške v koruzo, to vsaj ni v mojem značaju. Boril se bom za najboljše uvrstitve, kljub veliki pre- atleta? Gotovo je' 7/ - mesto- na i evropskem prvenstvu pomenita zanj veliko moralno pod*' -o, da bo še z večjo vnemo treniral ter skušal iztrgati svojemu prijatelju italijanski rekord. Na obzorju pa je za Edija nov cilj: olimpiada v Moskvi. Sicer je ta najvažnejša športna manifesta- IlcIJl/UljnC UViovn*v, ^ f ‘ - |------•< -- “ » moči Nemcev in Sovjetov.* To mi cija še daleč, Edi pa na OI že mi je nekaj minut pred pričetkom tek-1 sli in se pripravlja. Če je res, da movanja, med ogrevanjem, na mednarodnem atletskem mitingu v Li-i cu, umno o ujcgovm apumuu gnanu povedal 31-letni štandreški j kih slišali še večkrat govoriti in rojak Edi Podberšček, ki je do ti- j kdo ve če se ne bo tudi v Moskvi stega trenutka bil v najboljši far- j mi od vseh metalcev kladiva v Ita-1 liji. Nekaj minut kasneje pa je met njegovega prijatelja - tekmeca Ur landa pomenil mrzlo prho za Edija. Urlando je namreč prav v prvem | metu izboljšal italijanski rekord z; y ~7-jm znamko 75,63 metra, tako da je za j Je med .(' 8.' več kot en meter izboljšal prejšnji Pr®d ^ 51 rekord (74,36 m). Nov rekord je go- Veliko Britanijo (468). I ne tako zlahka vrže puške v koru-I zo. bomo o njegovih športnih dosež-....i slišali še večkrat govoriti in kdo ve, če se ne bo tudi v Moskvi uvrstil na eno od osmih mest? PR. KOTALKANJE RIM — Na evropskem prvenstvu umetnostnem kotalkanju v Rimu i CIVI/I u lil/. I V v. J- tovo delno negativno vplival na Podberščka, ki se je sicer uvrstil na drugo mesto, a za nekaj metrov slabše od Urlanda (71,74 m). Revanšo nad Urlandom pa si je Edi Podberšček vzel prav v Pragi, kjer je verjetno dosegel enega od svojih največjih uspehov, saj je z metom 73,02 m zasedel odlično 7. mesto in se je tako uvrstil v samo evropsko elito. Edi je namreč tako dokazal, da je trenutno, skupaj z Urlandom, najboljši metalec kladiva v Italiji. Kaj lahko pričakujemo od tega Veliko Britanijo (468). Italijanska reprezentanca se je najbolje odrezala v plesni kategoriji, kjer je osvojila zlato kolajno. Delovanje ZSŠDI V četrtek skupščina društev Jutri, 7. t.m., bo ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu redna skupščina društev s tržaškega območja, ki so članice ZSŠDI. Glavna točka razprave bo predstavitev programa za novo tekmovalno sezono. 15. in 16. septembra v Ljudskem Domu v Križu. Tudi letos so bili pozvani slovenski igralci, saj se bodo priprav udeležili Aleksander Sedmak, član kriške Mladine, in Kra-sove predstavnice Damjana Sedmak, Alenka Furlan ter Sonja Doljak. Skupno se bo priprav udeležilo 12 fantov in 8 deklet iz vse dežele, od katerih bodo potem izbrali po 4 igralce za moško in žensko ekipo. Srečanje v Celovcu, ki ga organizirajo odbomištva za šport vseh treh dežel, bo letos petič, naslednje leto pa bo v Sloveniji. SMUČARSKI TEK *> ZA SVETOVNI POKAL V TEJ SEZONI 13 TEKMOVANJ PARIZ — Mednarodna smučarska zveza je objavila koledar letošnjih tekmovanj za svetovni pokal v smučarskih tekih. Na koledarju so ta tekmovanja: 20. in 21. december »'■ '(Telemtok1- ZDA) 15 km moški in 5 km ženske 30. december H- ■ ■ '"'(FurtMšlVgen - Neurick - ZRN) 5 km ženske 6. januar (Kavgolovo - SZ) 30 km moški in 10 km ženske 11. januar (Castelrotto - Italija) 30 km moški 12. januar (Klingenthal - ZRN) 10 km ženske 14. januar (Reit im VVinkl - ZRN) 15 km moški 19. in 20. januar (Reit im Winkl - ZRN) 15 km moški 19. in 20. januar (Le Brassus - Švica) 15 km moški in 10 km ženske 16. in 17. februar (Zakopane - Poljska) 15 km moški 24. in 25. februar (Falun - Švedska) 30 km moški m 20 km ženske 3. in 4. marec (Lahti - Finska) 50 km moški in 10 km ženske 10. marec (Oslo - Norveška) 50 km moški in 10 km ženske 18. marec (Vysoke Tatry - ČSSR) 20 km ženske ATLETIKA PROTI POLJSKI IN JUGOSLAVIJI Tavčarjeva ponovno v državnem dresu RIM — Predsedstvo italijanske atletske zve«e je sestavita seznam reprezentantov in reprezentantk, ki se bodo pomerili z mladinskima reprezentancema Poljske in Jugoslavije. Tekmovanja bodo na sporedu v soboto v Briinecku in v nedeljo v Cassinu. Tudi tokrat .je bila sklicana naša športnica Irena Tavčar, ki se je pred nedavnim vrnila z gostovanja v Kanada, kjer .je poleg domačinov nastopila še ekipa iz Združenih držav, Kuba pa je tekmovala izven konkurence. V Kanadi sta bili dvakrat na sporedu srečanji med ZDA, Kanado, Kubo ter seveda Italijo in sicer v Montrealu in Sheerbrokcju. Tudi tokrat se jc Irena Tavčar dobro odrezala, saj je z metom 11,75 m zasedla četrto mesto. Brez dvoma bo ta ponoven nastop za italijansko reprezentanco v veliko zadoščenje Tavčarjevi, poleg tega pa tudi velik uspeh za ves zamejski šport. MODENA — Danes bo prispel v Modeno Carlos Reutemann, da bi preizkusil vozila, ki oodo v nedeljo tekmovala v Monzi NA MITINGU V MERANU Tretjakova in Semoličeva povsem zadovoljili Na nedeljskem atletskem mitingu v Metanu sta nastopili tudi atletinji ŠZ Bor Daniela Tretjak in Marinka Semolič, ki sta tekmovali na 100 m. Obe atletinji moramo pohvaliti za nastop v Meranu. V predtekmovanju je Semoličeva d-.segla nov osebni rekord 12”7, toda žal se ni uvrstila v finale. Tretjakova pa je bila s časom 12”5 v finalu odlična četrta. Z nekoliko več sreče bi lahko pritekla skozi cilj tudi kot tretja. Vsekakor pa velja omeniti, da sta Borovi atletinji prispeli v Merano tik pred pričetkom tekmovanja in po dolgi vožnji dokaj u-trujeni. NOGOMET * V PRIJATELJSKI TEKMI Danes v Benetkah Venezia-Udinese Danes bo na sporedu vrsta prijateljskih nogometnih tekem. Novinec v drugi ligi Udinese bo igral v ne prenapornem srečanju z Venezio. To bo nova priložnost, da Furlani izpopolnijo svojo igro pred začetkom tako težavnega prvenstva. Igralo pa bo tudi več prvoligašev, pomembnejših tekem pa ni, ker se vsi raje omejijo na lahke nasprotnike. Inter bo igral z Mantovo, Vi-cenza s Padovo, Torino in Lazio pa sta se odločila za res slabe tekmece (Bra in Cerveteri). Emil Frelih tAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J icer je čas postopoma zadovoljivo izluščil zgodo-° resnico, da mahabalipuramske stvaritve zgovorno ujejo nekdanje slavno cvetoče obdobje mesta temp-znanega pod skupnim imenom — Sedem pagod. Soncu posvečeno obalno svetišče doživetju tolikšnih neminljivih lepot, si jih ob lvanju posameznih detajlov komaj dodobra nagle-Vendar nas čas neusmiljeno preganja. Napotimo ! k poslednjemu templju v sklopu Mahabalipurama to imenovanemu obalnemu templju, ki stoji na sli-em robu obrežja tik ob morju. Ni zaman eden ilj priljubljenih v Indiji. Od koderkoli ga gledaš, avi močan vtis. Se sem nosil v sebi njegovo po-■ ko sem ga bil prvič ugledal od daleč ob prihodu kraj. Kako veličasten more biti pogled nanj z morja, ugledajo pomorščaki od daleč z ladij, ki plovejo hiimo? -daj se bližam svetišču spet z druge strani po obi-Podzemeljskih templjev in skalnatih umetnin. Za- vetrov in slane vode zlizane skalnate skulpture bivolov nimivost templja je tudi v tem, da je edini zgrajen iz skal, torej ni izklesan kot drugi. Zgradili so ga v času vladavine kralja Narashima II. Rajashima, okoli leta sedemsto po našem štetju. Trdi se, da je obalni tempelj edini preostali sedmih pagod, ki so tu stale nekoč in jih je pogoltnilo morje. Domnevo potrjujejo ogromni skalnati grebeni, ki štrlijo iz valov, pri oseki pa se vidijo' celo njihovi koničasti vrhovi. Lega templja v oddaljeni samoti neposredno ob morju, prelivajočem se v modrih, zelenih in vijoličastih barvnih pramenih, na pesku, ki se kot zlat lesketa v neštetih belih in rožnatih odtenkih, in vse to bleščeče obliva vroče sonce, je zares očarljivo veličastno. Tempelj v tem osvežujočem slanem zraku. Indijci niso zaman posvetili božanstvu Soncu. Njihova legenda romantično opeva lepoto tega kraja s svatbo bogov v davnih časih, katerih sledovi so še danes vidni v pesku tega čudovitega kraja. Tod zmiraj pihlja veter z morja. Kakšna blagodat za oznojeno telo pod vročim tropskim soncem, ki ga v vetrovnem dnevu toliko ne občutiš kot poprej. A ni vselej tako. V času monsuna zakraljujejo tod zlovešči tajfuni, ki razjedajo od sonca prežgane in od slane vode preperele granitne skale. Posledice so vidne na rezbarijah, ki so zlizane, kot na veličastnih skalnatih skulpturah bivolov. Počrnele preperele skale obzidij in ograj, ki varujejo templje pred vetrovi, morjem in dežjem, so razmetane in zdrobljene v kosih. V dolgih stoletjih je tudi v notranjost templja prodirala morska voda, razjedla bloke in uničevala reliefe. Sčasoma so tempelj na morski strani zazidali z obmorskimi betonskimi zidovi, ob katerih se zdaj razbijajo več metrski razpenjeni valovi. r»gy Indijci radi obiskujejo tempelj Sonc« Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačano celotno 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija . V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 6. septembra 1978 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 . Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš <3 ^ 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. i 400 lir za rnm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir b®8' .j Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlie-J° '-e| krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drua|h v Italiji pri SPI. j IrdaiaLJ- Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska ztt Itrst zveze časopisnjl založnikov Slovenci odklanjamo • Izjava SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) meznikov do uporabe jezika in celo molči o že delno veljavnem dvojezičnem poslovanju v nekaterih slovenskih občinah. Postavlja se torej v dvom celo ukaz ZVU o dvojezičnosti v štirih slovenskih občinah na Tržaškem in podobnem poslovanju v treh goriških občinah. S tem predvideva odpravo možnosti popolne dvojezičnosti in dvojezičnega poslovanja na podlagi spremembe organikov javnih ustanov. Vprašanje priimkov in imen je rešeno na nemogoč način. Spričo navedenega SKGZ ogorčeno in odločno odklanja načrt odloka. SKGZ poudarja, da vlada tudi tokrat ni čutila potrebe posvetovati se s slovensko narodnostno skupnostjo in je Slovence popolnoma prezrla kakor da ne gre za njihovo kožo, za njihovo usodo, za njihove življenjske interese. Prezrla je tudi posebno komisijo pri predsedstvu vlade, katere člani so tudi nekateri Slovenci in s tem dokazala svoje vse prej kot korektno in lojalno ravnanje. SKGZ opozarja na dejstvo, da je vlada zelo dobro poučena o zahtevah Slovencev in nekaterih vsedržavnih strank o slovenskih pravicah. Svoj načrt odloka je pripravila, ne da bi z ničemer upoštevala zahteve in obstoječe dokumente. Pustila se je voditi od neprikite diskriminacijske prakse iz preteklosti in prezrla enotno in demokratično izražene zahteve. S tem jč po mnenju SKGZ prekršila sedanji politični okvir, notranjo ustavno ureditev in tudi osimsko pogodbo, ki jo je na svoj, restriktiven način interpretirala. SKGZ zato zateva od deželnih organov, da izrečejo negativno mnenje o tem načrtu odloka, da ga odklonijo in da se v tesnem in odločujočem sodelovanju s Slovenci postavi zahteva po pripravi zakonskega instrumenta, ki naj bo popoln, naj u-pošteva obstoječe dokumente, naj zajema vsestranske pravice Slovencev na Tržaškem, Goriškem, Beneškem in Kanalskem. SKGZ poziva medparlamentarno komisijo za izvajanje osimskih sporazumov, naj izreče negativno mnenje o tem načrtu in naj zahteva drugačen popoln instrument, o katerem morajo imeti zadnjo besedo Slovenci v Italiji. Možnosti za takšno rešitev so: naj vlada takoj skliče posebno komisijo, ki ima v svojih rokah vse informacije in dokumente za takojšnjo sestavo zakonskega,; instrumenta, ki bo veljal za vse Slovence. Vztrajanje vlade na obravnavanem načrtu odloka bi bilo zelo nevarno, ker bi s tem odprla nove, delikatne probleme, saj Slovenci se ne bi mogli nikoli sprijazniti z zakonskimi normami, ki bi predstavljale očitno kršitev ustave in osimske pogodbe. Trst, 5. IX. 78 Slovenska kulturno - gospodarska zveza • Stališče SSk (Nadaljevanje s 1. strani) ski in goriški pokrajini, pri čemer ne more zadovoljit; spremna beseda ministrskega predsedstva o nadaljnjem proučevanju njihovega položaj«. Za tržaško pokrajino pa je osnutek povsem pomanjkljiv kar zadeva določila o uporabi slovenščine v izvoljenih svetih, topono-mastiko, določila o šolstvu in univerzi, sredstva javnega obveščanja, podporo kulturnim ustanovam ter zaščito slovenskega ozemlja pri razvijanju in izvajanju urbanistične politike. Prav tako osnutek ne predvideva povračila škode tistim, ki so bili pod fašizmom preganjani in n podeljuje nobene pristojnosti deželi Furlaniji - Julijski krajini glede manjšinske problematike, kar je vse zahteval zakonski osnutek SSk in drugi osnutki o globalni zaščiti Slovencev. V tej smeri so se izrekli predstavniki raznih strank v parlamentu ob ratifikaciji osimskih sporazumov. Osnutek tore.) nikakor ne uresničuje osmega člena osimskega sporazuma, po'katerem mora italijanska vlada uresničiti vsa določila, ki jih je že vseboval posebni statut priložen londonskemu memorandumu, še najmanj pa je v skladu s preambulo osimskega sporazuma, ki obvezuje podpisnici, da se pri manjšinski zaščiti držita načela največjega možnega varstva pripadnikov manjšin. Deželno tajništvo SSk iz zgoraj omenjenih razlogov odločno odklanja ta osnutek, postavlja zahtevo, da s bistveno spremeni na podlagi zahtev manjšine, nadalje manjšine in tudi sprejetih mednarodnih obveznosti. Zato KPI sodi, da mora deželna komisija poslati vladi odklonilno mnenje in priporočiti, naj posebna vladna komisija za proučitev problemov Slovencev v Italiji pohiti s svojim delom, da bo parlament lahko v najkrajšem času začel razpravo o vseh zakonskih osnutkih za zaščito manjšine, ki pričakuje globalno rešitev.* Romunski notranji minister odstavljen BUKAREŠTA — Romunski predsednik Ceausescu je razrešil dolžnosti notranjega ministra Teodora Comana' in ga zamenjal z George-jem Homosteanom. Sporočilo je dala uradna tiskovna agencija Ager-pres, ki pa ne navaja vzrokov u-krepa. Po mnenju opazovalcev je odslovitev ministra povezana z nedavnim begom Jona Pacepa, visokega funkcionarja romunske varnostne službe v ZDA. Kaže tudi, da naj bi v tej zvezi izvedli v romunskih vojaških krogih in predvsem v varnostni službi korenito čistko, ki naj bi prizadela že o-krog 60 častnikov, med njimi tudi nekaj generalov. ANDREOTTI NA OBISKU V MADRIDU Italija podpira špansko prošnjo za vstop v EGS TEHERAN — Iranski šah Reza Pahlavi bo s soprogo še ta mesec uradno obiskal Romunijo in Vzhodno Nemčijo. Na povabilo predsednika Ceausesca se bo v Bukarešti zadržal od 11. do 14. septembra, ko bo odšel na štiridnevni o-bisk v NDR kot gost predsednika Heneckerja. tflUllllllimilMI|||||||||||||||||H||||||||||||t||||||ll||||||||U||||||||||r,||||f||,|,|||||f|||||||||||,,||,|||uin|,||||||||,,| JOSIP VRHOVEC NA OBISKU V ŠVICI Za tesnejše sodelovanje nevtralnih in neuvrščenih v korist svetovnega miru Jugoslovanski in švicarski zunanji minister bosta danes obravnavala dvostranske odnose INTERVJU ŠEFA ARGENTINSKEGA VOJAŠKEGA REŽIMA Videla napoveduje novo obdobje miru in demokracije v Argentini Iz trte izvite izjave o vzrokih izginotja njegovih političnih nasprotnikov RIM — Šef argentinske vojaške hunte general Videla je dal daljši intervju italijanski tiskovni agenciji ANSA, v kateri obravnava med drugim nekatera argentinska notranja vprašanja. Njegovi poskusi, da bi minimiziral hudo fašistično represijo so bili slišati nekoliko patetično, še zlasti, ko je govoril o številnih osebah, ki so izginile brez sledi. Kateri so vzroki skrivnostnih izginotij Videlovih političnih nasprotnikov? Notranji spori v vrstah opozicije, ki se kolje med seboj, mnogi ljudje se skrivajo, mnogi so se izselili, mnogi pa so tako nerodni, da jim peklenski stroji, ki jih Dripravljajo večkrat kar eksplodirajo v rokah. Ko položaj v Argentini ne bi bil tako tragičen, bi nje: gove izjave utegnile izzveneti tudi kot dovtipi. Videla je sicer dopustil možnost, da je prišlo do «pretiravanj», vendar bodo krivci v teh redkih primerih kaznovani. Vse to pa so, seveda, problemi preteklosti. Argentina, trdi njen predsednik, je na tem, da začne novo obdobje demokracije in razvoja. Politično delovanje strank in njihov obstoj sicer sta še vedno prepovedana. Trenutno nihče ne misli na volitve, saj se nikomur ne mudi, gotovo pa je, da se položaj zelo hitro normalizira in da še -bo poli- tično življenje v državi kaj kmalu in kamionom v obnovilo. Kar zadeva pogovore, ki jih je imel z novim papežem Janezom Pavlom I. pa je bil Videla naravnost navdušen, «Sveti oče je pokazal, da zelo dobro pozna položaj v Argentini in je izrazil veliko razumevanje, je rekel Videla. Možnosti sta torei dve: ali Videla nesramno laže, ali pa papež ni tako dobro obveščen o položaju v Argentini, kot je rekel, saj je nepojmljivo, da bi poglavar katoliške cerkve leta 1978 izrazil «razumevanje» za početje Videlovega fašističnega režima. Poročilu mednarodne organizacije «Amnesty International* o položaju v Argentini Videla ne pripisuje prevelikega pomena, kot ne u-pošteva mnenja njegovih nasprotnikov, ki ga «enostransko» kritizirajo, trdi šef argentinskega režima. Ker pa «Amnesty International* trdi, da je v zadnjih mesecih v Argentini izginilo vsaj petsto oseb, si bodo voditelji te organizacije morali prevzeti za te izjave odgovornost, je grozeče zaključil general Videla, (if) TARRAGONA — Policijske oblasti so sporočile, da je ponedeljkovo silovito trčenje med avtobusom NEUCHATEL — V tem Švicar-1 temi državami koristne tudi izmenjave mnenj, ko ne gre le za evropska vprašanja, temveč za proble- skem letovišču ob istoimenskem jezeru so se včeraj dopoldne pričeli uradni jugoslovansko - švicarski politični razgovor v ki 'JtK vodita zV& zni tajnik za zunanje zadeve Josip Vrbovec in zunanji minister Pierre Auber. Prvo delovno srečanje šefov jugoslovanske in švicarske diplomacije med sedanjim obiskom Vrhovca v Švici je trajalo poltretjo uro, zajelo pa je aktualna vprašanja iz mednarodnih političnih in gospodarskih o' >sov. Kakor poroča Tanjug, sta ministra izmenjala tudi mnenja POLITIČNA AFERA V ŠPANIJI Policija prisluškovala telefonskim pogovorom notranjega ministra MADRID — Španski notranji minister Rodolfo Martin Vilia je na včerajšnji tiskovni konferenci formalno dementiral, da bi člani španske policije prisluškovali njegovim telefonskim pogovorom. Ukrepe, ki so jih sprejeli proti nekaterim članom poklicnega združenja policistov gre po trditvah ministra pripisati objavi poročila, v katerem je združenje trdilo, da so za širjenje terorizma v Španiji odgovorne demokratične institucije. Po drugi strani pa je neki madridski dnevnik objavil izjave nekaterih policistov, ki so potrdili, da je bil telefon notranjega ministra pod nadzorstvom. Neki policijski funkcionar je na primer trdil, da je sam poslušal magnetofonske posnetke telefonskih pogovorov. Člani poklicnega združenja policijskih agentov pa so časnikarju omenjenega dnevnika potrdili, da bodo notranjega ministra prijavili sodnim oblastem zaradi obrekovanja policije. Prav v telefonskih pogovorih, ki so jih posneli na trak, naj bi se namreč Martin Vilia na žaljiv način izrekel na račun španske policije. o sedanjem stanju popuščanja napetosti v Evro;., in v svetu ter v tem okviru spregovorila o vlogi in ____j____ _______ . pomenu skupnih akcij nevtralnih in zahteva, da vlada pri svojem obrav neuvrščenih držav, da bi popušča- navanju manjšine upošteva delo in mnenje komisije, ki jo je sama postavila, ter apelira na stranke, ki omogočajo življenje sedanji vladi in predstavljajo tudi Slovence, da odločno nastopijo za odpravo izdanega osnutka. • Stališče KPI (Nadaljevanje s 1. strani) odobritvijo resolucij, ki predstavljajo obvezo za čimprejšnjo odobritev zakonskih norm o pravicah slovenske manjšine. Ustanovitev posebne komisije pri predsedstvu vlade predpostavlja tudi obvezo, predvsem za vlado, in te obveze ne smejo kršiti. Omenjeni dekret po obliki in vsebini pomeni izraz reduktivnega in »grešenega gledanja na pravice nje napredovalo. Vrhovec in Auber sta se izčrpno pogovarjala o političnih tokovih v Evropi po beograjskem sestanku KEVS in o pripravah na naslednja srečanja o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja v Montreuxu in Madridu. Ob tej priliki sta, dodaja Tanjug, z zadovoljstvom ugotovila, da so nevtralne in neuvrščene države (meJ prve sodi Švica, med druge pa Jugoslavija) v Evropi usrešno sodelovale v vseh dosedanjih fazal, konference o varnosti in sodelovanju in pomembno prispevale k pozitivnim tokovom na stari celini. Dvojica zunanjih ministrov je [ii tc n opozorila, da so potrebni tesnejši i:i pogostejši stiki med nevtralnimi in neuvrščenimi državami Evrope v okviru priprav na naslednja evropska srečanja. Prav tako je obojestransko mnenje, da so med govora-' so bila tudi razorožitvena vprašanja, gospodarski razvoj de-v razvoju skupaj z zastojem na pogajanjih z razvitimi državami, beseda je nadalje tekla o odnosih Vzhod - Zahod, o svetovnih kriznih žariščih in posebej o dogajanjih v Afriki. Tanjug poroča, da so pogovori potekali v zelo prisrčnem in prijateljskem razpoloženju in da so pokazali, da imata Jugoslavija in Švica, kar zadeva obravnavana | čakujejo evropsko solidarnost, vprašanja, zelo podobna ali isto- • Andreotti bo danes nadaljeval po-vetna stališča. govore s španskim kraljem Juanom Sedanji obisk Josipa Vrhovca je: Carlosom, (if) MADRID ______ Predsednik italijan- * ske vlade Giulio Andreotti je prispel včeraj z letalom DC-9 italijanskega vojaškega letalstva v Madrid na uradni obisk. Na tukajšnjem letališču ga je dočakal premier Suarez, s katerim je Andreotti še včeraj i-mel pogovor, v katerem sta obravnavala predvsem vprašanje vstopa Španije v Evropsko gospodarsko skupnost. Italija, je zagotovil predsednik italijanske vlade, odločno podpira špansko prošnjo za vstop v EGS, čeprav predstavlja to ne malo problemov. Predvsem je tu vprašanje kmetijstva, kjer je španska konkurenca zelo huda prav za Italijo. Gre vsekakor za problem, ki ga bo mogoče rešiti, če bo za to obstajala politična volja. Italijanska stran je svojo politično voljo dokazala prav z obiskom predsednika« vlade -v Madridu'.' A'"'nh * Adolfo Suarez je zaprosil Andreottija, naj zagovarja španski vstop v EGS ob skorajšnjem obisku predsednika evropske izvršne komisije Roya Jenkinsa v Italiji. Suarez je tudi priznal, da predstavlja španski pristop k EGS velik problem, vendar predvsem političnega značaja. Španska prošnja za pridružitev evropskim portnerjem je politična izbira in Španci v tem trenutku pri- prvi obisk jugoslovanskega zunanje ga ministra v Švici po letu 1969. Po napovedih se bo končal jutri, tako da bosta ministra Vrhovec in Auber po vsej verjetnosti danes o-bravnavala dvostransko sodelovanje, saj so bila mednarodna vprašanja na dnevnem redu včerajšnjih pogovorov, (vb) Na sliki (telefeto ANSA): Andreotti in Suarez ob prihodu predsednika italijanske vlade v Madrid. PARIZ — V starosti 57 let je včeraj v Parizu umrl Jean Kana-pa, član politbiroja Komunistične partije Francije in vodja zunanjepolitične sekcije KPF. OB POSLOVILNIH SPREJEMIH PRI NOVOIZVOLJENEM PAPEŽU Metropolit Nikodim umrl v avdienci pri papežu Pokojnik, ki je imel svoj sedež v Leningradu, je bil zadolžen za stike z drugimi krščanskimi cerkvami RIM — Včeraj nekaj po 10. uri je v teku avdience pri papežu Janezu Pavlu I. umrl metropolit Leningrada in Novgoroda Nikodim. Visokega dostojanstvenika ruske pravoslavne cerkve je zadela srčna kap. Papež je včeraj zjutraj sprejemal cerkvene dostojanstvenike raznih krščanskih cerkva. Metropolita je k papežu spremil holandski kardinal Jan Willebrands. ki je že eno desetletje tajnik kongregacije za združitev kristjanov. Navzoč je bil tudi tolmač. Eno minuto potem ko Se je usedel k mizi s papežem, je Nikodim omahnil. Takoj so poklicali prvega zdravnika, ki je bil v bližini, toda metropolitu ni bilo več pomoči. Še preden so odnesli truplo v cerkev sv. Ane ter ga položil na pare, je st m papež blagoslovil pokojnika. Metropolit Nikodim se je rodil 1. 1929 (čez mesec dni bi bil star 49 let). Še zelo mlad je šel k menihom v Zagorsk pri Moskvi (kjer je tudi sedež vseruske patriarhije) ter s 17 letom postal diakon. Ko je bil star 20 let, so ga posvetili za duhovnika. Njegov vzpon po hierarhični lestvici ruske pravoslavne cerkve je bil zelo nagel. Ko je bil star komaj 30 let je bil posvečen za škofa in kmalu nato je bi! imenovan za člana sv. sinode ter za tajnika oddelka ruske pravoslavne cerkve za stike s tujino. Nekaj časa je bil metropolit v Minsku, potem pa je bil premeščen v Leningrad. Od 1. 1974 je bil tudi patriarhalni eparh za Ruse, ki živijo v zahodni Evropi. V zadnjih časih se je odrekel tajništvu za stike s tujino, in sicer zaradi zdravstvenih razlogov. V zadnjih letih ga je namreč že večkrat zadel infarkt. Ko je umrl papež Pavel VL, ga je patriarh ■ vseruske pravoslavne cerkve Pimen poslal kot svojega zastopnika na pogreb pokojnega poglavarja katoliške cerkve. V Rimu,' kjer je živel v semenišču «Russi-cum», je .počakal tudi na izvolitev novega papeža. Nekaj dni je bil tudi gost jezuitskega generala Arru-peja. ' Pokojnikovo truplo bodo verjetno že danes prepeljali z letalom v Moskvo. (vk) PO POLETNIH POČITNICAH JE USTAVNO SODIŠČE OBNOVILO SVOJE DELO ZDA in švicarske banke zavračajo nove preiskave o aferi Lockheed Iz Amerike so na zahteve sodišča odgovorili, da so dokumenti «top secret», prav tako švicarska banka, ki je vnovčila obrok podkupnine RIM •— Po štiridesetih dneh počitnic so se v palači ustavnega sodišča ponovno odpplg „tgžka. .vhodna vrata, skozi katera so šli sodniki «afere Lockheed* y. dvorano in na svoja mesta. Zaceli so ^ dveurno zamudo, ker je manjkal sodnik Ebner. Obtičal je nekje na progi med Bologno in Firencami zaradi atentata. Procesa pa brez njega niso smeli obnoviti, sicer bi mu avtomatično zapadel mandat. Proces so torej obnovili opoldne, ko je Paolo Rossi odprl sejo in takoj prebral odgovora na postavljena vprašanja, ki sta prispela , iz ZDA in Švice. Odgovora sta bila negativna. saj so iz ZDA sporočili, da «do-datna preiskava* o nekaterih okoliščinah škandala Lockheed ne pride v poštev, ker so zadevni dokumenti «top šecret*. Zafrkljivo pa je izzvenel odgovor švicarske banke, k| je vnovčila milijone dolarjev tretjega obroka podkupnine in ga/vknjižila na račun s šifro «STAS — 161*. Banka trdi, da bo sporočila ime lastnika tekočega računa samo, če bo pred tem formalno obtožen. Kako pa ga je sploh mogoče obtožiti, če je njegovo' ime ne znano, {ega švicarska banka - ni povedala, pa tudi sodniki nč -znajo. Zatem se je preči sednike’ spet predstavil zagonetni Ovidio Lgfeb-vre d’Ovidio. Postavili šo mu nekaj vprašanj v zvezi z ‘izplačilom prvega obroka podkupnin, se pravi tistega, ki naj bi ga vnovčili Pal-miotti in nato predal socialdemokratskemu ministru Tanassiju. O-vidio je odgovarjal tako zavito, da je bil nerazumljiv, ali pa sploh ni odgovarjal. Celo tedaj, ko ga je nekaj vprašal Palmiottijev odvetnik, Ovidio ni odgovoril, pač ,pa mu zabrusil: «Vi raje, poslušajte razpravo,* češ da je raztresen. V dvorani ustavnega sedišča se zdi, kot da se čas pomika • nazaj, k pomladi, saj so sodniki postavljali vedno ena in ista vprašanja. Višek so dosegli. Ko je neki sodnik vprašal obtoženca: «Poveite mi, kaj ima v tej zadevi opraviti Crocia-ni?» Pomislimo, da so samo o predsedniku Finmeccanice razpravljali nekaj dni. Zasedanje se je zaključilo z vprašanji «komisarja» DairOre, ki o-pravlja funkcijo javnega tožilca. Brata Lefebvre je vprašal, naj pojasnita funkcijo družbe «Contrade», saj iz priložene dokumentacije iz- haja, da je v njej Antonio Lefebvre večinski delničar. Ta je takoj zanikal in zatrjeval, r da,. dryžba posluje po naročilu in aa se je je v nekaterih primerih poslužil. «£ontrade» je bila finančna družba, vendar pa ni nihče vprašal Lefebvra, če je preko njenih kanalov pošiljal denar v tujino. GRAZIA GASPARI V ANCONI Obsojena zdravnica zaradi poskusa ilegalnega splava ANCONA ^neonsko sodišče je obsodilo na 20 mesecev zapora ginekologinjo zaradi poskusa ilegalnega splava. Zdravnico so aretirali prejšnji petek, medtem ko se je pripravljala, da bi izvedla splav v svoji ambulanti. Nosečnica, ki je članica,, nekega,, .feminističnega kolektiva, pa je že prej vso zadevo prijavila pojfejji,. ki Je „ pripravila past. Nosečnica se je javila v ambulanti v spremstvu policijskega podčastnika, ki ga je predstavila kot svojega sorodnika. Zdravnici je izplačala dogovorjeno parcelo 300 tisoč lir v bankovcih, ki so jih že prej označili, da bi imeli še en dokaz več. Kmalu nato so v ambulanto vdrli še drugi policaji in a-retirali zdravnico, 55-letno Eithel Di Grefforio, in njeno 45-letno sestro Liliano, ki bi ji morala kot bolničarka pomagati Dri splavu. Kot rečeno, je sodišče včeraj obsodilo zdravnico na eno leto in o-sem mesecev zapora ter na triletno prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Njeno sestro so obsodili na eno leto kazni, toda pogojno. • Osimski sporazumi (Nadaljevanje s 1. strani) jah. Osimski sporazum je velika stvar, pomeni vrh vsega v smislu, da smo odpravili žarišče napetosti, da smo dali zgled, kako je treba urejati odnose v tem tako občutljivem delu Evrope. Toda ne moremo ostati zgolj pri tem: uresničevanje duha osimskih sporazumov pomeni delo, trdo delo, iskanje rešitev, recimo za gospodarsko sodelovanje, za kooperacijo itd. Ne morem se znebiti < bčutka, da je včasih preveč besed o tem, da si včasih izmislimo tudi neki problem in da ostajamo, kot se je to dogajalo v Trstu, na periferiji nekaterih vprašanj, ki sploh niso bistvena. Ne iščemo pa obojestransko koristnih konceptov za razvijanje vzajemnega sodelovanja, itd. Ce imamo, recimo, določene pomisleke o industrijski coni, spregovorimo odkrito o tem, odstranimo nekatere nejasnosti, itd. in začrtajmo oblike o-bojestransko vzajemno koristnega sodelovanja. Ne pa da se vzamejo na periferiji nekatera vprašanja, da se to napihne do absurdnega in nato nastanejo določeni problemi, Mi zaupamo italijanskim komuni- stom, da bodo tudi v prihodnje krepili sodelovanje z nami in tudi mi si bomo prizadevali, da opravičimo zaupanje italijanskih tovarišev do nas. Menimo, da je naše vzajemno sodelovanje vedno v funkciji krepitve, izboljševanja odnosov, vsestranskih odnosov, med demokratično Italijo in socialistično samoupravno neuvrščeno Jugoslavijo. Mi smo drug drugemu potrebni. Tov. Ber-linguer je na 14. kongresu Komunistične partije Italije 1975 leta v Rimu dejal, da so italijanski komunisti zainteresirani, da ostane Jugoslavija takšna, kakršna je, to je samoupravna, neodvisna, neuvrščena in da niti malo ne dvomijo v to, da bo takšna ostala. Mi pa nasprotno menimo, iskreno menimo, da so jugoslovanski komunisti in vsi delovni ljudje zainteresirani, da se Italija razvija po poti demokracije, da postane še sodobnejša, industrijsko še razvitejša, da si prizadeva ne samo, da uspeva v boju za ohranitev demokratičnih institucij, ampak da to preseže, da gre še bolj pogumno po poti renesanse družbe in njenih institucij, to se pravi, v smeri še večie demokracije. še večjega napredka.* bližini TarragJ povzročilo 17 smrtnih žrtev, ^ tem ko je ranjencev najmanj Raffaele trsini na začasni svobodi REGGIO CALABRIA -valni urad prizivnega sodišča Reggio Calabrie je na zahtevo “ u_ nilcev odredilo izpustitev štiri« praviteljev družbe Liquichimica začasno svobodo. Raffaele Urs"1' Luigi Bianchi, Bruno Sacerdote Pietro Scuteri so bili aretirani • julija v Milanu na zaporni ®a ki ga je izdal namestnik drža' , ga pravnika iz Reggio Cala® Papalia pod obtožbo poneverbo ^ lance in prevare z obtežil®'®11 koliščinami. » Obisk voditeljev (Nadaljevanje z 2. strani). zaželela, da bi se v duhu oS^ skih sporazumov prijateljstvo sodelovanje med obema državah še okrepilo. Pri tem sta tudi P1" črtala velik pomen, ki jih imajo 11 rodnostne skupnosti v državi se zavzela za uveljavljanje tak®-^ informiranja, ki bi prispevalo nadaljnjemu razvijanju in utrJe'j. nju prijateljskih maddržavnih • r : nosov. Po sestanku se je deleBa ja udeležila kosila, ki ga je ' redil odbornik Cocianni. preo® predstavniki jugoslovanskih ra . prostoru, kjer živimo Slovenci- udaril je važno vlogo agencij® 'jj pe Adria in si zaželel, da bi^Vjj celotna TV - jugoslovanska i posredovala novice naše agen®d j nas, s čimer bi bila naša tika bolj prisotna v jugoslova1’-jj javnosti. Prav tako, je :akl% predsednik Race, bi nas veseL\e če bi TV postaje redno odkup0' druge oddaje, ki jih izdela Alpe dria, ki gotovo zanimajo jugos'0' sko javnost. Sledila je zanimiva in plodna ^ prava, iz katere so izšli "e*;a(jo-konkretni predlogi, o katerih se do Hriopacije pogovarjale tudi ucs.