Leto IX, it.263 Oflasi po tarifo. Uredništvo • LhiMJan*, KnaUora ulica fttrr. %/L Tmtakm it. «07« in >804, ponoči tudi ftt. «034. Rahaplsl m Liubljana, nedelja 11. novembra 1928 Cena 2 Din Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko .krs^0^ Ljubljana, 10. nov. Preobrat v Romuniji je popoln. Afront regentskega sveta proti kabinetu Vin-tila Bratianua je imel za posledico de-rnisijo vlade in konec liberalnega režima. To se je zgodilo na hitro, a nadaljnji dogodki so se razvijali nekoliko počasneje, končna solucija, ki jo je oči-vidno pospešil, če ne celo povzročil nasvet londonskega poslanika Titulesca, pa pomeni popoln preobrat v romunski notranji politiki. Nacijonalnozaranistična opozicija prihaja na vlado. Ta preokret je za nadaljnjo romunsko politiko ogromnega pomena. Še nedavno opozicija pri odločujočih krogih v Bukarešti ni imela simpatij; veljala je za preradikalno in niso si želeli njenega režima. Da se je ipak spremenilo razpoloženje naprem njej, je nedvomno poglavitna zasluga regentskega sveta, v katerem je eden od trojice največji cerkveni dostojanstvenik, ki je iz Er-deljske. Ta moment je gotovo v precejšnji meri pripomogel Maniu do zmage. Nacijonalni zaranisti prihajajo s tem prvikrat do neomejene vlade v Romuniji. Režitn prihaja od stare romunske plutokracije, ki se ji je splošno očitala nasilnost, reakcijonarnost in korupciio-nizem. na nove mlade elemente, ki predstavljajo po eni strani radikalno orijen-tirane zastopnike malih kmetov ki hočejo drugačno gospodarsko in socijalno politiko v državi, po drugi strani pa Er-delice. ki so morali biti dos'ej po večini v opoziciji. Je tedaj to zmaga demokracije in zmaga «prečanov». Gotovo smemo tudi v romunskih razmerah uporabljati ta izraz, zakaj paralela z našimi razmerami se vsiljuje sama od sebe in ie tudi v stvarnem pogledu zelo izrazita. Kakor pri nas KDK proti hegemoniji in nazadnjaštvu Beograda, se tudi romunska kmečka demokracija, predstavljana po zaranistih. bori proti hegemoniji in nazadnjaštvu Bukarešte. Tudi zaranisti imajo glavno zaslombo v romunskih prečanskih pokrajinah. Tudi oni se bore proti dušeči in uničujoči korupciji in za ravnopravnost, za pošteno in moderno državno upravo. Režim nacijonalnih zaranistov bo pomenil hkrati tudi modernizacijo in e v rope i z a ci jo romunske politike. Preokret ni tedaj le z romunskega, marveč tudi s splošno kulturnega in evropskega stališča velik napredek in mora biti tudi ostalim državam v južnovzhod-nem delu Evrope memento, da je treba prekiniti s škodljivimi starimi tradicijami in predsodki. Interesanten bo nadaljnji razvoj notranjih političnih dogodkov v Romuniji. Da Maniu ne bo mogel niti hotel sodelovati s sedanjim parlamentom, je izven dvoma. Ker razpolagajo v njem liberali z ogromno absolutno večino, je pričakovati, da se sploh ne bo več sestal, marveč da bo imela Romunija v kratkem nove volitve. Da bo iz njih nacijonalnozaranistična stranka prišla kot zmagovalka, o tem menda ni mogoče niti najmanj dvomiti. Že doslej se je v državi vedno obnesla praksa, da dobi volilna vlada v volitvah zanesLiivo večino, pa naj stoji za njo katerakoli stranka, Nacijonalnozaranistična stranka pa ima poleg tega za seboj prave in resnične pristaše, ki so zanjo iz prin-cipijelnih, ne pa morda oportunistrčnih razlogov, kakor pri drugih strankah. Da je res tako, se je pokazalo najlepše pri zadnjih volitvah, ki so sicer dale Ii-beraiom absolutno večino, a vendarle pokazale, da razpolaga opozicija Ma-niu-Mihalake z vročim borbenim kadrom med volilci, ki ga ne more uničiti niti omajati najhujši pritisk, Taka preizkušnja je za stranko vedno ogromen napredek, največje notranje ojačenje. Zato se ne more dvomiti o tem, da bodo volitve, ki jih mora nova vlada razpisati v najkrajšem času — saj ni priznavala kot opozicija zakonitosti liberalnega parlamenta — prinesla ogromno nacijonalno-zaranistično večino v Erdelju, večino pa tudi po ostalih romunskih pokrajinah. Z novim parlamentom bo mogla vlada Maniu izvesti svoje širokozasnovano reformno delo. Glede vnanje politike so voditelji dosedanje opozicije ponovno naglasa !i. da se strinjajo z dosedanjimi smernicami. Močna erdeljska komponenta je garancija. da se odnošaji do Madžarske ne bodo spremenili in da bo nova v'ada prav tako trdno ali še bolj zasidrala svojo vnanjo politiko v maloantantni zvezi. _ Tronjiiii« mJIraJji Tokio. 10 nov (b«.) Več dni trajajoče svečano«fti povodom kronania novega mi* kada so danes dosegle višek, ko se je vr* Silo slovesno kronanje mikada. Svečanosti se je udeležil celokupni diplomatski zbor pod vodstvom dovena. nemškega poslani« ka Solfa m nepregledna množica prebival* stva, ki ie z vseh strani prostranega ja* ponskega carstva prihitela v Kioto. Po ja« ponskih vesteh, ki pa so očividno pretira« na, računajo, da se je današniega kronanja v Kiotu udeležilo 5 m pol milijona ljudi. Vlada kmečke demokracije v Romuniji Homogena vlada romunske kmečke demokracije je včeraj prisegla in prevzela vodstvo državnih poslov. — Prva seja ministrskega sveta Bukarešta, 10. novembra, sg. Po si- nočnjih konferencah Mania s prvaki narodne kmečke stranke se je danes sestalo strankino vodstvo, ki je odobrilo pred'oženo ministrsko listo. Maniu je ob 11. dopoldne obvestil regentski svet, da je lista vlade sestavljena. Regentski svet je odobril ministrsko listo, nakar je bil podpisan ukaz o imenovanju nove vlade. Ob 16. je novi kabinet položil prisego v roke regentskega sveta. Minister Sever Bocu zaradi bolezni pri prisegi ni bil navzoč.-Na potu v kraljevo palačo je zbrana množica živahno aklami-rala Mania. V zadnjem trenutku je bila ministrska lista nekoliko izpremenjena Namesto Joatveesca ie general Alefra prevzel prometno ministrstvo. Nadalje se je ustanovilo novo ministrstvo za Banat, ki ga je prevzel Sever Bocu. Za mini- stra brez portfelja za Sedmograško je bil imenovan Vojcomitescu. Notranje ministrstvo ima Vajda Vojvod, zunanje ministrstvo prof. Mironescu, finančno ministrstvo Popoviči in vojno ministrstvo CikoskL Takoj po prisegi je nova vlada itnela svojo prvo sejo. Jutri zjutraj bodo novi ministri prevzeli svoje resorte. Dosedanji liberalni ministri so se danes dopoldne poslovili od uradnikov svojih ministrstev ter s tem prelomi'i dosedanjo tradicijo, po kateri so odstopajoči ministri osebno izročili svojim naslednikom agende. Ta prelom z dosedanjo tradicijo je v političnih krogih napravil zelo slab vtis. tembolj, ker je finančni minister Bratianu, ko se je poslavljal od uradnikov finančnega ministrstva. pozval uradnike, naj tudi proti volji sedanjih ministrov branijo interese države. Poslabšana trgovinska pogodba z Avstrijo Seja Narodne skupščine. -kih pridelkov v Avstrijo. - Beograd, 10. novembra, p. Današnja se« ja Narodne skupščine je bila sklicana sicer že za 9. uro, toda pričela je šele malo pred 11., ker vladni poslanci kljub rotenju in grožnjam ne prihajajo redno k sejam. Tudi Koroščeva vlada je začela posnemati Veljo Vukičeviča in dosledno briskira seje Na« rodne skupščine. Danes sta «dežurala» sa* mo minister socijalne politike Barič iti tr» govinski minister dr Spaho, ki se seji že ni mogel izogniti ker so bile na dnevnem redu zadeve njegovega resora. Pri čitanju zapisnika je zahteval besedo Nastas Petrovič in je v svojem govoru ostro kritiziral malomarnost skupščinskih tajnikov, ki vodijo zapisnike skrajno površ* no in nepopolno Njegov včerajšnji protest radi nepravilnega glasovanja v zapisniku sploh ni zabel ežen- Med drugim je poročal predsednik, da je vlada predložila Narodni skupščini v ra« tifikacijo dodatno pogodbo k trgovinski po« godbi z Avstrijo, nadalje konvencijo o vza« jemni pravni zaščiti in naknadnem spo« razumu med Jugoslavijo in Italijo o izvrše« vanju pravnih konvencij. Vlada zahteva za vse te pogodbe nujnost. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter po kratkem ekspozeju ministra Spaha odobrila dopolnilno trgov pogodbo z Av* strijo. Dr Spaho je v svojem ekspozeju na« glašal, da je vlado pri sklepanju te pogodbe vodila želja, odpreti domačemu gospodar* stvu nova tržišča Ta namen je pogodba v veliki meri dosegla. Nato je dr Spaho podal zgodovinski pregled naših trgovinskih odnošajev z Av* strijo do trenutka, ko je avstrijska republika povišala svoje uvozne carine. Avstrij« ska vlada se je tedaj vdala pritisku agrar« nih krogov ter povišala zaščitne carine na agrarne sirovine in na agrarne proizvode. L. 1925 je Avstrija uvozila v našo državo proizvodov za 1604 milijonov Din, kar zna« ša 18.33 odst. našega celokupnega uvoza. L 1936. za 1532 milijonov (2008 odst.). le« ta 1927 za 1424 milijonov (1955 odst.). V Avstrijo pa smo izvozili I. 1925 za 1651 milijonov, t. j. 18.55 odst; našega izvoza. 1. 1926. za 1609 milijonov f20.59 odst.), leta 1927 za 1448 milijonov (22.64 odst.) Ko pa je Avstrija povišala svoje zaščitne carine na agrarne proizvode, je naš izvoz prišel v težak položaj Stali «nw pred alternati« vo. ali sprejeti izvoz naših agrarnih pro--izvodov pod novimi okoliščinami ali pa odvodevati pogodbo Nato so se vršila po* novno dolgotrajna pogajanja, dokler ni bil dosežen nov sporazum, ki ga vlada pred« laga Narodni skupščini. Naša vlada je morala priznati avstrijski rpubliki naslednje koncesije: Za klavno govedo preko 500 kg teže zviša Avstrija svojo uvozno carino od 5 na 8.5 zlatih kron, za ostalo klavno živino od 5 na 10 zlatih kron, za pogonsko in plemensko živino od 25 na 50 kron, za svinje do 100 kg teže od 9 na 18 zlatih kron, za konje hladno« krvne pasme s starostjo preko dveh let od 60 na 132 kron za komad, izpod dveh let od 30 na 75, za svinjsko mast od 3.80 na 10 zlatih kron. Za te koncesije, smo dobili naslednje protikoncesije: Avstrija znižuje uvozno carino za pšenico, rž in oves od 4 na 2 zla* ti kroni (naš izvoz v Avstrijo znaša 30 mi« iiionov letno), za sveže grozdje od 15 na 10 (4 milijone) ta iabolkt od 2 na 1 Za -veže slive je bila prej dogovorjena čari' na 1 zlate krone. Ta carina ie z novo po* godbo ukinjen« in se bo vršil izvoz svežih *liv v Avstrijo brez carine (24 milijonov) Avstrijska republika znižuje nadalje cari« no za suhe hruške od 6 na 2 in pol, za ze« leni grah od 5 na 1. Carina na slivovice je znižana od 150 na 75 kron. Najvažnejša koncesija v tem pogledu je znižanje carine na težke zaklane svinje od 6 na 3 zlate krone. Zelo otežkocen uvoz kmeč-Nova pogodba je odobrena Dr. Spaho je končal s pozivom, naj Na« rodna skupščina sprejme dopolnilno po« godbo k trgovinski pogodbi z Avstrijo. Po« godba je bila nato brez debate sprejeta s 131 glasovi Dalje je Narodna skupščina vzela v raz« pravo tri konvencije z Madžarsko. Mini« stra narodnega zdravja in pravde sta po« dala kratke ekspozeje, nakar so bile kon« vencije sprejete s 129 glasovi. S tem je bila seja zaključena. Prihodnja bo v ponedeljek z nadaljevanjem današnje« ga dnevnega reda. Seje skupščine bodo bržkone zopet od* godene. V ponedeljek se sestane plenum fi« nančnega odbora, k» bo najprej izvolil sek« cijo za prošnje in pritožbe, nato pa bo raz« pravljal o uredbi glede pomoči v slučaju elementarnih nezgod in o uredbi glede dnevnic državnim uradnikom na službenem potovanju. Konfliktti v sarajevski oblastni skupščini Sarajevo, 10. novembra n. Volitve sarajevskega mestnega župana in demoiistraci/je, do katerih je potem prišlo, so privedle do popolnega prektnjenja stikov med JMO in sarajevskimi radikali. To se opaža tudi v oblastni skupščini sarajevske oblasti Na včeraijšnua seji ie podpredsednik dr Toma Po.povič prečitel pakt, ki le bil sklenjen med muslimani in radikali o sodelovanju v oblastna skupščini Ta pakt je določal, da dobe radikali podpredsednika ta enega sekretarja skupščine, da dobe tri mesta v oblastnem odboru in da izmenično predsedujeta radikal in musliman. Do čim }e muslimanska organizacija prvi dve točki pakta napolnila, tretje tri. v čimer vidijo radikali nelojalnost. Zaradii tega dr Po-povič podaja ostavko na podpredsedniško mestu. Njemni se je pridruži! tudi skupščinski tajnik Milovič, ki je ravno tako denrisijondiral Nato je govoril oblastni odbornik dr. Dušan Petrovič, ki je tudi radikal ta se je solidariziral s Popo-vičem in Mifovidem, toda ni podal ostavke na svoj položaj. Vsem trem Je odgovarjali dr. Behmen, ki Je navajal, da muslimani zato niso izpolnili tretje točke siporazmma. ker so radikali na sarajevskih demonstracijah vzklikali proti dir Spahn ko» predsedniku JMO ta aktivnemu ministru. Zato je klub muslimanskih oblastnih poslancev poslal radikalom pismo, v katerem jim je odpovedal nadaljnjo sodelovanje. V skupščini le nastal še večji nemir ta kazalo le, da bo prišlo do pretepov; zato le predsednik hitro prekini' sejo Ko le bila zopet otvorjena ie govoril še pristaš HSS Hadžič, ki le poudar ial, da je dobro, da so radikali ta muslimani po kazali odprte karte. Nato Je bila seja zaključena Iz parlamentarnih klubov m odborov Beograd, 10. novembra. t>. Nocoj je radikalni poslanski klub nadaljeval razpravo o tekočem zakonodajnem delu v Narodni skupščini. Minister za sooijalno politiko. Stilepan Barič je poročal o zakonskem načrtu ^lede javnih gradenj v pasivnih krajih. V ponedeljek aa 9. uro dopoldne je sklicana seja plenuma finančnega odbora. Na rrz-pravi bodo uredba o odškodnini v slučaju elementarnih nezgod ter uredba o potnih in selitvenih stroških za državne uradnike. Isti dan ob 4. popoldne bo eja zakonodajnega odbora, na kateri bo razširjena sck-riia. ki proučuje zakonski načrt o ljudskih šolah. Zakonodajni odbor bo nato raznravlial o zakonskem npfitu. k? se nanaša na o»eb"p 'mena Načrt Ip i?)dela1 mintetrvt*" iotran'iV PirVmnvpr <5n?fon»žs» na Po^kem Katovlce, 10. nov s Poljski listi iavljaio da je vojvodstvo v zvezi z are^ciio areti« ranih oseb, ki so že od leta 1926. osumlje* ni šnijonaže v korist Nemčije, prišlo 1. no« vembra na sled novi špijonski aferi. Na podlagi preiskave je bilo aretiranih več oseb, ki so obdolžene politične in vojaške špdjonaže v korist Nemčije. Prvo leto kmečbodemokratske koalicije Pribičevičeve izjave ob prvi obletnici ustanovitve KDK. Zakaj ni prišlo do Zedinjene demokracije 0. novembra n. Povodom Jutriš- fuzija izvedena, bi se skleoaj< Zagreb. 10. novembra n. Povodom jutrišnje obletnice ustanovitve KDK je Pribiče-vič sprejel danes novinarje, ki jim ie med drugim izjavil: »Jutri poteče prvo leto, odkar smo podpisali akt, ki se Je v Javnosti nazval beograjska resolucija in s katerim se je osnovala KDK. Znana je stvax. da so demokrati želeli in zahtevali, naj se izvrši fuzija demokratske stranke s samostojnimi demokrati. To nam ie bilo ponudeno in jaz sem o tem takoj obvestil Stjepana RadiCa. Razgovar-jala sva se o tem in bilo nama je jasno, kakšen je značaj in namen te ponudbe s fuzi.io. Demokratom je bilo gtavno v tedanjem trenutku, da se ojačijo številčno napram radikalom. Pred očmi niso imeli nobene izpremembe sistema, temveč so hoteli ohraniti politiko četvorne koalicije in se v tej četvorni koaliciji številčno ojačiti napram radikalom s fuzijo s samostojnimi demokrati. Sti. Radiču in meni pa je bilo glavno, da se izipremeni sistem. Zato sva neodvisno drug od drugega formirala idejo zed:«jenja celokupne demokracije Na mojem prvem sestanku s Stjepanom Radičem je bil izdelan načrt, da osnujejo HSS. SDS demokratska stranka, JMO in savez zem-ljoradnikov. klub zedinjene demokracije, ki bi imel 170 poslancev in tako absolutno večino v parlamentu. Bila je to grandijozna ideja in ako bi bila oživotvoriena bi bil položaj v naši državi danes daleč drugačen, kakor je. Demokrati niso rrontalno odbili tega predloga, hoteli pa so ga izma-nevrirati s svojim predlogom o f tiri j i demokratov s samostojnimi demokrati. Pogoj demokratov za fuzijo ie bil ta. na! samostojni demokrati priznajo vlado četvorne koalicije in šele potem, ko bi bila fuzija izvedena, bi se sklepalo v fuzljonf-ranam klubu, kjer bi bili mj v manjšini o usodi Vukičevičeve vlade ter četvorne koalicije. Meni in Stjepaou Radiču pa je bilo tedaij glavno, da ustvarimo političen položaj, bi bi onemogočil hegemonijo. Danes ie čisto jasno, zakaj so demokrati odbili ze-dinjeno demokracijo in forsiralj samo fuzijo s samostojnimi demokrati. V klubu ze-dinjeime demokracije bi bili prečanj v večini in to bi bilo najmočnejše iamstvo za novo politiko v državi. Samostojni demokrati smo bili postavljeni pred alternativo, da izbiramo med koalicijo s HSS in fuzijo z demokrati. Odločili smo se brez oklevanja za koalicijo s HSS. Ko smo ponujali g. Dividoviču zedi-njeno demokracijo, nismo tkjstavijali nobenih državnopravnih zahtev Vse bi se imelo izvršiti v okviru ustave. Toda demokratski prvaki so nam govorili, da zedinjena demokracija ne more dobiti vlade in da bi Vukičevid vodil nove volitve. Odgovoril sem jim. da sprejemamo tudi tak položaj. Ako bi prišlo do volitev bi postavili Dri njih skupne liste, pa bi se videlo, kdo H zmagal, reakcija ali demokracija. Toda vse ie bilo zaman. Ko smo spoznali, da iz zedinjene demokracije v tem času ne more bjti ničesar, smo se odločili za osnovanje KDK Ko smo jo ustvarili, so bili srbijanski politiki kon-sternirani. N;ibova politična maksima ie bita toloi s Pribičevicem Radica in z Radičem Pribičeviča. Potem so mislili, da bo naša koalicija trajala samo nekoliko tednov. toda jutri obhajamo obletnico našega skupnega dela. V tej naši skupnosti je jamstvo za zmago velikih načel, zaradi kateri!; je bila KDK osnovana. Zopet napovedujejo ostre ukrepe proti KDK Posvetovanja režimskih prvakov. - Konfiskacije listov kot prva etapa. - Sodno postopanje proti voditeljem KDK, ki dajeio iziave Zagreb, 10. novembra r. Današnji listi poročajo: Kljub ponovnemu zatrjevanju dr. Korošca, da ima njegova vlada zgolj namen vplivati pomirjevalno in da niti z da-leka ne namerava podvzeti proti KDK kakih ostrejših ukrepov, se izve iz popolnoma zanesljivega in avtentičnno poučenega virr1 da je vlada izdelala natančen načrt za sistematično preganjanje vodstva in najuglednejših pristašev KDK. V ta namen se je vršilo zadnii teden v Beogradu več konferenc med prvaki vladnih strank, ministrski svet pa se ie na svojih zadnjih sejah bavi! skoraj izključno s tem vprašanjem. Vsa ta posvetovanja sc dcrvedla do sklepa, da se začno izvajati proti KDK poostrene zakonske mere To se opaža že v zaplembi listov v Zagrebu Beogradu Tc smatrajo v političnih krogih za prvi jstre!š^ vladni ukrep z? pobijanje akciie KDK Kakor izvemo, je dr Ko-ošec izdal vsem policijskim oblastvom in državnim pravdnikom nalog mj vložij< ovadbe tn tožbe zaradi vseh izjav in govorov prvakov KDK. ki lizidejo v Hstih ne glede na to, ali so bili dotjčni listi zaplenjeni aH ne. V zvezi s temi navodili ie bil pozvan ▼ Beograd višji državni pravdnik v Zagrebu dr. Aleksander, kj je imel dolgotrajne konference z dr. Korošcem in ministrom pravde Vuiičem- Na teh konferencah ie bilo sklenjeno, da bo višje državno pravdni-štvo v Zagrebu zahtevalo od Narodne skupščine preko ministrstva pravde izročitev vseh uglednegših prvakov KDK, v prvi vrsti Svetozarja Pribičeviča dr Mačka. Pre-davca, dr. Krnjeviča dr. Pemarja !n drugih. ki jih ie smatrati za glavne voditelje akcije in pokreta KDK med narodom Državno pravdništvo ima nalog, da najde pri-, merno motivacijo za sodno postopan e bodisi po zakonu o tisku, bodisi po zakomu o zaščiti države. Posamezni ministri nočejo dati novinarjem nikakih podrobnejših pojasnil. Na vsa vprašanja le naglašajo. da Se bodo izvajali zakoni z vso strogostjo. Opustošenja Etne so vsak dan hujša Katastrofalni izbruh Etne traje nezmanjšano dalje. — Messi-na odrezana od Italije. — 4300 ljudi je izgubilo vse premoženje Catania, 10 novembra s. Po zadnjih vesteh vulkanologičnega instituta je delovanje Etne skoraj stabilno. Pri kraju Forte ima tok lave slej ko prej hitrost štirih metrov na minuto. Oba toka lave sta se združila v enega, ki prodira s hitrostjo štirih metrov. Lava je včeraj zelo narasla pri kraju Poggio Vicario, kjer io zadržujejo razvaline v Mascaliu. Upajo, da se bo hitrost lave zaradi materijala. ki ga nosi s •boj. zmanjšala. Da se po možnosti prepreči nadalina nevarnost, ie prebivalstvo v Mmurziati zapustilo nižje ležeče hiše. Število beguncev iz krajev, ki iih ie uničila lava ali pa ki jih ogroža znaša približno 1300. Glavni tok lave je prodri preko železniškega mostu pri Mascaliu. tako da je železniška proga Catania-Messina prekinjena Lava prodira v smeri proti Caravi. odkoder Ženske v borbi z roparji Šanghaj, 10. nov. (be.) V kitajski pokra« jini Kiangsu se je oborožilo 800 žensk, da preprečijo ropanje banditov. Med ženska« mi in roparji je prišlo do ogorčenega boja, v katerem so imele žene 9 mrtvih in več ranjenk. Končno so bili po hudem boju banditi pregnani'. Druga smrtna žrtev novosadske katastrofe Novi Sad, 10. novembra, p. Poročali smo že o težki letalski nesreči v Novem Sadu. pti *emer ie bila težko ranjena nčenka Tr?nv *ke akademije Sofija Por>adi6 Zdravniki so takoj po nesreči izjavljali, da obstoja malo upanja, da bi ponesrečena učenka prebolela težke notranje poškodbe. Nesrečna žrtev letalske nesreče je nocoj po najhujših mukah hi trpljnju podlegla težkim poškodbam. Kakor je preiskava ugotovila, Sofija ni bila na aeroplanu, temveč je bila po nesrečnem naključju ravno na ulici, ko je strmoglavilo letalo na tla in jo pokopalo twd seboj. se bo zlila v morje. Drugi tok prodira v sme ri proti Nunziad. Lava ie sedaj popolnoma obkolila ta kraj. Pomožne čete delajo na to, da bi se lava zlila v morje preko uničenega Mascalia. Kot zadnje poslopje je bila v Mascaliu uničena velika tvornica esence iz ci-tron in oranž. Catania, 10. novembra d. Delovanje Etne se je včeraj zopet zvišalo. 2e od Jutranjih ur prihaja lava iz novega žrela, ki se Je odprl v bližini Magazzenie, približno 8 km severozapadno od Mascalia. To žrelo ie takoj začelo bruhati velike množine lave. ki so z veliko hitrostjo prodirale v dolino. Ako bo novi tok obdržal svojo dosedanjo smer, ni izključeno, da bo dosegel la poplavil mesto Giarre, ki leži približno 10 km južno od Mascalia in 30 km severno od Catanie. Proslava 10-letnice na poštah Beograd. 10 novembra d. Minister pošte in brzojava je odredil, naj se v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne ustavi v miraistrvuvu, pri poštnih direkcijah ta vseh postnih uradih za dve minuti vsako delo v spomin 10-letnice premirja in padlih žrtev med svetovno vojno. Kritičen položaj v Poruhrju Essen, 10. novembra (be.) Zaradi feprtja de« lastva se nahaja mesto v velikih finančnih težavah. Do nadaljnjega je ustavil nadžmpan vse izredne izdatke. Zupan v Dusseldorfn je naprosil člane mestne oprave, naj se vzdrže do nadaljnjega vseh posetov privatnih ta javnih pri-'editev. Zanimivosti o begu Viljema — Berlin, 10 nov. O priliki lOeltnii nemške republike je objavil cBerliner Ta-geblatb zanimive podrobnosti o begu bivšega nemikega cesarja Viljema na Nizozemska List ugotavlja, da nista niti Hindenburg niti Grbner svetovala Viljemu, naj odstopi. Hindenburg j« tarnal o cesarjevemu begu tri vrrj potem, ko m je vlak že odpeljal. Spričo takega čuvarja države bi bilo nespametno mirno spati!" Ostri napadi beograjskih listov na dr. Korošca zaradi zaple- njevanja listov Konfiskacijske metode dr. Korošca so izzvale tudi v beo&rajskem tisku hudo kri. Oba glavna lista »Politika« in »Vreme« ogorčeno napadata »največjega Slovenca« in z ironijo ponatiskujeta »Slovenčev« klic po tiskovni svobodi, kj nima nobenega drugega namena kakor prikriti vernim ovčicain v Sloveniji delovanje g. Korošca v Zagrebu in Beogradu. Današnja »Politika^ se na uvodnem mestu bavj s konfiskacijsko prakso dr. Korošca, kj jo primerja z nekdanjimi turškimi cenzorji naglašajoč, da ie razlika samo v tem, da so listi takrat točno vedeli, kaj je zabra-njeno in kaj ne, dočim dr. Korošec tiskovni zakon izvaja drugače v Beogradu in drugače v Zagrebu in Ljubljani. »Politika« dalje naglaša: »Dr. Korošec se zagovarja, da prihaja ta razlika odtod, ker državni organi v Beogradu in Zagrebu različno tolmačijo zakon. Izvajanje zakonov v splošnem, posebej pa še izvajanje zakona o tisku spada v delokrog notranje politih o vsake vlade. Lepo izgleda vlada, koje i; Vranjo politiko vodijo — policijski pisarji. To uradno priznanje dr. Korošca nam Je zelo dragoceno. Je več kot dokument nesposobnosti, Je dokument popolnega duševnega si omaštva, takega siromaštva. ki je čs prihaja s položaja predsednika vlade, lahko katastrofalno!« »G. dr. Korošec«, nadaljuje »Politika«, »je bi! vstoličen za predsednika vlade po vsej priliki zato, ker sc je pojavila gonja proti Srbijancem, in ker se ie mislilo, da bo ta gonja prenehala, če bo na čelo vlade prišel mož, ki ni Srbiianec. niti Srb niti Balkanec. marveč pravi Evropea A gonja ni prenehala: danes je ostrejša nego kedaj poprej! Evropec Je ponižsn (sveden) na ralimetli censur — Memurija, ministrski predsednik na policijskega pisarja. Spričo takega čuvarja držav« bi bilo mrno spanje nespametno. .. < Beograjski »Trgovinski glasnik«, ki velja za glasilo srbskih krogov je objavil pod naslovom »Protestiramo* naslednji članek: »O. Korošec je jel preganjati tisk. Več beograjskih listov je bilo parkrat zaplenjenih. Zagrebški tisk je doživel isto usodo. Zaplembe je sodišče večinoma razveljavilo. To pomeni, da je v postopanju policijskih oblasti več samovolje centralnih oblasti nego občutka zakonitosti. To pa je nasilje nad javno besedo. Toda tudi če bi sodišče redno potrjevalo prepovedi, nastane vprašanje ali je treba časopisje pleniti? Zaradi člankov se vlagajo v inozemstvu tožbe pri sodiščih, a novinar.fi in listi odgovarjajo za' svoje prestopke pred zakonom in sodiščem. Zaplemb tam ne poznajo. Pri nas ie drugače. Pri nas se postopa kakor samo v zaostalih državah. Imamo nazsdnja-5ki zakon o tisku in še temu nazadnjaškemu zakonu dodajamo še slabšo uporabo. Uverjeni smo, da od davljenja javne besede nima nobene koristi niti režim. Dobro bi bilo, da se dr. Korošec in drugi ne bi trudili prožiti svetu nekulturnega spričevala o naši državi. Energično protestiramo proti zaporedni plenifvi raznih jugoslovenskih časopisov in proti sistemu persekuelie javne besede. Bolje bi bilo. da Koroščeva vlada bolj pazi na dejanja, nego na besede. Ce pa se že peča z besedo, naj prepusti sodišču, da oprosti ali pa kaznuje pisca. Naj toži, s prepovedmi pa naj no onemogoča javne kritike.« Nov naskok SLS na slovensko obrtništvo 30 odstotkov oblastne doklade na obrtniško dohodnino Od 1. januarja 1929. bo prva davčna skupina (trgovina, industrija) plačevala obrtne-ga davka od čistega dohodka 10%. druga skupina (svobodni poklici in obrti z več ne^o štirimi kvalificiranimi pomočniki) 8%, književniki, privatni učitelji, novinarji, babice <5%. K temu pride še dopolnilni davek, ki znaša, če je čisti dohodek letno do 10 tisoč dinarjev 2%, 10 do 20 tisoč dinarjev 2.5%, 20 do 30 tisoč 3%, 90 do 50 tisoč 4%. 50 do 70 tisoč 5%. 70 do 90 tisoč 8120 do 150 tisoč 10%. nad 150 tisoč dinarjev 12%. Na te že samo po sebi velike davke hoče vpeljati SLS sedaj še v obeh slovenskih oblasteh 30% oblastne doklade. Obrtnik s strojem na pogone ali petimi delavci bo plačal, če se mu čisti dohodek oceni n. pr. na 36.000 Din osnovnega davka 2%8f>. dopolnilnega 1440 Din 30% oblastne doklade 12% Din skup*; torej 6616 Din ali nad 15% čistega dohodka. Gospodje pri SLS uam očitajo, da le iz nagajivostj kritikujemo »delo« SLS, ki Je prinesla novi obrtni davek In oblastni proračun, v katerem je nov udarec za našo in-dustrijo In ohrt. Suhe številke pa. s katerimi si vsakdo sam lahko izračuna, kaj bo plačal. govore dovolj jasno besedo. Novi oblastni obrtni davek bo zadel obrt. delavstvo in konzumente. Konkurenčna zmožnost Slovenije bo še bolj zmanjšana. Nas vodijo pri kritiki popolnoma stvarni abziri. Če imajo gg. Ogrin in tovariši stvaren odgovor, mi ga bomo vzeli v pretres in bomo nanj odgovorili objektivno. Glasilo SLS pa previdno molči. Rado bi. da bi ta atentat na žepe gospodarskih krogov prešel kar na tihem. Obrtniške organizacije so že izpregovori-le, molči pa Zbornica TOI, ki ima menda le zaradi lepšega v naslovu, da je tudi »za obrt«. Naši poslanci se moraio z najodloč--e i širni sredstvi postaviti v obrambo ogrožane konkurenčnosti naše obrti. Poincare še ni sestavil vlade Odločitev o usodi njegovega mandata bo padla danes. — Če Poincare ne uspe, pride na krmilo najbrže levičarski kabinet pod vodstvom Brianda Pariz, 10. novembra s. Poincarž je imel danes razgovor s predsednikom Doumer-guom. Ob 3. pcpaldnu je nadaljeval svoje razgovore z pt litičnimi voditelji. Proti splošnem pričakovanju Poincarč še ni sestavil novega kabineta, dasiravno se je splošno računalo, da bo kriza vlade rešena že danes. V poučenih krogih sicer zatrjujejo, da je ministrska lista v glavnem že sestavljena. Mesto od;-topivših štirih radikalnih ministrov bi stotfli v novo Poincarčje-vo vlado Oberkirch. EMos in Besnard, ki Pripadajo sicer radikalski stranki, vendar pa ne odobravajo sk spa strankinega kongresa, ki je izzval vladno krizo. Pač pa stavijo Poincarčju gotove pogoje, ki bi naj Desetletnica obnovljene poljske samostojnosti Dne I. novembra praznuje Poljska republika na slovesen način desetletnico svojega obstoja. Novonastale odnosno razširjene nacionalne države srednje in vzhodne Evrope praznujejo druga za drugo desetletnico, odkar se je zrušil nasilni tujerodni režim nad njihovi mi teritoriji. Obletnica je zvezana v glavnem na katastrofo centralnih držav, konkretneje pa je navezana na najpomembnejši datum narodnega osvobojenja in uje-dinjenja. Na Poljskem praznujejo desetletnico na datum, ko ie stopil 1. 1918 Josip Pilsudski na čelo dr/.avn? rpravi, odnosno, ko se mu ie poverilo poveljstvo nad vsemi obo roženimi četami na Poljskem. V Poljski so zavladale v oni dobi zelo neugodne razmere. Ko so nemške in avstrijske okupacijske sile zapuščale poljsko o?errIjc in se je pričenjal prevrat, sta se organizirali na Poljskem dve vladi, ena levičarska, ki se je proklamirala v noči med 7. in 8. novembrom v Lublinu s socijalisti na čelu in dru-ga, ki se je Ma razvila pod okriljem re-gentskega sveta v Varšavi, dediča avstrlj-sko-nem načrtov glede restavracije Poljske pod patronatom centralnih sil Varšavska vlada je bila izrazito desničarska In je imela v deželi malo avtoritete bodisi radi neslavnih historičnih r emirje ene kakor tudi zaradi splošnega radlkaliziranja ljudskega mišljenja in razpoloženja.- Vladi nista priznali druga druge in situacija je postajala vedno bolj napeta. Tedaj se je vrnil iz internacije v Magde-burgu general Pilsudski, ki je vživaj ogromno avtoriteto zaradi svoje revolucijonarne omogočali vsaj delno podporo nove vlade s strani radikalske frakcije. Tozadevna po-rajanja so še v teku in bodo najbrže končala še nocoj z uspehom. Vsekakor pa je Poincarč odločen znova vrniti mandat, če bi se izkazalo, da bi njegova vlada v zbornici ne imela stalne in zanesiiive večine Dasi se ta možnost izključuje, se v političnih krogih vendarle razpravlja o tem. kdo naj sestavi vlado v tem primeru. Sodi se. da bi mogel razen Poincarčja edino Briand skupno s Tardieujem sestaviti delazmožno vlado, ki pa bi imela le prehodni značaj. Vsekakor Pa sc sklepa da mora najkasneje iutri dopoldne pasti odločitev o uspehu ali neuspehu Poincarčjeve misije. preteklosti, in ker se je bil očitno uprl nem-škim imperijalističnim težnjam ki so hotele pod masko poljske »restavracije« podrediti ruskopoliske zemlje svoji oblasti. Nemci so ga kakor mnoge druge legijonarje prijeli in internirali; njegov ugled pa je vpričo tega le še porastel. Ko se je tedaj raznesel glas o njegovem povratku. je vse pričakovalo rešitve od njegovega nastopa. Dne 11. novembra mu je Varšava priredila triumfalen sprejem, regentski svet pa mu isti dan izročil vrhovno poveljstvo nad poljskimi ar. madami, tri dni nato pa tudi najvišjo politično oblast. Pilsudski je brž začel uvajati red; lublinska vlada je takoj vso oblast iz* ročila v njegove roke in socijalist Hovac-ženski ie sestavil prvo poljsko vlado. S tem se je obnovila enotna, svobodna Poljska in dogodki z dne 11. novembra so ji osnova. Poljaki lahko še s posebnim zadoščenjem gledajo nazaj na svoj silni uspeh. Niihov teritorij je bil nad sto let razdeljen med tri najmočnejše kontinentalne velesile in težko si je bilo predstavljati možnost, da bi se bilo mogoče osvoboditi izpod gospodstva, vseh treh. Zato je praktična politika silila v oportuniteto in narekovala potrebo, nasloniti se na eno od nasprotujočih si kombina-nacij. Ali ravno v tem pa ni bilo enotnosti Oališki Poljaki ki se Jim ie v političnem T>o?ledu godilo najbolje in so Imrtf zelo privilegiran položaj v Avstriji, so pričakoval: pomoči od habsburške drŽave In so zato hoteli najprej premagati Rusijo in proti njej obnoviti Polisko pod avstrijsko zaščito. Za. to so pod vodstvom Pilsudsk^"'' organizirali profiruske poljske legije, ki so borile ta-koi od 1 1914. dalje proti Rusom. Toda v kongresni Poljski je bil le manjši del za ta avstrijskopoljski koncept. Velika večina mladih Poljakov pa Je Želela sporazum z Rusi, osobito, ko Je car slovesno dal zagotovilo, da se Poljska ujedini in obnovi kot v bistvu samostojna država. Tudi Poljaki v Nemčiji so bili po ogromni večini za | rusko orijentacijo. Kmalu so se tudi v an-tantnih vrstah borile polfske legije. Notranja razcepljenost med Poljaki pa se je polagoma manjšala, Iri so nemške mahi-nacije razkrile, da gespodi v Berlinu ni do obnove Poljske, marveč da jo žene le goli imperijalizem. Zato so se poljski duhovi vedno bolj odvračali od centralnih sil. legi-jonarji so se razpršili in so romali v nemške ječe. Istočasno je vršila poljska emigracija v antantnih državah živahno propagando i?i organizirala priprave za obnovo Poljske m račun centralnih držav, Duro\vski, Sienkie-wicz in Paderewski so bili med prvimi an-tantofilskimi propagatorii poljske svobode. Ruska revolucija in nato katastrofa Av-stro-Ogrske ter Nemčije, vse to Je povzročilo, da so se uresničile najdrznejše poljske sanje, in da se je Poljska obnovila v obsegu kakor si 1. 1914 ni mogel lepše zamisliti največji optimist. « Režimska Igra z obnovo gospodarstva Brezplodne konference privrednikov. - Večna »pripravljenost vlade. — Skromni program za obnovo gospodarstva Slovenije šele potem mogoč tujski promet v kam niškem kotu, toda stvar ni ravno do bro vpeljana, Zadnje sredstvo V nedeljo zvečer sem odpotoval po zasebnih opravkih v Beograd ter se že v torek zjutraj vrnil domov. Nikogar od politikov nisem videl; Narodni skupščini sem se izognil s tem, da nisem stopil niti v ulico Miloša Velikega, od poslancev sem videl samo Koroščeve »parlamentarce« in še te samo na vlaku, a vendar ni dal ta neznaten dogodek »Slovencu« dva dni miru. Vsemogoče stvari ugiblje in dasi je tam od malicijoznostj do bistrine ozek in pohleven pas, vendar je našel vse polno važnih stvari. V enem pa je »Slovenec« siguren, da je KDK razbita in da se je klerikalcem ni treba več bati. Zato je med drugim dokaz moja pot v Beograd In če ne bi šel v Beograd, bi zopet to bil dokaz, da je KDK že popolnoma v razsulu. Što se babi htilo, to se babi snilo. Vidim torej, da ima g. Korošec pred seboj en sam ideal: razbit: KDK in io pripraviti na kolena. S tem svojim idealom je postal ministrski predsednik in ko že sama ta pojava ni rodila za-žalienega učinka, je šel naprej na delo. V ustih zakonitost, v žepu figo in nasilje. Plenjenje časopisja, preganjanje pristašev, tožbe, prepovedi shodov, vabe in grožnje intrige in obljube, snubače v Zagreb, a po blamaži takjj tožba zoper vdovo pokojnega Stjepana Radiča. Cisto tako, kakor so čikoši nektiivj konje lovili. In tuhta in napenja učeno glavo, pa pogrunta novo sredstvo. Misli si, kakor se je okrog mene vse zbralo, samo zaradi dnevn.c, tako je tudi drugod. Dnev niče jim bomo odvzeli ,pa tako lahko nekaj našim navrgli, pa bo š!o. KDK bo odnehala, prišla k meni na sporazum, moji grehi bodo pozabljeni in še me bodo slavili kot očeta domovine. Toda modri ukrep še bolj modrega prenrjera rodi baš nasprotni učinek. Pa ga še jo ne iztrezni. Išče novih pripomočkov. Že je zagrozil z odvzet.iem železniških vozn h kart in študira, kako bi odvzel mand ilc. Tu ga puščajo že najzvesteiši na ceilu. Še tistim je to predebelo, ki jih je zadnjič privlekla prvič v skupščino Vukičevičeva policija. Z najnovejšimi sredstvi za ukrotitev KDK izgublja ugled in veljavo v očeh celo tiste čaršije, ki ga je v le li njegove molčečnosti smatrala za p imetno glavo. Tako gre taka stvar od stopnje do stopnje! »Jutrov« uvodirčar je pred nekaj dnevi zapisal sledeči stavek: »O. Korošec je dolgo vrsto let živel od duševnega dela drugih. Zdaj je na visokem položaju in lahko pokaže, kaj zna sam.« To je čista resnica in take stvari si je treba dobro zapomniti. Toda. pokazal ne bo nič, kakor doslej še nikoli nič. Slučaj ga je vrgel na površje, slučaj ga bo odnesel, za SLS pa bo ostala samo žalostna izkušnja. Z nasiljem, preganjanji, zaplembami, odvzetjem dnevnic in drugimi sredstvi KDK ni ukrotil še manj razl.il. Kaj naj zdaj stori? Čaka, tako bo izjavil. S čakanjem ne bo nič in mu samo dolgočasno Dostalo. ker KDK tudi to ukrotiti ne more. Čas je vendar za KDK boljše sredstvo nego za režimlije. Kaj torej sedaj? Če hoče na vsak način ngnati KDK, ostane še eno edino sredstvo. Pa moram reči, da me močno čudi, da ga v svoji svobodoljubnosti in velikem spoštovanju parlamentarizma še ni pogrun tal. Sredstvo je znano ,in so gosnod-!e Koroščevega kalibri radi uporabljali zlasti proti neposlušnemu delavstvu. Zlasti zoper stavkajoče delavce. In kaj smo sedaj v očeh g. Korošca poslanci KDK drugega, nego stavkujoči delavci? Pa če smo ga prepričali, da nas z reduciranjem ne spravi pod svojo komando. naj poskusi še to. Svojemu resornemu rr^istru za vMsko in mornarico nai ukaže vso KDK takoj mobilizirati. Vse < uiiifr—in pod orožje. Pa na vežfoo od prveea do zadnjega. In da bo stvar bolj učinkovita, naj nam "osta-vi za komandanta kl^ske^a predsednika sr. Sušnika. Hud gospod je to in spomin na i je^ovo oberlajtnan-stvo je pri kmečMh fantih še v živem •mini« Čt torej vse to ?e poskusi g. orei.T?<'er 'i na've5*- Slovenec, pa je danifa / Zatiralcem Ob obletnici rapaflske pogodbe Zastrli ste nam vedri svod nebes, da solnca luč duš naših ne bi grela, zaprli nam studencev božjih vrela, pobrali plode z naših ste dreves Grobove kopljete nam: zemlje krov naj bo nebo nam zdaj in naša hrana vaš gnoj, pijača naša mrzla slana, domovi naši krtov temni rov. Naj se zgodil Naj se izpremeni naj rod v podzemnih črvov goste rdje, naj korenike vaše grize, gloje, naj srka vase sok vaše moči. Naj rije, vrta naj v stržena tdk košatih debel vaših, naj vam veje suši in liste, cvet in sad in žeje naj vaše bo nemilostni svedok O rod moj, še boš vstal in še boš prost! Le trpi vdano v tujca gnili krvi, truj trhlo rast mu — zdaj le bedni črvi, ŠE bodo živi, ko bo padal gozd Vera Prorokova. Akademski omladini! Po dveh letih umetno ustvarjenih nasprotij, sta se letos zopet sporazumeli oajjačjti akademski društvi na ljubljanski univerzi: J n. a. d. »Jadran? in J a. d. »Triglav« za složen nastop pri letošnjih volitvah v SSLU na skupni listi To listo ie oficiielno sklenil podpirat* Akademski agrarni klub »Njiva«. Vest o združitvi vseh naprednih sil na univerzi bo vsak akademik gotovo z veseljem pozdravil. Lista nosi oznako: sLista enotne napredne omladine«: kandidati so: Kosti Janko, jurist; Zdoi-*ek Jože, turist; Babic Mihovil. tehnik: Lah France, tehnik: Kov?č France, fi-Inzof; Jereb Drago, jurist: Trampuž Milan, iurist: revizorji: Ekar Dušan tehnik: Debeljak MIlan, medicinec: Marc Pavel, jurist. Uverjeni smo. da jim boste poverili svoje zaupanše na podlagi izdelanega delovnega programa, ki ga bodo te dni kandidati objavili. Imena kandidatov so dovol.ina garanciia. da ne bo ostalo le pri lepih besedah. Ker se je v poslednjih dnevih skušalo z vsemi mogočimi sredstvi vplivati razdiralno med aktivnim članstvom zgoraj navedenih društev, opozarjamo vse volilce. da se z nobenimi vestmi ne puste begati. Mi imamo volje in sredstev dovoli, da bomo vsako ne-tovariško rovarlenie brezobzirno zatrli Edina lista naprednih akademikov je »Lista enotne naDredne omladine«. Glasov: ?a vsako drugo listo so izgubljeni! Volilni odbor »Liste enotne napredne t'a d ine* posluje do nadaliniega vsak nt od 10,—13. in od 16.—19. v posvetovalnici »Jadrana« in je na razpolago vsakomur z vsemi potrebnimi no:asni-r: zato se v zadevi volitev v SSLU obračajte edinole nanj. Stopamo v volilno borbo z zavestjo popolne zmage naše misli na univerzi. Da pa bo zmaga kar najlepša, je dolžnost vsakega omladinca. da g'asuje za »Listo enotne napredne omladine«. Ne nasedaite beganju. ne cepite naših vrst! Ljubljana. 11 novembra 1928. J. o. a. d. »Jadran« — J. a. d. »Triglav« Agrarni akad. klub »Njiva« Zvft^Ovi. . . . (Meditacija iz Murske Sobote.) Glavarstvo v Soboti j* it dni razposlalo plačilne otjKiturne z grožnjo rubežni in prisilne prodaje na vse člane ririusko-kat cerkvene občine, ki še niso plačali; prispevka za nove cerkvene zvonove. Po Soboti je završalo. Komentarji niso ravno mili. In ni vsiljivost nepoklicanega, da pišem ie vrste. Pišem jih, i:er vem, da so bi'!e popolnoma resno mišljene one besede, s katerimi so na-.avljaii moji informatorji svojo voljo, da prestopijo v pravoslavje. In v resnici ne vem. komu bi nai to bilo v korist . . . Pameten in previden gospodar si ne bo sam uničeval svojo posest. Je razlika rred vnemo in vnetno! Pri eni je na deiu prsten kos človeškega ču\stva. kos duše človekove. Pri drugi pa so gibalne si'e manj vredne ljudske strasti: nagajivost. trmoglavost in predvsem bahavost. Naš zakon dopušča cerkvenim občinam. da naloše svojim vernikom tudi relativno zelo težka finančna bremena. Formelno pravo imajo in nihče jim ga ne more odvzeti. Toda če je sodnik eventueino lahko še vedno dober sodnik, tudi če se sklicuje samo na mrtvo črko zakona in ne priznava ljudskega naravnejšega in enostavnejšega pojmovanja. bo duhovni učitelj in vodja naroda slab gospodar če ga bo napačna vnema in gorečnost zapeljala v zapostavljanje živlienskih potreb ljudstva in predpostavljanje zunanjih, ornamental-nih priveskov. Cerkvena občina se ne bi smela nikoli sama izločiti iz utripajočega življenja, ker se s tem izpostavlja nevarnosti da jo izločijo drugi Ce stavi na svoje vernike ogromne zahteve, če jim reže v živo — mora pomniti, da reže s tem v svoje lastno meso. V Murski Soboti si rimsko katoliška cerkvena občina sama vzgojuje rebele (Ce ne bj bil poslušal, bi tega v resnici ne napisal.) Dejanski stan je naslednji: v Prek-murju rivalizirajo med sabo tri cerkvene organizacije: rimsko - katoliška, izraelitska in evange'ičanska. Najmočnejša in najbolj ponosna je rimskokatoliška. In soboški verniki so naročili naenkrat kar štiri velike nove cerkvene zvonove. Seveda v čssu ko je bila konjunktura za nakup zvonov mogoče najslabša. To sicer ni postranskega pomena, pa se da preboleti. Zvonovi so namenjeni tudi še poznim rodovom — toda uprava cerkvene občine zahteva naenkrat od svojih vernikov, da takoj zbero denar za vso kupnino. Kai pa to pomeni za finančno izmozga-no prebivalstvo, si lahko vsakdo sam predstavlja, posebno še. če izve. da so bile tozadevne dajatve posameznikom predpisane do ogiromne vsote 24.000 Din. Zamudnikom grozi sedaj rubežen in eksekucijska prodaja. Je potrebno vprašanje, v čigavo končno škodo se bo to izvršilo? Ustavite namena nevredno Dosto-panje da se ne bodo našli ljud:e. ki bodo zakleli, ko bi morali moliti . . . Krvnik našega vojaškega letalstva Strašna razkritja o dobavah Dr agotina Diniča za našo avijacijo Beograd. 10 novembra Krvnika naše avijacije lahko imenujemo liferanta Dragutina Diniča ki je iz inozemstva dobavljal za naše vojno letalstvo slabe motorje, zaradi katerih je strmoglavilo na tla dosiei tako visoko število naših letalcev. Njegova strašna, uprav veleizda.ialska afera zavzema vedno večji obseg m zasega vedno večje število kompromitiranih osebnosti, ki so stale v Diničevi službi Beograjska «Politika» objavlja o tem naslednje podatke: Glavno orodje v rokah Dragutina Diniča je bil mornariški kapetan Vladimir Matijevič. ki je nedavno izvrši' sa momor. Ko je Dinič navezal nase Ma-tijeviča. ki je bil poslan v inozemstvo da prevzame motorje, si ie bil že v naprej zasigural provizijo 970.000 Din. Onega dne. ko je ime! Matijevič prevzeti motorje, bi se mora! Diniču izstaviti ček na to visoko vsoto. In ko je Matijevič v inozemstvu pripravljal vse potrebno za prevzem slabih motorjev, je Dinič mirno čepe' doma in čakal na rezultat. Vse mahinacije so bile do podrobnosti organizirane. Kapetan Matijevič je bil poslan v inozemstvo, ker dotlej še ni imel nikakega opravka v tujini in se je vojaška uprava upravičeno lahko zanašala na njegove strokovne sposobnosti. Ni še pojasnjeno kako ga ie Dinič zapletel v svoje mreže, znano pa je doslej, da je v vsej aferi igrala precej dominantno vlogo tudi neka «višja» dama iz Zemuna. Posel je uspel. Matijevič je prevzel slabe, stare, le nekoliko prenovljene motorje in Dinič je prejel 970:000 Din provizije, ki io ie zače! deliti Nekemu svojemu po-magaču je izplačal kar 130 tisoč Din. njegovemu bratu pa 70.000 dinarjev, dočim bi bil mora! Matijevič dobiti 100.000 Din, ker sta se prei dogovorila za provizijo po 10.000 D'n od vsakega motorja. Toda Dinič ie Mati-jeviču priškrnil in mu izplačal samo 60 tisoč Din. za ostanek pa ga napot:! h komercijalnemu direktorju tovarne Zaradi tega ie prišlo med Diničem in Ma-tiievičem do prepira V jezi je nekoč Matijevič pisal Diniču pismo, s katerim se je še bolj zapletel v Dmičeve mreže. Obupan si je Matijevič sam končal življenje — in ravno njegov samomor ie po najdbi nekaterih dokumentov in pisem pripomogel k razkritju te strašne afere, ki bo bržčas velja'a glavo tudi Dragutina Diniča. Zemljoradniška poslanca Voja Lazič in Dimitrije Vujič sta povodom razkrit-ia te afere stavila ministru za vojsko in mornarico vprašanje, v katerem med drugim navajata: 'Znano vam ie gospod minister, da se v naši vojski zelo često dogaiaio letalske nesreče. Vzrok teh nesreč ste iskali vi in mi. Zaman. Po informacijah, ki iih imamo, je videti, da je teh katastrof v mnogih primerih kriv slab ma-terijal. Dostavljamo vam dokument, iz katerega je razvidno da so cene materijah bile previsoke, a ne zaradi tega, ker bi bil materijal tako odličen, marveč zaradi nenavadno visokih provizij. ki so jih tovarne dajale posameznim osebam za dobavo slabega mate-rijala...» V interpelaciji omenjeni dokument je dopis tovarne Michel v Strasbourgu. naslovljen na Diniča in Totha v Novem Sadu. Pismo navaja, da tovarna pristaja na 30 odst. provizije, od katerih naj jih Dinič 10 odst. izplača Dobrosavu Jevdjeviču. To posnemamo po beograjskih listih. Vsa poštena javnost mora odločno zahtevati, da se ta grda afera temeljito razčisti in da se onemogoči vsaka intervencija s katerekoli strani. Pri letalstvu služi tudi zelo mnogo Slovencev, katerih mlada življenja ograža brezvestnost liferantov. zato smo Slovenci še prav posebno interesirani na tem. da se stori konec takim z^činskim zlorabam, pa naj bo prizadet Peter ali Pavel. 250.000 Din najdenih med pšenico v kašči Nenavadno srečno naključje izkušenega voznika Litija. 10 novembra Po bmartnu in okolici se je raznesla novica. da ie našel kmet Jablančan v svoji kašči hranilno knjižico, ki se zlasi na 250 tisoč dinarjev Govorica je vzbudila sevedn mnogo zanimanja za srečnika sai ie mož ki se peča tudi s prevažanjem lesa. znan po vsej okolici Popolnoma razumljivo ie seveda da gre v tukajšnjem okolišu novica o srečnem naključju voznika Jablančana od ust do ust in vzbuja posebno med kmečkim prebivalstvom mnogo komentarjev Jablančan je tako postal" na mah upoštevana in popu'arna osebnost, vse mu kaže le oriia-zen ob: az in kadar pride miliionar — četudi samo kronski — v gostilno, jma kmalu okrog sebe polno omizie. ki še vedno rado. četudi v drueo pli že v tretje posluša kako ie prišel znanec Jablančan do lepih denarcev. katerih se ni nikoli nadejal Iz pripovedovanja novopečene^a bosataša k; zna vso zadevo sam imenitno in tako po domače povedati posnemamo naslednic: Furman (rti ie leno . . . — Nedavno tega sem prišel kasno ponoči domov. Seveda sem bH moker — zunaj in znotraj, ko ie pa že mesec dni tako krmež-l'javo vreme in sem moral med potjo večkrat vedriti in počivati Ko sem privozi! na Jablauškovmo. sem to storil bolj na tiho Domači so spali in sem bil vesel da me ženske ne slišijo. Preden sem pa legel spat. sem prej spodobno uredil kome v hlevu in sem jih hotel tudi nakrmiti Na. spak! Pa ni bi'o nič krme ori roki. Na pod se mi res ni dalo iti Kd^o bo neki hodil ponoči po nerodnih lestvah, ko se ie pa ves svet zibal okrn? mene »Ženske spi'o.« sem si dejal. »Kar v ka-ščo bom stopil, pa bom iz skrinje za pše- yj Velefiilm bajnega razkošja pravljične dežele iz 1000 in ene noči. |W -------------------- 99 TAJNOSTI ORIJENTA" V glavnih vlogah: °rav!iični princ naš rojak SVETISLAV PETROVIČ. — Sultanova favoritinja elepa MARCELLA ALBANI - NIKOLAJ KOLIN, D1TA PARLO, HERMAN PICHA. AONES PETERSEN in drugi. ;arstvu mogočnega sultana - Ljubavoe noči - Haremske tajnosti. — Raz >je sultanovega dvora. - Lep« plesalke. - Odalisike — Uživanj« vseh zem-sikih naslad. — Čarobna piščalka. — Začarani ples. Očarljivo! Ula-film. Razkošno! Predstave ob 3., po! 5., 6.. pol 8 in 9. uri. Zasigurajte si takoj vstopnice osebno ali telefonično na štev. 2124. ELITNI KINO MATICA 5:EXSZzssxssszzszxzxxzzzzzEzi2 nico natočil pehar ali dva pšenice Nai ima-io moji k veliki dvorani bosta pa 2 dvorani s skupaj ca 100 m* površine služile za dependanco velike dvorane. Na sredi tega trakta so poslovni prostori z 2 pisarnama in fotografskim laboratorijem s skupno 40 m* po vršine — Magacini in hišnikovo stanovanje so v mezzaninu. kjer so bila okna po vfečana. Silno obširno podstrešje pod kupolo in drugje se zaradi nedosegljivih stroškov za sedaj ne da adaptirati. Glavna dela so že gotova in rokodelci dovršujejo le še slikarska in snažilna dela. Če ne prej, bo Narodna galerija do novega leta o tvori ena Ogromno delo čaka še komisijo, ki bo obesila slike in postavile skulpture. Vestibul ie namenjen plastiki starega in srednjega veka sem Pa pridelo tudi originali in kopije gotskih fresk V veliki dvorani bodo razstavlene umetnine XVII. in XVIII stoletja, torej barok in rokoko. v dependancah ob mi pa slike tujih mojstrov te dobe ki se nahajajo na Slovenskem Na častnem mestu bodo torej dela Jelovška. Mencingerja, Berganta i- dr — Časovni krogotok gre iz velike dvorane v dvorano ob Bleivveisovj cesti, kamor pride klasici zein. biedarmeierski slog. nazarenci. historično slikarstvo, nleinaire in imp-esijoni-zetn torei XIX in XX stoletje: Layer'eva šola. Potočnik, Langus. Stroj. VVolt". Šufoici Ažbe. Grohar in drugi že pokojni in še živi. Ob Bleivveisovi cesti bodo pa imeli svoj prostor nai mlajši za perijodične razstave in pa stara in moderna grafična umetnost Razstavljene umetnine so last Narodne galerije. Narodnega muzeja. Društva za krščansko umetnost !n druzih velik del bedo pa še ndstonili rami zavodi, zlpsti pa zbiralci in srečni !astn:ki. če ne že brezplačno, pa vsaj pod varstvom posesti. V mesečnih nočeh na zeleni Krki To je vedrno prav poseben občutek, če po dolgih letih spet prideš *v kraj, kjer si pre« živel kako dobo svoje mladosti. To je ta« ko, kakor da si spet srečal ljubico i« mla» dih let... In mladostni spomini »o vedno lepi. Kostanjevica n* Krki, dolenjska Ada Ka« Ieh, beli otok na zeleni reki! Nič »e nisi izpremenila v vseh teh letih, polnih pre« kucij in novotarij. Ostala ti je neoskrunje« na tista ljubka romantičnost, ki te obdaja m ki kakor lep san in kakor tiho hrepene« nje odseva n oči tvojih žen in deklet. Ti pravljični, začarani otok, kjer je v mojo divjo mladost kakor miloben solnčni žarek posevala Mimica. Mala Mimica, ču« dežno dete, čegar mati je bila tako nesreč« na... Nihče ni vedel za najino tajno. V me« sečnih poletnih nočeh, ko je vse spalo, sem se pritihotapil pod njeno okno. «Mimica, ali že spiš?* V mesečnih nočeh — o bajni čar mesec« nih noči na Krki! — se Mimici nikoli ni dalo spati. Tedaj je sedela na oknu — sre? brn metuljček — in mi šepetala pravljice. In jaz, mladi namišljeni poet, ki sem iskal snovi za velike stvari, sem poslušal otro« kovo pripovedovanje po cele ure. Najrajši mi je Mimica pripovedovala o povodnem možu. Ta je imel svoj brlog rav« no pod Kostanjevico, tako da je bilo čutiti njegovo težko dihanje, kadar je spal. «Ti ne verjameš, striček, da res tako di* ha? Le poslušaj, prav tenko moraš poslu« šati!» Pa sva z Mimico napeto prisluškovala v nočno tišino, in zares: slišalo se je votlo, globoko sopenje in slemena hi« so se gu« gata v mesečini — od težkega dihanja po« vodnega moža! Kako povodni mož spi, to je Mimica čisto natančno vedela. Zglavje ima tam pod far« no cerkvijo, tako da mu kar brenči po uše« sih. kadar pojo orgle v cerkvi. In Mimica se je morala vselej zasmejati, kadar si je predstavljala, kako brenčijo povodnemu možu orgle po ušesih. Nekoč pa je Mimica povodnega moža tu« di vi !ela. Živega! Solnčne poletne nedelje je bilo, ko je splezala v čoln, privezan k bregu. In tam s čolna ga je videla, povod' nega moža. Čisto na dnu vode je ležal. Vznak. Videla je — hu! — njegov straš* ni obraz, s tisto grdozeleno brado in oko tako veliko, pa s črno zvezdo na sredi. S črno zvezdo! Pa je naenkrat pomežiknil. Povodni mož je pomežiknil Mimici! Ampak se je tako prestrašila, da je zbežala. Na dnu Krke je baje čudodelen studenec, čegar voda daie mladost, zdravje in moč. Meni je nekoč pravila o tem stara bera« čica. In da so za njega dni, ko je bil kosta* nieviški grad še samostan, tudi menihi že iskali ta studenec. Ampak samo enkrat — menda pred sto ieti — je prikipel na dan, ko je bila v deželi taka strašna suša, da je tudi Krka v svoji strugi usahnila. In samo enemu človeku, revnemu kmetu, je bila ta« krat dana sreča, da je naletel na ta *tude» nec in je brž zajel nekaj vode v klobuk, ker se je že isti hip utrgal oblak in je pri« hrumelo tako vodovje, da se je mož ko« ' maj še rešil. Tisto čudodelno vodo, koli« kor je je srečno odnesel v klobuku, pa je potem prodajal ljudem kakor zlato po kap« ljicah in si je pridobil veliko denarja. Od takrat »o pri tisti hiši tako bogati. Tako mi je pripovedovala beračica. Ma« la Mimica pa je tudi vedela nekaj o tem studencu. Da ga hodi pit povodni mož, zi» to, da ne bo nikoli umrl. Pa je bila Mimica zelo potrta, da se ie povodnemu možu za« merila, ker je zbežala, ko ji je pomežiknil. In se ji od takrat ni hotel več prikazati. Ko bi ga tako rada prosila samo za par kapljic iz tistega čarodejnega studenca! Da bi ona, Mimica, svoji mamici ponoči, ko spi, skrivaj poškropila obraz, in bi se mi> mica zjutraj nasmehnila O, samo enkrat da bi se njena mamica veselo zasmejala in da bi njene oči ne bile vedno tako žalostne, samo to Željo je imela uboga mala Mimica O ko*t*njev1Jken> gradu je mnogo pripo vedk. Ti»taro v»wlero opatu In lepi kmeti« ci je mana. Ko ji je opat obljubil v dar par volov, 5* »teče enkrat naga po hribu dol in gor. In ie ona tn tudi pri priči »to> rila. Hej, ljudje krščanski, za par lepih, težkih volov! Kolikokrat sem si tam ▼ grajskem drevo« redu živo predstavljal ta prizor — le zaroU slite si fantazijo ISletnega mladeniča! -—: Tam čez zeleno dobravo drvi mlada naga žena, v dolgih, silnih skokih kakor srna... kakor srebro blešči tijeno telo na solncu... v vetru vihrajo njeni dolgi las« je.., po razorih počepajo ženske in si od sramu arikriva jo obraz ... gori na holmcu pa stoji debeli opat in smeje se ploska z rokami... V kostanjeviškem gradu je nekje tudi zaklad, zakopan od menihov, ko so morali bežati. O tem zakladu vem tudi jaz nekaj povedati, ker sem ga sam iskal. Bila je to čudna reč takrat, hudo čudna reč. Rad sem hodil brskat po grajski cerkvi, ki je bila že takrat na pol v razvalinah Tam se je včasi dal najti kakšen zanimiv spis iz starih, tja zmetanih sodnih arhivov in še marsikaj drugega. Pa me je nekoč tam z dvorišča opazil, brskajočega s palico po sipinah, tisti Dule, potepuh, deseti brat. Bil je ravno spet malo zaprt radi bogveka« ke pregrehe in je moral žagati drva za sod« nijske peči, «Hej, ti gospodek tam gori!» mi je za« klical. «A1' iščeš šac? Tam leži pod ti« stim kamnom, kamor se je hudič podclal!.. Glih sedem vatlov v stran Tam kopaj!® Nakar je spet prijel za žago in s svojim hripavim »nopsarskim glasom zapel: «Sedem let na skalci biv', didl, didl, diju ...» In — vražje spletkarije! — ali vam ni« sem kmalu nato res našel med kamenjem košček preperelega pergamenta. kjer je z obledelimi, a še razločnimi starinskimi 5r» kami stalo zapisano: Allvvo bey jenem Schvvartzen f-j-f Stein genau sieben Ellen weyt im Kreise mass... Torej natančno sedem vatlov od zaznamovanega kamna! Meni se je zavrtelo v glavi.. In — kaj bom pravil? Zaklad je moral biti moj, da kupim ta stari grad in ga preuredim v prav« Ijični grad za same takerie nedolžne otro* čiče zapuščenih mladih mater... In Mimi« ca bo tam kraljica. Zaklada seveda nisem našel, čeprav sem vse zidine prevohal za tistim kamnom, ki je bog ve kje zasut pod ruševinami. Pa saj mala Mimica tudi ni več potrebovala mo« jega gradu, ker jo je med tem že ljubi Bog vzel k sebi v svoj prelepi nebeški grad. Če bi pa koga vas prijele skomine po ti« stem zakladu, prosto mu: kraj sem povedal. Sicer je pa Kostanjevica itak otok zakla« dov za tistega, ki zna zaklade dvigniti. Vsa ta idilična, v čudovito harmonijo ubrana, z nežno poezijo m romantiko obdana prav« Ijična pokrajina je zaklad, ki ga Kranjec ne vidi, ki ga bo pa lepega dne odkril kak« sen podjeten jud. In da je Kostanjevica najcenejše mesto na Slovenskem, kjer tuj« ca še nihče ni odri, to je tudi zaklad. Josip Fr. Knaflič. Kmetijski mM Ravnanje z letošnjimi vini Letošnji vinski pridelek je kakovostno tako zelo različen, zlasti na Dolenjskem, da je prav za prav težko podati obče veljavne smernice, kako je ravnati z novimi vini sedaj po klpenju. Nekateri vinogradniki so namreč močno hiteli s trgatvijo že v drugI polovici septembra. Le malo jih je bilo, ki so s trgatvijo čakali. Ti nestrpneži imajo sedaj v kleteh zelo šibka s komaj 7—8% alkohola močna vina. ki so izredno kisla s 11—14% (promile) kisline, med tem ko imajo ostali naprednejši vinogradniki izvrstno kapljico, ki jo bodo že sedaj prav lahko prodali. Šibka in kiselkasta vina se bodo dala prav težko spraviti v denar. Da se tej nepriliki kolikortoliko izognemo jih moramo nekoliko zboljšati. Sedaj, ko je mošt pokipel, ga j« dobro premešati; tako izgubi potem na kislini kar za 2—3% (promile). Jabolčna kislina, ki je iz nezrelega grozdja prišla v vino v večji meri. se s pomočjo nekaterih koristnih bakterijev (mi-croscoceus rnalolactieus in bacterium gra-cll e) polagoma Izgublja, oziroma se spreminja v mileJSe mlečno kislino In ogljikov dvokls. Ta proces se vrSi sIcct v vseh vinih sam od sebe. ali le v manjSi meri, dokler ti bakteriji ne padejo na dno Ce jrh sedaj dobro premešamo ponovno oživimo njihovo delovanje. Da bo to pokipevanie bolje šlo od rok je gledati na to, da so kleti primerno tople (15° C). Koncem tega meseca se potem vsi sodi zalijejo ter na rahlo zamašijo. Omeniti bi bilo. da je tako prepozno mešanje vina, n. pr. šele decembra ali januarja, vinu Damske plašče najnovejše s kožuhovino ali brex od 300 do 800 Din dekliške v velikosti od 2 let dalje od 110 naprel damske Kaiha obleke od 240 naprej rimi k a krila is bluee od 70 naprej kakor tudi dajnske in otroške barhent obleke nudi najceneje: >33^1 T. I« I. GORlCAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oslejte ci razstavo v izložbi! škodljivo. Vina, s katerim smo tako ravnali, pretakamo šele potem v pozni zimi. ko se dobro izčistik). _____K« Nekaj o reji kuncev Na letošnji Jubilejni razstavi Kmetijske d-ružbe so bili razstavljeni tudi domači zajci in sicer skupno osem pasem. t. j. modri dunajčan angora srcbrec, Blackandtan, potem belgijski orjak harmerlin. chin-chila in havana. Iz tega se vidi. da se pri nas pečajo posamezniki v precejšnji meri z reio kuncev. Gotovo se goje na deželi še druge pasme, ki niso bile razstavljene na letošnji razstavi. Ta prireditev je na novo poživela željo po ustanovitvi zajčjerejskega društva. V štev. 20. »Kmetovalca« priporoča g. A. I. iz V. v posebnem članku, da bi se tudi za ljubljansko oblast ustanovilo druStvo. kakor že obstoja v mariborski oblasti. Gotovo bi nudilo društvo dokaj koristnega, ali za naše razmere bi mogoče kazalo, da bi se oživelo staro Slovensko društvo perutninarjev in rejcev vseh malih živali, katero je po prevratu prenehalo obstoiati Mogoče bi bilo celo umestno, da bi postalo to društvo nekak pododsek Kmetijske družbe, kjer bi potem perotninarji in rejci malih živali imeli svojo izhodno torišče, odnosno svoj poseben kotiček v strokovnem glasilu »Kmetovalcu« Ogromni so stroški z ureditvijo «ŽUPANOVE JAME», zato kupujte srečke! Podpirajte društvo! 13268-a Premo?, drva. koks. angleški om-ouHe JUBiJJT VilharjeTa resta ut Glav. kal. Kralja Petra tre 8. Miklošičeva cesta 4 Tel 2820 Gospodarstvo Za zboljšanje sadne trgovine Skoro nepričakovano so začela v zadnjem Času prihajati poročila iz mariborske okolice, da se vrši tamkaj že od zgodnje jeseni živahna trgovina s sadjem, medtem ko je bilo splošno mnenje, da sndie !e'os v Sloveniji ni rodilo razen v radovljiški in mariborski okolici. Strokovna informativna služba je bila tu zelo pomanjkljiva. Do zadnjega časa se ni vedelo, koliko sadju se bo letos pridelalo v mariborski okolici, odnosno v radovljiški. Čudno, inozemski trgovci pa so bili o tem prav dobro obveščeni. Kaj bi pa tudi ne, ko slovi prav naše slovensko sad!« vob-če kol nekai prvovrstnega in zelo iskanega na svetovnem trgu. Ni to domislek ali pretiravanje, Če to konštaliramo. marveč nas uči že zgodovina iz prejšnjega stoletja, <1a so naša jabolka slovela ▼ tujini kol nekaj posebnega. Sadna trgovina se ie vršila iz naših krajev večinoma preko Trsta v vzhodne dežele. Težki tisočaki so na ta način prihajali v deželo: vsaj tako pišejo stari zapiski Kmetijske družbe. Ako govorimo o sadni trgovini, imamo pred očmi predvsem naša pozna zimska jabolka. Tzredne ugodnosti za večje in dobička nosno sadjnrjenje so pri nas v Sloveniji dane že od narave. Naše podnebje, ki ie boli vlažno. potem položni obronki naših prijaznih gričev in hribov ter njih zavetne lege. bolj težka ilovnala zemlja itd. odgovarjajo v vsakem pogledu vsem kulturnim zahtevam jnblan. Posvetiti bo torej treba tej panogi vso pozornost, v prvi vrsti kar se tiče r?z-množevanja in oskrbovanja sadnega drevja. Razmah našega sadjarstva pa zavisi še tudi od drugih činiteljiev, predvsem od velikopotezne, enotno ureiene in reelne sadne trgovine. Brezdvomno bo poslalo naše sadjarstvo ena najvažnejših nanos našesra kmetijstva, ko se bo začelo sadje tudi skrbno obirati, pravilno sortirati. 6plob organizirano trgovinsko vestno opremljati ter pravočasno spravljati na svetovna tržišča z vsemi finesami. ki jih tujina zahteva in tudi dobro plača. Pri sklepanju bodočih trgovinskih pogodb se bo moralo to upoštevati. Sadjar mora bili torej tudi sprsten prodajalec ali trgovec, kajti višek t sadjarstvu se do-»«'že le s prodajo svežega sadia. Kdor to najbolj razume, ta ve. da se ne bavi s tem zaman. Vsa ostala uporaba, kakor vkuhavanje in sušenje sadja, naprava pijače m sokov, zahteva ne samo praktične sposobnosti in znanja. temveč- tudi precejšnje investicije kapitala. priprave in drugo, kar je več ali manj v zvezi z rizikom. Vse to pri sveži prodaji odpade. Predvsem si moramo biti na jasnem, ra kakšen način bomo sadje vkladali in s a na najpraktičnejši in najboljši način pripravili za izvoz. Ameriški način vkladanja in sorli-ranja sadja je sieer pri nas žs nekaj let v navadi, a kakor vse kaže, ne odgovarja popolnoma našim razmeram. Ameriški zaboj je prilagoden razmeram, kjer se prideluje enotno sadje z maloštevilnimi sortami v ve- likanskih plantažah pod najugodnejšimi razmerami, zlasti kar se tiče ureditve sadne trgovine. V naših, večinoma malokmetijskih razmerah z brezštevilnimi sortami in malimi nasadi ter neenakimi donosi je gotovo la način zapakovanja sadja nekako neokreten; prilagoditi ga bo treba našim razmeram, posebno kar se tiče vkladania drobnejšega sadja. Pred seboj imam brošurico rSpravlia-nje in razpošiljanje pečkastegn sadja na štajerskem! (spisal O. Briider«. noslovenil Fr. Goričan. založila tiskarna Lavk.im 1. 1922., Graz). Tu ie najti zlate, za naše razmere še vedno veljavne nauke. Treba iib bo 'e nekako spraviti v sklad z ameriškim načinom sortiranja in vkladanja sadja, k? ga je pr<*d leti opisal gosp. I. Priol. Brezdvomno je največja zapreka v salni trgovini ne samo slabo oskrbovanje drevja, ampak predvsem primitivno spravljanje sadja. Letos bi se v mariborski okolici najmanj dvakrat več izkupilo za onih 1000 vagonov naniiznesra sadia, ki s? je doaedaj izvozilo v Nemčijo. Holandsko in drugam, če bi vladala v tem pogledu pri nas kaka enotnost. odnosno organizirana prodaja. Klinb lemu so cene sadju bile zelo zanimive. Prodajalo se je sadje n. pr. avgusta meseca po 1—2 Din za ke. septembra po 2—2.5 Din. oktobra pa že po S—4 Din in še višje. Te cene dovolj povedo, da se je sledalo proti koncu kolikor toliko tudi na pravilnost obi-rania sadja. Gotovo bi nnši sadjarji dosegli večje cene za svo:te sadje. Če bi ga jeseni pravilno spravili v shrambah in šele na zimo odprodali. Prihaja čas gospodarskega razmišljania. Besedo imajo sedaj oblastni odbori, kmetijske korporacije in tudi trgovci s sadjem. Pripravimo se za prihodnje leto. Fr. Kaf<»l. = Neposredni davki r septembru presesli proračun za 50 milijonov. Po uradnih podatkih se je v mesecu septembru pobralo po vsej državi za 189.68 milijona Din neposrednih davkov (v proračunu predvideno le 139.45 milijona"! napram 119.93 milijona v istem mesecu 1927. Povišek napram lani znaša torej skoro 70 milijonov Din, kar je gotovo posledica ostrejšega izterjevanja davčnih zaostankov. Proračun pa je prise-žen. kakor vidimo, za 50 milijonov. V dobi do 1. aprila do konca sptembra t. 1. znašajo neposredni davki skupno 820.26 milijona (predvideno S36.71) napram 701.67 milijona v isti dobi lanskega leti. = Uradno zaprta banka v Beogradn. Minister za trgovino in industrijo dr. Snaho je te dni odfesrnil Prvi gradbeni banki v Beogradu koncesijo, ki j;i je bila podeljena protizakonito. = Poštna hranilnica SJI8. Dne SI. oktobra t. 1. je bilo stanje čekovnih računov 16.353 (porast tekom oktobra za 130; le v Ljubljani za 6 na 4874). Skupnq stanje vlog se je v oktobru dvignilo za okrog 40 milijonov na okrog 593 milijonov Din (samo v Ljubljani ta preko 5 milijonov na preko 117 milijonov). Skupno stanje vplačil je znašalo v oktobru 2667.5 milijona, a izplačil 2661.8 milijona, skupno 5329.3 milijona Din; od tega Ogorčen državljan Po izjavah zemljoradniškili poslanccv dolguie vsak Jusroslovan inozemstvu 421S Din. Janezek Kumernik 0u2o-slovenskj državljan, roj. 1. oktobra 1928): »Plcklet, serji hud — na moj lačun dolgove delat brez gotovine 2509-5 milijona Din ali 47.09 odstotka. — Konferenra med Jugoslavijo in Češkoslovaško o ureditvi dolgov v arstro-ogrskifi kronah. V finančnem ministrstvu v Pragi j« bila 8. t. m. podpisana konvencija o uredilvj (Jolgov v avstro-ogrskih kronah, med jugoslo. venskimi in Cehoslovaškimi državljani pr^d 26. februarjem 1919. = Madžarska bo dobila na Sušaku svobodno eono. Po vesteh madžarskih listov se j<* na Sušaku vršila te dni tarifna koaferen a med Jugoslavijo in Madžarsko. Na koofer^n-ei je bil dosežen sporazum, da se tako zvn-na iadranska tarifa ra7>širi tudi na Madžarsko. Isti madžarski listi (udi trde, da s* iu-I goslovenska vlada bavi z mislijo, kako bi eo j za Madžarsko uredila svobodna cona na Sušaku, da bi se na ta način madžarski prompr vršil prel-c sušaške luke. — Rudnik barkra v Mračjii in Krupp. Sarajevski »Jugoslovenski list< poroča, la je v minulem mesecu podpisala posodba mH zastopniki rudarske zadruge Mračaj 'z Gor-njeaa Vakufa in Kruppoveza podjetji M t-tersberger Kuppfer A. G. elede izkoriščanja rudnikov bakra v Mrataju za več let. Z H; lom se bo začelo .čim bodo prispeli pi^fbni sir oji. = Navodila za poslovanje s Poštno hranilnico. Poštna hranilnica v Ljubljani ie iznrk »Navodila za poslovanje v Poštno nranil nico.r Ptranke. ki žele imeti la navodi'a. r ?i jih uaroče fi e':?j!omatu Poštue hranlnire po ceni 2 Din. Zne&rk se mora naprej plačah ns čekovni rc-čun 10010 podružjire v Lju^ljnni. — Izplačilo kupona posojila ra likvidacijo agrarnih odno^ajev v Bosni HercecoT!- ni. Generalna dneknja Poštne hranilnice naznanja, da je finančni minister odradii z-l>iačevanie kupen a šlev 13. obvezni". posojila za likvidacijo cgrarnib odnošajev v B^ni in Herceam^jii « 1. t m. Ta kupon za st.ira čez pet let. Imej 1. novembra 1933. = Izvoz sadia iz mariborske oblasti. Letošnja sadna letina v mariborski oblasti bila po vesti iz Maribora zelo povolina. Računa se, da se je leto« doslej izvozilo iz mariborske oblasti nad 500 vesonnv sadj3. n?i-več jabolk. Jabolka so se prodajala po 1.50 do 3.50 Din kilogram. Največ jabolk je šlo v Nemčijo. Češkoslovaško. Avstrijo. Holaivlsko, nekoliko pa tudi v Beograd in Novi Sad. Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema dn 13. t. m. ponudbe g!olag<> dva parnika za vzdržavanje paroplovne pio-ge z Aleksandrijo in Smirno, ki bo subvencionirana od italijanske vlade. V ilalijnv skili ladjedelnicah pa bodo za novo družbo med tem zgradili 4 parnike. Položaj na naših borzah Ljubljana. 10. novemora. V minulem tednu je bil devizni prrmet na ljubljanski borzi precej živahen. Celote-denski promet je znašal preko 20 milijonov Din napram 18.82, 20.01. 16.15. 11.57 miliin-. na Din v prejšnjih tednih. Večino notieb^ je tudi v minulem tednu pokrili Narodna banka. Znatnejših tečajnih sprei^inb ni bilo. Trst je malo popustil. Na zagrebškem efektnem 'ržišču je bila Vojna škoda v minulem tednu malo Čvrstei-ša. Včeraj se je za december zaključila p" 439. dočim se je koncem prejšnjega tedni trgovala za december po 437.50. Tnvesticiisk^ in agrarne brez sprememb. Prom.-t v barčnili in industrijskih vrednotah je bil ves t°den slab brez večjih tečajjiib valovanj. Oii industrijskih vrednot so bile Trbo' ;ie vč^rai čvrste ob zaključku 490. Okrepil =e je !udi Rrnd-sk? Vagon. Pancni papirji so zabeležili Je slabši promet kakor industrijski. Ljubljana. Svobodni promet brez tečajnih sprememb. Trst po 298 Dunaj 8.0109. London 276.12. Praga 16S77, Nevrvork 56.P5. Zagreb. V svobodnem prometu deviz-? nespremenjene. Vojna škoda je tendirala r»ri Jaznejše. Za december se je iskala po 439 25. za februar no 446.50 in za februar brez kupona po 416.5. Curih. Zagreb 9.13. Pariz 20.2925. London 25.19375, Newvork 51.962, Milan 27.21. Praea 15.40. Dunaj. 73.05. Berlin 123.74. Budimpešta 90.615, Bruselj 72.22. Varšava 58.25. Sofija 3.7725, Bukarešta 3.13. Dnnaj. Beograd 12.4825 — 125225. Berlin 169.22 — 169.72, Budimpešta 123.93—124 23. Bukarešta 4.27375 — 4.29375. Lon ion 34.45625 — 34.55625. Milan 37-2150 _ 37-3150 Neivvork 710.35 — 712.85, Pariz 27.7450 do 27.8450. Prasa 21.0175—21.1275. Sofija 51115. do 5.1545. Varšava 79.67 — 79.95, Curih 136.72 _ 137.82. Novosadska blagovna borza (10. f. m.) Brea znatnejših sprememb v cenab. Promet: 29 vagonov pšenice, 2 vagona moke. 22 vagonov turščice. 5 vagonov otrobov pšenica: baška potilska in sremska 240 — 242.50: banatska 237.50 — 240. Ječmen: baški 255 — 260; baški. pomladni 2S5 _ 290 M-ranjskf. pomladni 295 — 300. Oves: 247.50 do 252.50. T u r Š f i c a: februar-mrrc 277.50 do 283.50: niarc - april 280 _ 285: mai 280.50 _ 287-50; baška. sušena do 272.50. Moka: <0g» in "Ogg- 350 _ 360; ostal« vrste prav tako nespremenjene. Otro bi: baški 182.50 — 187.50: srem-ki 180 dc 188. Fižol: baški, beli 870 _ 880. nnr;l-267.5(1 Bolečine v križu? Prepreči krvni pritisk na posamezne telesne dele i uporabo Sloan's Linimenla. ker ta pospešuje krvni obtok. Posledica lega Je. da - bolečine odnehajo, Sloan's Liniment -eristranjuje 6oCeanei PRI REVMATIZMU.OTEKLOSTI.PREUTRUJENOSTI.PREHLAJENJU Domače vesti 365 svetih maš za 20 Din Te dni so po ljubljanskih hišah razna* jale neke pobožne dušice letak, nad čegar bogokletno vsebino se je moral zgroziti vsak, kdor ga je dobil v roke. Graditelji •Doma duhovnih vaj» obetajo delež na božji milosti, kolikor je izvira iz 365 ne= krvavih daritev, vsakomur, kdor jim po« šlje 20 dinarjev, 3 šilinge ali 8 lir. Tako pravi letak in poziva odjemalce milosti božje, da naj «opozore» še druge na du= hovno korist toliko svetih maš« za tako malenkostno vsoto! To izkoriščanje verskega čustva v po« slovne denarne namene ponižuje hišo bož* jo, — ako je «Dom duhovnih vaj» kaj slič» nega — na nivo navadne prodajalne, kjer grešnik lahko kupi božje milosti za dinar* je, šilinge in lire. Kristus je menjalce in mešetarje spodil iz svetišča, toda brez trajnega uspeha. Vrnili so se in sedaj pro= dajajo milost Gospodovo po 20 Din, kar močno spominja na gnusno Judeževo kup* čijo in na njegovih 30 srebrnikov. Le ce» no so gospodje znižali, kajti vera peša, občutno peša... «Več Iuči», kliče «Slove« nec», ljudje pa dostavljajo: «In manj kup« čijskega mamona.» * Izpretnembe v državni lužbi. Trajno sta upokojena Adolf Sadar, upravnik državnega vzgojevališča v Ljubljani in Klara Vrhunec, učiteljica v državnem zavodu za slepe v Kočevju. Geometer Ivan Batagelj je od direkcije katastra v Ljubljani premeščen h katastrski sekciji v Bitoliu. * Premestitve v železniški službi. Josip Korošec iz subotiške direkcije za šefa odseka v generalno direkcijo; inšpektor Rok Habjan od komercijalnega oddelka generalne direkcije h kontroli dohodkov: načelnik postaje Emerik Kupljen z Bohinjske Bele v Maribor; Kari Vohinc od prometno-komer-eiialnega oddelka na postajo Ljubljana glavni kolodvor; Josip Dolenc, Alojzij Stolfa in Ivan Kenič iz kurilnice v Ljubljani k zastopništvu državnih železnic v Postojni; Ka-:el Kavčič z Rakeka v Ljubljano glavni kolodvor: Fran Seničar iz Velikega Bečkereka v Sombor kot načelnik postaje. * Na visoki pedagoški šoli v Zagrebu so •položili diplomski izpit naslednji absolventi: Alfonz Gorup, Ciril Kopitar. Franjo Vajd, Danica Glinšek, Majda Komar. Marica &mid, Gustav Luzner, Lucijan Janež. Alfred Kos, Iva Pucelj, Ema Miklavčič. Iva Ukmar, Metka Brandstatter. Mira Čulk, Cilka Volk. Angela Ocvirk. Frida Chvatal, Jožica Erbežnik, Marija Tičar in Alojzija Kocbek. — V III. letnik so sprejeti: na pe-dagoško-filozofski odsek: Bojan Luzner, na filološko-zgodovinski odsek Danica Glin-f-ek, Marija Šmid in Alf on 7. Gorup, na pri-rodoslovno-matematični oddelek pa: Ema Miklavčič, Anica Černe. Fortunat Turk in Joško Trobej. Začetek predavanj bo refcto-rat objavil naknadno. Naiboii uaodno nadi iesenska io zimska oblačila J. Maček specijalna konfekclla za gospode ln deco ALFKS4M)RnVA CFSTA 12. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: strojevodja Vincenc Nepustil na Jesenicah, zidarski pomočnik Viktor Cerne v Mostah pri Ljubljani in strojni ključavničar Josip Brejša v Mariboru. * Poslopje našega konzulata in reške čitalnice v italijanskih rokah. Po brezbrižno-tti našega ministrstva za zunanje zadeve ln njegovih diplomiranih zastopnikov je te dni na Reki prišlo v italijanske roke poslopje, v katerem sta nastanjena naš generalni konzulat in narodna čitalnica. * Občni zbor ZSV, sestanek delegatov. Prejeli smo: Vsem bivšim vojakom, zlasti našim podružnicam, javljamo, da se bo vr-šti občni zbor Zveze bivših vojakov iz svetovne vojne 9. decembra t. 1. ob 9. v lepem salonu tov. Rozmana p. d. pri Jerneju KillO IDEAL Dane'! Premijera! Danes! 'zvrstne pustolovščine dveh brodolomcev na tropičnih otokih sredi Oceana. Mokri una h Na morju v največjem viharju. V džungli. Levi, opice in divje zveri. — Krokodili. Med ljudožrei. Predstave ob pol 11. dop., ob 3.. pol 5., 6., pol 8. in 9- uri v Ljubljani. Glavni odbor ZSV v Ljubljani. * Otvoritev brzojava in teieiona Jezica. Pri pošti Ježica v ljubljanski okolici je bila 1. t. m. otvorjena brzojavna in telefonska služba. * Izprememba dostavnega okraja pošte Videm-Dobrepolje. Pomožna pošta v Kom-poljah se je zatvorila. Zato dostavlja v tem kraju selski pismonoša pošte Videm-Dobrepolje, in sicer: ob ponedeljkih, sredah in petkih. * Pošta Valjevo dostavlja pakete na dom. Za paketne pošiljke, naslovljene v Valjevo. morajo pošiljatelji plačati poleg drugih pristojbin tudi dostavnino namesto dosedanje obvestnine. * Okrepčevalnice ter naredba o odpiranju in zapiranju. Iz vrst konsumentov smo prejeli: Glede na pripravljajočo se novo na-redbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic v ljubljanski oblasti prosimo ljubljanskega velikega župana, da obratovalni čas za okrepčevalnice in podobne obratovalnice pusti nespremenjen kakor velja sedaj (poleti od 7. do 22. ure, pozimi od 7. do 21 UTe), ker je ta čas tudi za konsumente najprikladnejši. Mislimo, da smemo tudi konsumenti. ki smo kolikor toliko navezani na okrepčevalnice, izreči v tem pogledu svoje želje. * Smrtna kosa. V Vran)! v južni Srbiji je bil 5. t. m. umorjen tovarnar Vincenc Ko-štomaj. Pogreb se je vršil 7. t. m. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Lepe suknje fino blago, lepo krojene najceneje pri F. LUKIČ, Stiitai eva nI. 9. * Izlet v severno Afriko. Francoska linija «Transatlantique» bo priredila izlet iz Marseilla v Alžir in Ttmis. Na sporedu bo ogled znamenitih afriških mest ob Sredozemskem morju. Pojasnila daje zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana, Kolodvorska 35. * Vinska razstava v Sv. Križu pri Kostanjevici. V Sv. Križu pri Kostanjevici se bo dne 19. t. m. vršila vinska razstava v dvorani g. Josipa Kodriča. Ugodne avtomobilske zveze. * Pri okrožnem sodišču v Mariboru se odda mesto višjega pisarniškega oficijala, odnosno pisarniške urad nee. Vpoštevajo se samo prosilci, ki so že pisarniški uradniki ah pisarniški pripravniki. * Film Stjepana Radiča v Sarajevu za-branjen. Predvčerajšnjim bi se imel v I«m-perial-kinu v Sarajevu predvajati film o umorjenem hrvatskem voditelju Stjepanu Radiču. Po izrecni odredbi ministrstva za notranje zadeve pa je sarajevska policija prepovedala take predstave. * Demonstranti proti nettunskim konvencijam oproščeni. Pred poroto okrožnega sodišča v Šibeniku se je te dni vršila obravnava proti osmim ©mladincem, ki so se udeležili znanih demonstracij proti nettunskim konvencijam 25. maja letos. Državno pravdništvo jih je obtožilo zaradi zločina zlobnega poškodovanja in javnega nasilja ter zahtevalo v obtožnici kazen težke ječe do 10 let. Obtožence sta zagovarjala šibeniška odvetnika dr. Kožul in dr. Vlašič. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja glede krivde obtožencev. Porotniki so na vsa štiri vprašanja odgovorili negativno. Zaradi pravoreka porotnikov je sodišče vseh osem obtožencev oprostilo. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo. Ves čas obravnave so bili vsi vhodi v poslopje zastraženi z orožniki z nasajenimi bajoneti, vendar pa ni bilo niti najmanjšega incidenta * Kje se nahaja Ivan Babnik? Prejeli smo: Moj mož Ivan Babnik, ki je bil poleti zaposlen pri g. Franu Penci v Mokronogu kot brusač žag, je 16. julija odšel iskat nove zaposlitve. Od tistega časa ni o njem več glasu in so vsa dosedanja poizvedovanja ostala brezuspešna. Prosim tem potom vsakogar, ki mu je količkaj znano o bivanju mojega moža, naj mi to sporoči, ker sem se med tem časom preselila iz Mokronoga na Dobravo, kjer se sedaj nahajam z dvema malima otrokoma v obupnem položaju brez zaslužka in stanovanja. Ivan Babnik je star 50 let, visoke postave, drobnih sivih oči, nekoliko plešast in ima na eni roki pokvarjene prste. Oblečen je bil v črno ponošeno obleko. — Karolina Babnik. Dobrava pri Ljubljani * Življenje biciklističnega originala. V Splitu je bil več let znana osebnost mlad mož Ozretič-beg kakor se ie sam imenoval Hotel ie postati svetovni biciklst Na ootu do svoie biciklistične slave je sicer dosegel nekoliko uspehov pri lokalnih tekmah. pozneje pa so ga posekali sposobnejši kolesarji. Vendar ni opustil svoje ambicije. Nabavil si je celo posebno uniformo, v kateri je hodil po mestu in jo vedno nosi! tudi doma. Od očeta je zahteval dedšči-no, da bi se mogel povsem posvetiti bici-klistiki. Ker oče ni ustregel njegovi zahtevi, mu je v jezi posekal ves vinograd. Nesrečnega biciklista so končno te dni oddali v šibeniško blaznico. * Ubijalec obsojen na 20 let ječe. Sme-derevsko sodišče je prošlo sredo obsodilo na dvajset let ječe Nikolo Stokiča, ki je 6. septembra letos ubil načelnika železniške postaje v Lozovici, Dragotina Iliča. Ubil ga je zato, ker je Stokič na svojem posestvu prijel Iličevega konja, ki mu ie delal škodo ter ga nameraval odvesti v svoj hlev. danes O pri Ketteju Aleks.c. 3 q Ne zamudite! • Velik Plesni turnir. Prva in edina ju-goslovenska tovarna gramofonov in gramofonskih plošč Edison Beli Penkala v Zagrebu bo priredila 13. decembra t. 1. velik božični plesni turnir v hotelu L % ' ■c lit u so zopet dospeli v vtt|i množini na za ogo na Kar ljubitelje teh pristnih preptog opo arjam. Danes umetniški filmski dogodek v Ljubljani OSOS^U KR Odigra se vse ono, kar je pred 20 stoletji živelo! Propast Jeruzalema! — Grobovi se odpirajo — ljudje vstajaio od mrtvih! — Veličastna drama velikega preroka in lepe Marije Magdalene. — FiJm je deloma koloriran. Danes ob pol 11., pol 3., tri četrt na 5., 7. in četrt na 10. V ponedeljek predstave ob 4., 7. in 9. uri. KINO »LJUBLJANSKI DVOR«. Telefon 2730. * Gospodinjski koledar za leto 1929 je pravkar izšel. Poleg raznih podučnih nasvetov in razprav, ki morajo zanimati vsako gospodinjo, prinaša koledar v svojem prvem delu tudi nove kuhinjske recepte Drugi del koledarja pa obsega praktično urejen troškovnik za vse dni v letu. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji io po vseh knjigarnah. Naroča se ga tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ul. 7-II. Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice Din 16. * Pri bolezni ledvic, mehurja in velikega črevesa Vam olajša prirodna grenčica 'Franz Josef* prebavo in povzroča redno lahko odvajanje prebavljenih snovi. Izpričevala bolnic potrjujejo, da je voda «Franz losef® priporočljiva mladim in starim ljudem v nadaljnjo uporabo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. f. Frar te Hiral se je preselil v Tavčarjevo ulico 7, vhod Cigaletova ulica 1. Ordinira od 12.—3. za notranje, kožne in spolne bolezni. Humoralna terapija celotnega organizma (s proteim in osmoterapijo). Primarni dr. Poga6nik _ordinira zopet redno. 13369a Or. mi. A. LavrlC se je preselil iz Rogaške Slatine v Ljubljano, Mirje št. 11. Ordinira od 10—12 in od 2—4. Telefon 3285. 12414 a * Rada bi zvedela, kako privežem svojega moža na dom. To je dokaj enostavno. Stanovanje sem uredila udobno in okusno, ker sem si vse zavese, pregrinjala in blazine umislila po vzorcih ateljeja Miroslave l.eitgebove, Jurčičev trg št. 3. 2151 * Pozornost kupujočega občinstva zasluži na zunaj sicer neznatna tvrdka NOVAK na Kongresnem trgu št 15, ki nudi izredno veliko izbiro manufakture, posebno sukna, in je priznana kot najugodnejši in najcenejši nabavni vir. * Ob osmi obletnici ustanovitve našega društva naj se spomni vsakdor izmed bednih najbednejših in položi dar slepim na oltar. Podporno društvo slepih Ljubljana, Wolfova 12. 2182 * Ciril Metodova družba je prejela iz nabiralnika g. dr Jura Hrašovca v Celju 51 Din, gostilne Bergant v Ljubljani 41.50, gostilne Košak v Ljubljani 50 Din. Lepa hvala! 2189 * ->niii'ol za desinfekciio za časa nalez-'ivih bolezni dobite v vseh lekarnah in drogeriiah. 2038 * Volnene nogavice in pletenine v veliki ?biri se dobijo pri tvrdki Karel Prelog v ' iub'tani 285 * Akumulatorji. Strokovna popravila in polnitev edino pri konces. akumul. podjetju na Gosposvetski cesti 14. 2188 * Klobuke popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Ljubljana, Stari trg 14. 263 * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v jubl]anf VVnlfova ulica 12. 186 * Obleke kemično čisti, barva, plisira io k a tovarna Jos Reich. * Tkanina »ETERNUM«. glavna zaloga a lugoslaviio pri J Medved, manu- iktura. Iz Ljubljane 185 Cene izredno ugodne I. Kostevc, Ljubljana. u— Poziv ljubljanskemu delavstvu! Narodno strokovna zveza poziva vse ljubljansko delavstvo, posebno člane NSZ, da se kar najpolnoštevilneje udeleže spominske slavnosti obletnice rapallske pogodbe, ki se bo vršila jutri 12. t. m. ob 6. zvečer v Unionu. Slovensko delavstvo, hudo prizadeto z nettunskimi konvencijami je v prvi vrsti poklicano, da zavzame proti grozeči poplavi italijanskega delavstva svoje stališče in izreče ogorčene proteste proti taki zunanji politiki. Vsi zavedni domači delavci, posebno oni, ki so brez zaslužka in kruha, naj pridejo polnošteviilno in naj mogočno dvignejo svoj glas proti nameram italijanskega fašizma. V ponedeljek vsi v Union na spominsko slavnost Rapalla! u— JNAD »Jadran«. Na 17. občnem zboru ie bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Radomir Z. Nedeljkovič, cand. iur., podpredsednik Rihteršič Boris, cand phil., taj-n'k I Zimmermann Dolfe stud techn.; taj-ik H Adamič Milan stud 'eehn.. »ainiV !II Grujič Nenad stud techn,. blagamr1 azzaz Vladi lir stud tehr : čitamičar \\ širevič Lazar stud techn., gospodur OmU Jič Framo. stud iur.; knjižničar I Puppis . Karel, stud techn.: knjižničar II Sikošek Dušan, stud. techn. Revizorji: Andjelič Fi-lip. stud. techn. Rupnik Polde. abs. iur.; Babic Mihovi!, cand techn. — Načelniki sekcij kulturun-znanstvena: Rihteršič B.. dramska in korčulanska: Ekar D., zabavna: Šketelj J. glasbena: Sikošek D. u— Akademiki, srednješolci! Akademska podružnica Jugoslovenske Matice vas pozi-va za sodelovanje pri izvedbi nabiranja prostovoljnih prispevkov, ki se bo vršil danes ves dan. Ta nabiralni dan naj bo obenem tudi temeljni kamen fondu za preganjane študente iz Primorja. ki jim moramo nuditi matenjelne podpore. Sestanek se bo vršil danes ob 8. zjutraj v prostorih Jugoslovenske Matice, Šelenburgova uiica 7-II. Tova-rišice. tovariši, pozivamo vas k sodelova nju! u- L. van Beethoven. Opozarjamo občin-»,na današnji sPored ZKD v Elitnem kinu Matica točno ob 11. uri dopoldne. Predvaja se film o življenju velikega muzikai-nega genija L. van Beethovna, ki pokaže vse njegovo delovanje in zunanje življenie nim je izdelan v proslavo 100 letnice njegovega rojstva ter ga priporočamo vsakomur v ogled. — ZKD. u— Rapallo! Danes se nabirajo prostovoljni prispevki za zasužnjene brate u— Rapallo! Jutri, v ponedeljek, zvečer ob 6. veliko zborovanje v Unionu. Vsi na zbori v— Higijenski zavod kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je podaljšal natečaj za najbolj izvedeno higijen-sko ureditev v kmetski hiši. oziroma okolici (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.) končnoveljavno do 1. decembra 1928. Najboljše tri ureditve, oziroma asanacije, se nagradijo s higijenskimi potrebščinami v vrednosti po 3000, 2000 in 1000 Din ter z diplomo. Prijave sprejema higijenski zavod v Ljubljani do 1. decembra 1928. Po tem roku bo strokovna komisija si ogledala hi-gijenske ureditve tekmovalcev in najvzor-nejše nagradila z razpisanimi nagradami. tt— TKD »Atena« vabi naše ženstvo, da se odzove k pripravi za razstavo »Blazina« Prijave sprejema in daje navodila pisarna »Atena«, Dunajska cesta la-V„ od 11. do 12 _ 2191 o— Ceškoslovenska obec v Lublani. Dnešni večer venujeme pietni vzpomince zesnulčho našeho pritele a vzorneho pra-covnika Josefa Barana. (Zvezda o osmč večer). u— Napredno gospodarsko In politično društvo za Krakovo-Trnovo bo priredilo v nedeljo H. L m. pri g. Oblaku (prej Soklič) pred Konjušnico Martinov večeT. Na sporedu bodo Martinova gos, muzikalična Jak in Jaka, šaljiva pošta, ples itd. Začetek ob 19. Kdor želi prijetnega razvedrila, ne bo zamudil tega večera. 2153 u— Šentpeterski podružnici CM družbe bosta priredili v nedeljo 11. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih glav. kolodvora «Martinovanje» z godbo in srečolovom. 2170 u— Martinov večer Sokola Vič drevi ob 20. v Sokolskem domu na Viču bo neka} velezabavnega. Nudil bo mnogo duševnega razvedrila in dovolj telesnega okrepčila. Spored: petje, burka , Rimska c. 3. 2179 u— Reprezentančna plesna vala v torek ob pol 20. v Kazini. Godba: jazz kvartet Nagode. 2190 u— Redne plesne vaje na Taboru se vrše vsako nedeljo zvečer Za začetnike-ce, pričetek pouka že pred pol 20. 2177 u— ASK «Primorje». Plesne vaje bodo danes ob 20. v beli dvorani Uniona pod vodstvom prof. Jenka. 2181 u— Plesne vaje danes popoldne v hotelu Bellevue. 2176 u— Nedeljske popoldanske plesne vaje šole JENKO danes In vsako nedeljo od 3.-7. popoldne v Kazini. Začetnlki(-ce) točno ob 3. uri. 2184 u— Novi začetnfški plesni tečaj šole Jenko se bo pričel v torek 13. t. m. ob 8. zvečer v Kazini. Prijave istotam. 2184 n— Plesni večer . čajanka danes in vsako nedeljo ob po! 9. zvečer v balkonski dvorani Kazine Aranžma g. Jenko. 2184 u— Huda nesreča. V hotelu »Unionu« se je pripetila včeraj dopoldne huda nesreča, eije žrtev je posta! 31 letni hotelski sluga. Matija Osterman, stanujoč v Gledališki ulici Osterman je ob omenienem času čakal v ITI nadstropju hotela da laMži na 'ift nek.ii netiv a. ki ga ;e namerava' r»ns'ati v kuhi-■ jo Pri tem se ie nenrevidnn np-mil če? ^erajo Tisti hip pa ga ie že pritisnil na ilnik in.brado stol. ki ie prihajal od zgoraj Osterman je baš še pravočasno strahovito zakričal ter s tem opozoril na svoj grozni položaj v bližini se mudeče hotelske uslužbence. Trajalo je precej časa. preden so mogli uslužbenci oprostiti Ostermana strahovitega pritiska ter ga rešiti. Potegnili so ga izpod stola vsega krvavega s strašno V zimskem času te najboljša p jaČa 18« jubilejno Tomislavovo pivo iz 243-a Zagrebške delniške pivovarne Zagreb Cene znižane! spačenim obrazom in nezavestnega. O hudi nesreči je bil takoj aviziran slučajno spodaj v kavarni se mudeči zdravnik dr. Zaic, ki je nesrečnežu nudil prvo pomoč. Medtem je prispel pred hotel tudi že rešilni voz z moštvom. Uslužbenci rešilne postaje so se trudili dobre pol ure, preden so nezavestnega Osterrnana potom umetnega dihanja spravili zopet k življenju. Nesrečnika so nato nemudoma odpravili v splošno bolnico. Ostermanovo stanje je kritično, posebno ker je nastopila krvavitev možgan. u— Ura je bili ukradena kurjaču Beli iz mestne plinarne. Ura je bila srebrna kakor tudi verižica, ki je imela železen obroček. Pred nakupom se svari! ti— Zaponka (broška) se je zgubila od Grada do trga. Ke" je drag spomin, se naproša pošteni najditelj, da .io odda prott nagradi v upravi «Siov. Naroda*. 2175 «— Lokal, pripraven za pisarno s kom-p'etno električno upeljavo. vodovodom, telefonom se odda takoj na Rimski cesti št. 6. visoko pritličje. Vprašati le-tam v pisarni. u_ Popoldanske in večerne obleke v vseh stilih. Atelje HHy d. z. o. z. Iz Maribora a— Na šefe' mestnega sveta se je razpravljalo o čudnih zdravstvenih razmerah na meščanski šoli. Letos so na teh šolah pobirali od vsakega učcnca zdravsivene prispevke po 20 Din in poslali nabnmo vsoto Hipotekami banki v Beogradu. Za zdravnika pa za to odgovorna oblastva niso poskrbela in tako so ostale meščanske šole v Mariboru brez zdravniškega nadzorstva. Mestni svet ie izjavil, da u« more dati svojih zdravnikov za te šole. Nadalje se je na seji mestnega sveta sklenilo, da se iz hi-gijenskih razlogov ne bodo več izdajala dovoljenja tujcem za prodajanje turškega medu in sladolech. temveč domačim obrtnikom, ki bodo pod stalno koturolo. štiri zasilne stanovanjske hiše. k; zidane barake in iili je mestna obema sezidala za brezstanovanice, ?o dograjene in se bo mogla izvršiti vselitev 1. decembra. Zasilnih stanovanj je 32 Mestni svet je nadalje izdal celo vrsto dovoljenj za prezidavo že obstoječih Ijiš in samo dve gradbeni dovoljenji, in sicer na Radvaujski cesti št. 23 za zgradbo hiše in gospodarskega poslopja ter na Betiiavskj cesti št. 45 za zgradbo pritlične stanovanjske hiše. a— O visokih Tatrah, tem prekrasnem planinskem svetu, bo predaval znani planinski pisatelj g. dr. Oblak iz Ljubljane, v ponedeljek 12 t. m. o!b 8. zvečer v Ljudski univerzi Ker ie čistj dobiček določen za fond za zgradbo planinske koče pri Ribniškem jezeru, se pozivajo planinci, da se udeleže predavanja v čim večjem številu. a— Samomorilni poskus. Mariborska samomorilna kronika je obogatela za nov primer. To pot si je pognal kroglo v srce komaj 181etni gostilničarski vajenec Franc T. Odpeljali so ga v bolnico, kjer ga skušajo ohraniti pri življenju. a— Izredni občni zbor JM, podružnice v Mariboru se bo vršil v ponedeljek, dne 26. novembra v Narodnem domu. Začetek ob S. zvečer. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, preglcdovalcev računov in drugih funkcijonarjev, absoluto-rij, volitve in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drutri občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. Iz Celja % e— Popravljamo. Poročali smo o neki Prane k i, ki je baje našla torbico na kljuki vežnih vrat v neki trgovini. Torbico so res našli na kljuki in so takoj ugotovili njeno vsebino. V njej je bilo 150 Din gotov.ine, robec in rožni venec. Ugotovil se je tudi naslov lastnice izgubljene torbice, ki so jo izročili policiji. Lastnice pa policija ni mogla najti. Francka P. torej ni popolnoma nič kriva, če je iz torbice baje izginilo 100 Din. Iz Ptuja j— Opozori/o. Doznal sem, da zbira ▼ Ptuju, Mariboru in drugje neki «Buda» oglase za »Ptujski naslovnik 1929.», kate» rega sem doslej zapored dve leti izdal Opozarjam stranke, da «Buda» ni od me» ne pooblaščen, niti ne zbira oglasov za mene in moj naslovnik. Za njemu pover* jena naročila ali kakekoli prevzete obvez« nosti ne nosim nobene odgovornosti, da* siravno se baje izkazuje z mojim lanskim naslovnikom. Naslovnik zbiram sam tudi letos. — Anton Blažek. j— Glasbena Matica v Ptuju. Klavirski trio (Stobr, Puhor, Sedlbauer) priredi dne 24. t. m. v dvorani Glasbene Matice samo« stojen koncert v proslavo stoletnice Schubertove smrti. Na koncertu bo sode* Ioval tudi naš priljubljeni baritonist g. 5a» ša Skaza. Program bo obsegal dela Schu* berta. Beethovna in Dvofaka. — Kavna» teljstvo. Z Jesenic s— Odlikovan je bil g. Peter Kette, vod« ja policijske ekspoziture na Bledu za zaslu« ge napram kraljevskemu domu z zlato me« daljo. s— Nenadna smrt delavca Pri stavbni tvrdki «Slograd» na Jesenicah je umrl ne« nadne smrti delavec Matija Gumilar, rojen 1898. in pristojen v občino Gornjo Lertcla* vo v Prekmurju. Gumilar je bil zelo mar« Ijiv delavec, je dne 4. t. m. še vršil službo pri gradnji železniškega podvoza ter je pro« ti večeru tožil, da mu je slabo. Ko ga dru« go jutro ni bilo na delo, so se podali na njegovo bivališče in ga našli mrtvega Za« dela ga je srčna kap. Iz Litije i— Stanovanjska mlzerija ie tudi v Litiji in okolici zelo občutna Saj se pri nas še nekai zida. a vsakdo eradi večji del le zase. Nekateri uradniki se vozijo iz Ljubljane že ob petih zjutraj na službovanje v Litiio. Dovoli značilno in žalostno za naše stanovanjske razmere Pa ie vsekakor tudi dejstvo, da stanuje neki državni uslužbenec v navadni kleti, kjer ni niti lesenih tal. Cez V OS v metrih & 7581 88 92 mimo 10 758 6 70 mirno 10 757 5 9.0 100 »SE i 10 758 0 1K> 90 n. irno 6 7596 13.0 98 W 10 756 2 13*0 70 ENE 2 2 Vrsth dež dež dež dež dež dež mm dv I. me 16 7 80 01 80 110 Solnce vzhaja ob <5.50. zahaj ob 16.37, lu«na vzhaja ob 4.40, zahaja ob 15.54. nmvišju reinperatuta dane* v liuMiam 11-0 C, najnižja 7.8 C. Trdovratna se drži dežrvno južno vreme in se ne spremeni skuro nič. Siccr je to precej normalno z .t november in naša jesen povprečno ni drugačna kakor jo imamo letos. Tudi nad ostalo LVttto je vreme zelo enakomerno in inalo spremenljivo. Nad Rusijo se drži ves čas relativno višji tiak. ki brani depresijam odhod po običajni poti proDi severni »ibtrski obali. Zato je tudi ves ta teden nad vso zapadne polovico Evrope nize« zračni tlak; v njegovem območju imamo le manjša depre&tjska središča, ki se premikajo rasrueroma počasi se zopet vračajo in izginjajo Zato ima vsa zapadna polovica neprestano slafx> vreme, sicer n« tako deževno kot v Ljubljani, kjer smo r tem pogledu vedno na slabšem nego d regije. Povsod v tem predeli fe zelo toiplo. Vzhodna Evropa trna m 1030 lepše vreme, zato pa tudi precej bolj hladno. Vendar pravega mraza tudi tamkaj še nj, razen seveda na se-veru. Severna Rus'ia ima žc nekaj stopinj mru. sa, še boli pa severna Pitt®»a :« Skandinavija; tamkaj s-e ie fr dvakrat v zadnjem čaiai temperatura znižala na 15 Jc 20" C pod ničlo. Mraz pa se v tako hudi meri omejuje na skrajni sever, ostala Skandinavija trna sicer tudi precej mrzJejše vreme, s sne sam ponekod, vendar le nekaj stopinj pod ničlo. Prevladujoči južnoza-padni vetrovi pa so nas čuvali pred invazijo mraza, hkrati pa seveda pred izboljšanjem vremena. Koncem tedna se je vremenska s>iruacfja v Evrotpi vendarle v toliko spremenila, da se le depresija bolj koncentrirala in se hkrati premaknila proti vzhodu; njeno središče je bilo v pel«k zjutraj nad gornjo Italijo in severnim Jadranom Zato se le pri nas prav rahlo pričela oglašat4 burja, ki pa ni mogla postati močnejša Za depresijo p r Stiska hladnejii in teli: rr*fc čez Pran« cido in p>ro4i Alpam In mogel bi prodreti do nas ter prinesti boljše vreme, £e se razporeditev zračnega tlaika ne premkrene neugodno. Nad severno Evropo se je mraz poostril; v »tverni Skandinaviji kaže termometer na najmrzlejših krajih 25° C pod ničlo. Dunajska vremenska napoved z« nedtlio: Izboljšanje, mogoče še izpremembe, lahne padavine. muke in trpljenje nalih ljudi v Mussolini« jevi Italiji. G. Vilhar je bil pred kratkim izgnan iz Italije. Skoda, da nima predava« teljskega talenta, zbog čcsst njegovo pre* davanje, dasi 6krbno sestavljeno, ni napra* vilo tistega efekta, leot bi ga bilo lahko. t— Drž. posvetovalnica za matere v Hrastniku bo priredila danes dvoje zdrav« niških predavanj s skioptičnimi slikami, in sicer ob 13. v Delavskem domu v Hrastni« ku, ob 15. pa na Dolu. t— Akademija Sokola v Trbovljah. V soboto 1. decembra bo priredil Sokol v Tr« bovljah v proslavo 10 letnice osvoboditve akademijo z zelo izbranim sporedom. Na« stopili bodo vsi oddelki kot mornarji v te« lovadnem nastopu «Buči, buči, morje Adri« jansko». Iz Novega mesta n— Ženska podružnica CM družbe v Novem mestu bo priredila 6. decembra Miklavžev večer v korist družbe. 2171 n— Pevski koncert Rdečega križa. Po« družnica Rdečega križa bo priredila 15. de« cembra o gimnazijski telovadnici pevski koncert, pri katerem bo sodeloval tudi kvartet matičarjev iz Ljubljane. Podruž« niča prosi društva, naj ne prirejajo na ta dan prireditev. n~ U*pcla predstava Sokola. Sokolsko društvo jc uprizorilo te dni «Valensko svatbo,« ki je prav lepo uspela. Priznanje so želi zlasti gdč. Hajderjeva. gg. Dular, Hlede in Pavčič. Želeli bi, da bi slednji opustil svoj način izgovarjave, ker zelo m o« ti. Pričakujemo, da nam bo Sokol nudil še mnogo predstav ter da bo poživel svoje delovanje na dramatičnem področju. n— Ženska CiriUMeiodova podružnica v Novem mestu je sklenila prirediti Miklav« žev večer za deco in odrasle. Čisti dobi« ček je namenjen CM družbi. 2169 n— V moški bolnici je umrl dijak I. gim« nazijskega razreda Vladimir Žakmaister. Pogreb se je vršil v sredo na šmihelsko pokopališče. Na zadnji poti so ga sprem« Ijali profesorski zbor z ravnateljem na če« lu, dijaštvo vseh razredov in mnogo ob« činstva. Gimnazijski pevski zbor je zapeJ prerano umrlemu pod vodstvom g. Hlsd« nika dve žalostinki, četrtošolec g. Peterlin pa se je poslovil od njega v imenu dijaštva. Odprto pismo župniku g. Francu Rezarin v Topli.-ah pri Norem mestu. v_ Podpisani možje iz vasi Gornje Sušice, občina Toplice, se zgražamo nad Vašim počel je m. Ko je dne 8. t. m. prišel k Vam Martin Girapel javit, da mu je umrl otrok, vas ni bilo doma. Čakal je dve uri zaman. Potem sta se dobila pred Kapšovo trgovino in sta se dogovorila zaradi fiogreba. Med pogovorom ste ga prijeli, zakaj je govoril, da bi eden izmed duhovnikov moral biti v uradu. Vi ste nato izjavili, da so vsi s u Šiški možje — capini. Noben sušiški mož še doslej ni bil obsoien kot capin ali kako drugače spoznan za capina. Znto nas tudi Vi ne boste zmerjali na lavnem trgu za capine. Mi smo in ostanemo pošteni. Če pa ste Vi. g. župnik, na np* jezni, ker nc trobimo več v vaš rog. je krivda ua Vaši strani. Osem daii Vara dajemo časa, da prekličete žalitev v slovenskih listih in rla javno v cerkvi v Toplicah prekliče svoj očitek ter preklic naročite tudi g. župniku na Gor. Sušieah in g. kaplanu na Uršnih selih. To je naš zadnji opomin. Gornje Snšiee, li. novembra 19*28. Martin Gimpel in Martin šmalc v imenu ostalih Sušičanov. Dooisi ŠKOFJA LOKA. Končno je tudi naš kolodvor električno razsvetljen. Niso pa še urejeni nedostatki glede osebnega prometa. Cesto se dogaja, posebno cto nedeljah in ponedeljkih zjutraj, da en del potnikov zaman čaka pred blagajno, ker en sam uradnik vsega posla ne zmore. Ob ponedeljkih, ko večinoma revni delavci hite za kruhom In ne pričakajo svojih tedenskih vozovnic, so primorani vseeno skočiti na vlak. kier pa jih naimesto. da se jim z naknadno vozovnico postreže, doleti kazen z dvojno ceno in globo. To ni pravično. Mar je potnik kriv. če ni prejel vozovnice, dasi ie pravočasno prišel in dolgo čakal pred bIag.mii.>? ZAGORJE OB SAVI Danes bo v šoli v Zagorju predaval tajnik Kmeti:ske družbe v Ljubljani g. Kafol o pravilnem saieniu in ravnanju sadnih drevesc. Pri twem vremenu bomo tudi posadili nekaj drevesc Ker se več članov zanima za nakup sena. namerava podružnica Kmetijske družbe nabaviti nekaj vagonov sladkega sena. ako bo dovolj naročil in se bo krma dobila po primerni ceni. Interesenti nai se javTo pri načelniku g. Kolencu. Podružnica ie nadalje zaprosila naše industrijce apna za brezplačen apneni prah. ki bi srn uporabljali člani izključno le kot gnojila. Z veseljem poročamo. da so se zaprošene firme velikodušno odzvale in sicer bo darovala TPD 1000 kg. kadar bo zadostila svojim dajatvi" g. VVeinberger M. ca 8000 kg In g. Birolla ca 10.000 kg. Vsem darovalcem Iskrena hvala. Člani kmetijske podružnice, ki žele apno za gnojenre, naj se javijo ori podružničnem blagajniku g. Koprivcu, kjer dobe tozadevno ' izkaznico in potrebne informacije. LAŠKO. »Slovenec« je dne 7. t. m. poročal iz Laškega o neki zaroki in dne 8, t. m. popravlilal, da je to pomota ali celo mistifikacija. Iz zanesljivega vira (priče na razpolago) se prva notica potrjuje. Ker pa ta zaroka ni bila po vb O. proti Ljubljani in popoldne ob 4. z onim Iz Ljubljane. En avtobus vozi včasi tudi zvečer iz Ce; k-nice na Rakek: s seboi vzame potnike, ki odidejo z vlakom rib 8 40 in sprejme one ki so prišli ob 8.20. Zveza z vlaki pa hi bila lahko poaosteiša in točne:ša ako ne bi vladala med podjetjema tolikšnn konkurenca. Zbog konkurence nimata točnega prihoda in odhoda s svojih Postnj ampak vozita druir pred drugim, kateri bo prei oobral potnike. Dogodi se večkrat, da nekateri potniki sploh ne dobe nobenega avtobusa. Ako bi se med seboj sporazumela, bi bilo za njiju Ln za potnike dobro — Občina ie vpeljala ob četrtkih tržne dneve. Bili so potrebni. zato iih toplo pozdravljamo. Začetek se ie s:cer slabo obnesel. toda to nas ne sme plašiti: stvar je pač šele v razvoiu in vsaka nova stvar si mora šele pot utreti — Notranjščina našega Sokolskega doma se dodeluje. S ikarska in pleskarska dela ie prevzel priznani solini slikar Ivan Juršič za tako nizko ceno. da dcb> komaj materija! plačan. Njegova sinova Franc in Ivan si prizadevata na vso moč, kako bi dom čim leuše poslikala. Po do sedaj dovršenem delu sodeč moramo priznati, da sta dosegla že lep uspeh in da bo dvorana, kateri posvečata še posebno pozornost, tako lična. — Drevi priredi Sokol v domu Martinov večer. Kdor se hoče nekaj uric prijetno zabavati. naj ne zamudi prilike. SEMIČ. »Grof Zeppelin* je p.inesel iz Amerike preko Oceana tudi za pozabljeni Semič pismo, katero je sprelel g. Janko Ogulin iz Vrtače. Pismo je bilo oddano dne 28. oktobra na poštnem uradu lrvinitton Še isti dan ga ie prevzel »Groi Zeppelin«. Dne 1. t. m, ie že bilo odd.-.no v Friedricbs-hafnu in 6. t. m. ga le že naslovljenec imel v rokah To je prvo pismo za Bele Krajino, ki se .ie vozilo po zračnih višavah preko Oceana. Upamo, da drugič pritrči gotovo kak Belokraniec. LJUTOMER. Sokolsko društvo prired drevi običajni Martinov večer. Pred njim se bo vršila ob 3. popoldne tomhola. — ,\U-stna občina se ie odločiia. da odpoan >re nekoliko stanovanjski krizi. Zato gradi na cesti proti pokopališču dve pritlični hiši. vsako s 4 man šimi stanovanji (2 v pritličju, 2 v podstrešju). Ena hiša je že pod streln. Tako se je tudi v našem mestu ganilo stanovanjsko vprašanje z mrtve točke. — Zadnja trgatev je bila končana pretekli teden. Kvantiteta zadovoljuje, tudi kvaliteta ie primerna, celo dobra, četudi ne dosegajo naši najsla:ši mošti onih pravljičnih baioških, o katerih so poročali listi, da imajo od 25—24 stopjni sladkorja. Vina je dovolj, zdaj je treba, da se oglasijo resni kupci. — Dne 3. in 4. t. m, je dramatični odsek Sokola vprizoril zabavno burko »Poslednji mož«. Vloge so bile v dobrih rokah in igralo se je živahno in spretno. Salve smeha je izzval nosilec glavne vloge pa tudi drugi igralci so potegnili občinstvo za seboj. Aplavz i; bil dolgotrajen in topel — skratka, igra je uspela v zadovoljstvo publike in igralcev. Želeti bi bilo. da bi med posameznimi igrami ne bili predolgi presledki. Zadnji je trajal 2 meseca, kar je vsekakor preveč. Javna zahvala Za hitro in tako dobro ozdravljenje mo= jih oči se tem potom najprisrčnejše za« hvaljujem gospodu dr. Ješetu, primariju v javni bolnici na odd. 5., ter ga vsem top« lo priporočam. 2185 Frančiška Arh, Žirovnica. Poslano Po poročilu v »Jutru* od 31. oktobra 192S., št. 256.. je gospod Bišof na protest« nem zborovanju državnih nameščencev> v Ljubljani izjavil, da se pečajo z branjarijo soproge tržnih kontrolnih organov. Podpi« sani izjavljamo, da je to laž in pozivamo gospoda Bišofa, da to «vojo trditev v «Ju= tru» in »Slovencu* prekliče tekom treh dni. keT bomo v nasprotnem primeru vložili tožbo zaradi obrekovania. 2178 Mestna tržna straža. Preklic Globoko obžalujeva in preklicujeva vse po nama izmi?ljene in neresnične vesti, ki sva jih vedoma kdajkoli razširjala po Skof« Ijici in drugje o rodbinah I>achs«Martlnec iz Ljubljane. Škofljica, 8. novembra 1928. 2168 Marija in Andrej Pernek Klavirji! Tovarni in lalojra klaTirjtT prTOTrptrih inltrumantOT različnih trrflk, kaJ»or tu-li laitnih itdslkor. Toeeben o-iilelels 1» popravil* Oglaševanje in popravila u Gla*heno Matico. Konservatorij in driij?« institut* 1*-gotavlja moja tvrilka Gre tudi deželo. — ToSna postrežba in imerne eene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbin»k, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 6t. 5/1. 13380 Razpisujemo doharo HI. vrste suhih desk m' 20 m/m 50 m9 30rn/m 50 m* 25 m/m Dobava do februarja 1929. Ponudbe na ujjravo »Jutra« do 1. XTT. franko vago-n nakladna postaja pod »Dobava 7«. 13407-a Kupim večje zemljišče med Zidanim mostom io Celjem, ležeče ob Savinji in v neposredni bližin? tekmice. Ceni. ponudbe na ozlasni oddelek »Jutra* pod »Zemljišče 20.000». 13321-a Potnik želi prevzeti dobro zastopstvo naj si bo v katerikoli stroki. Potuje že nad 20 let po Sloveniji, Primoriu, Dalmaciji, Liki in Bosni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Potnik«. 13287-a PLESA in Upadanje la» je največja nesreča tx «taro in aiUdo. V 24 urab lafta-vimo :Z[iada.nj9 ta« ia vedno, a odpravimo vet prhljaj. trbež. hraste in nesnago t »E^PARCE f"IE» od dr Dorraine & Cie.. Pari«. La-sje bodo ozdravel; in z.o|*LoT» eesta 9 (na?proti carinarnice) Revizija pravilnega »račuuavanja carine po meni deklariranesia blaga in vse informacije b*"e7Plačno 18* Kupujem Mm pragove in suha in sirova. Ponudbe poslati na po;tni predal 167, Su;"ak. 13 f« 8 ni v Cakovcu izdeluje: železne tn medene žičnike, žičue ograje in izdelane ograje s stebri im vratmi ter prevzame eventuelno tudi momtažo. Vložke za v postelje in Ipiraln« žice In vse vrste sličnib žic, dimne cevi in prešsot kolena podkovice za obuvala in ščitnike z« podplate. Prevzamemo izdelavo v masah prešanih in štancanib predmetov po risbah ali vzor« cib Preprodajalcem postrežemo radi z naj» nižjimi cenami. CENENO CESKC PERJE! I ka »Sveja opaženega perja 70 Din. napol-bekj W Din, bele I0C Dia 125 Din in 150 Din. mehko kot pob J00 io 225 Din, boUša vrsta 275 Din. PoiSjatve carine »rosto. proti povzetja, od 300 Din aaprej, ooStnine j>n>sto. Vzorec Mstooj. Blaeo se tudi cameaU io »agajajoče vzame ca-tal Na/o&la samo os Benedikt SachseL Lobei. 4t- I » PUno. Ceiko«lova5ka PoStne poSItfke iz CeSkoslavaSke * JasoslaviJo približM 10 fel H9s: Volneno, belo j ln pisano platno j hlačevino. delene, kambrlke, druk, srajce, kravate, žepne rute. svilene rute, nogavice, dežnike Itd. kupite najceneje pri tvrdki ALOJZIJ DROFEMK. CELJE samo Glavn! trg St 9. Vsakovrstni OSTANKI za polovično ceno. * * * * ■ * rz- Čevlje i^rantirano pristno -očno a*lati več tub^Chforodonta, ker ga tam nisem mogel dobiti. Singen, H. G." Gejša<. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri: »On in njegova se-stra<. — V korist Združenja eteil igralcev Mestno gledališče v Celiu Sreda 14 nov. oh 20: »Geishnc Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Ope relne cene. V nedeljo. 1|. t. m. popoldne se v drami ponovi prisrčna pravljica »Modri osliček Mi ško«.Občinstvo prosimo, da si zaradi lažj-ga poslovanja pri blagajni vstopnice pravega« no nabavi. Zvečer istega dne se vnrizo-i trancoska veseloigra >Kukuli< z go Nablorko v naslovni vlogi. Obe" predstavi (izveri abon maja) režira g. prof. Šest. Prihodnja premijera v ljubljanski drami bo Tolstega »Živi nirtvee< z g. Rogozom v vlogi Fedje in v režiji g. ravnatelja Gobe Nedeljska operna predstava. V nedeljo 11 t. m. zvečer se poje v ljubljanski operi Vet dijev »Trubadur* z go Žinko \Vilfan Kunce vo kol Leonoro. Gospa Vilfanova je pela Leo uoro v lorek v Draždanski operi z največjim uspehom, katerega ji je priznala tako pubii ka kakor tudi kritika. Ostalo zasedbo te opere smo priobčili v včerajšnji številki. Za to operno predstavo veljajo znižane jporne cene. Simfonični koncert Muzike dravske divizij-ske oblasti. V ponedeljek, dne 19. t. tn. pri redi višji vojaški kapelnik dr Josip Senn s svojim orkestrom simfonični'koncert v proslavo 10-letnice našega nacionalnega ujeti i-njenja in osvobojeni«. Poleg državne himne bode izvajal orkester dravske div. r.blafli tudi veliko Paunovičevo Jugoslovansko sim fonijo, katero je dr. Čerin i največjim usj>e-hom prvikra' izvajal na ljubljanskem koncertu lela 1P24. Predprodaja vstopnic ra la koncert bi< od torka dalje v Matični knjigarni. Za koncert pevskega zbora Ljnltljainkcsd Zvona, ki se vrši v ponedeljek, dne 12. 1. m so vstopnice v predprodaji v Matični knji garni in sicer v ponedeljek od 8__12. ure in od 2—6. ure, od 7. ure dalje pa v pred/eži l'nionske koncertne dvorane. Samo ob »ebi je umevno, da se vrši predprodaja 'udi dr.-nes cel dan v Matični knjigami. Za mladinski koncert, ki se vrši v nedeljo 11. ob pol '1 uri diijj.il 'ne pa bo predprodaja v Unionski dvorani od pol 10. ure dalje. »Therese Raquin« v Celju Dramatizacija Zolajeve naturalistične (k> vesti »Therese Raquin« spala med boljša oderska dela svetovne literature. Drama vesti:^ Žena umori s pomočjo ljubimca svojega moža in nikdn ne sluti, da gre za zločin. Nehote izdata umorjenčevi materi svojo *kriv post Oglaša se vest. ki postaja vse silneiša in neizprosnejša in tira oba zločinca v smrt. Dejanje se stopnjuje impulzivno in doseže višek v silno dramatični zadnji sceni tretjega dejanja. Nekatere scene so zaradi svojega tia tjuralizma uprav vehementne in zahtevajo dobrih živcev. »Therese Raquinr ie delo, ki uspe samo v prvovrstni zasedbi. Gostovanje mariborskega gledališča, ki se je vršilo v Celju v petek, dne 2. t. m., anači za Celje gledališki dogodek. Dramo je pošlo ven i I in režisiral e- Josko Kovic. Režija ie bila pravilna v konce |X"iji in uspešna v zgradbi scen: skratka videti je bilo. da je igro re£iral dober režiser. Scenarija in razsvetljava sta bili primerni. Glavni ulogi sta J Jeno VVallesz: Sestanek iz sovraštva Malo pred dvanajsto je odhitel mladenič na promenado. Postavil se je poleg svetiljke in čakal. Vedel je, da bo opoldne prišla mitno deklica, ki jo je ljubil in ki ga je zapustila. Bilo je mraz, veter je bril do kosti, toda mladenič se vzlic temu ni ganil s svojega prostora. Nemirno je opazoval cesto pred seboj in ni videl, da je od zadaj pristopil k njemu prijatelj. «Kaj vraga iščeš na cesti ob tem vremenu?* «Nekoga pričakujem.* «Damo?» «Da.» 'Nu. ženska, ki gre ob takem vremenu na sestanek, pač ni pri pameti.* «Ne gre za sestanek.* «Zakaj pa potem stojiš hi in čakaš?* «Cakam rta deklico, da je ne bom pozdravil.* «To je vse?* «Da. Prišla bo mimo in jaz je ne bom pozdravil.* «Ti čakaš na Emo! ...» gMladenič ni odgovoril. Prijatelj se je poslovil in je odhitel k Emi. kreirala gdč. Kraljeva (Therese Raquin) iD g. Grom (Laurant) Spočetka se nista mogla prav znajti, od drugega dejanja naprej pa sta rasla od scene do scene iu dosegla ob koncu tretjega dejanja umetniški višek; tudi v četrtem dejanju sta očarala z zrelo igro. Ma-dame Raquin ge. Bnkšekove je bila izlile sana, izredno učinkovita figura, ki ostane v sjtominu. Gosp. Josko Kovif ,e dobro podal bolehnega, nebogljenega Camilta. Izvrsten tip je postavil gosp Železnik kot pedant ski in filistrski Grivet. Posrečen ie bil tudi dobrodušni Michaud gosp. Pavla Kovica Simpatično naivko Suzane je podala gdč. viiiora. Maske so bile malo preostre, izgovorjava in skupna igra zadovoljivi. Gledališče je bilo precej dobro obiskano Dijaško stojišče je bilo žal zopet kanibalsko razpoloženo: tu bo treba napraviti red. Mariborčani so s celj skim goslovanj-em uspeli. — R. P. Slovansko srlasbeno društvo O priliki lanskih Beethovnovih slavno* sti na Dunaju so .sprejeli odposlanci Jugo« -ilavije. Poljske, Češkoslovaške in sovjetske Rušiie pri skupnem sestanku pravila bodo« čega Slovanskega glasbenega društva, ki je že dobilo pravico do stalnega odbornika pri Mednarodnem društvu za muzikalne zna« nosti (ustanovljeno lanskega septembra). Sedanji predsednik prof dr. Zdenek Neie« cily, Dietzenhoferovv sadv 2. Praga • Smi« cliov. poziva vse kolege, ki se zanimajo za društveno delovanje, naj naslovijo nanj to« zadevne predloge in prijave. Društvo pri« redi prihodnje leto kongres In natisne prvi zvezek Zbornika z razpravami v vseh slo« vanskih jezikih m. * nemščini ali franco« Sčini izčrpno kratko vsebino prispevka Ra« zen poglobi jen ja mrdsehojnih vezi: biblio« grafije. kronike in ocen. hoče društvo sode« lovati pri vstvarienju splošnoslovanske glasbene kulture, ugotoviti njene posebno« sti ter bodočo razvoino linijo. Veliko po* zornosti se bo seveda posvečalo slovanski tiudski umetnosti, katere osnove sploh ni« •»o znane v Evropi in ki potrebujejo smo« trenega raziskovanja tudi v domovini. Briickneriev zbornik Znani poljski slavist, nekdanji profesor berlinske univerze, je lani obhajal »edem« desetletnico rojstva in petdesetletnico znanstvenega delovanja. Zdaj je izšel v Krakovu obsežni zbornik »Razprav o staro« poljskem jeziku«, ki so mu ga naklonili ob tej priliki zgodovinarji in jezikoslovci, «prijatelji. kolegi, dijaki in čestilci«. Obsež« na bibliografija slavljenčevih del kaže. da je natisnil v letih 1877—1927 v celem 1192 knjig ter člankov! Med njimi so posebno znant zgodovine poljske, češke in ruske književnosti, dela o stari slovanščini ter praslcrvanski zgodovini in veliki »Etimološ« ki slovar poljskega jezika* Razen teh stro« kovnih del se ie izkazal Briickner kot po* znavalec poljske srednjeveške kulture. Nje« gova zgodovinska dela so ponekod dvigni« la veliko prahu, ter je neusmiljeno razkrili« kal marsikatero zgodovinsko pravljico A ta kritičnost je biia posebno umestna zdaj po privratu. ko .šce prerojena Poljska zopet svoja izročila v slavni prteklosti. Znan» -.tvena kritika ni dala vedno Briicknerju prav. Med drugim je srečalo veliko ugovo rov delo »Resnica o slovanskih apostolih*, kjer povdarja raziskovalec pred vsem po« litično stran delovanja Cirila in Metoda kot odposlancev carigrajskih politikov. A pri sporu se ugotovi vedno resnica, in malo imamo znastvenikov. ki bi bili tako vneto vdani svojemu raziskovanju, kakor še ve» dno čili poljski ugledni slavist. >S»ričkov sen« t zagrebški drami. Ravnatelj zagrebške drame. g. J. Bach, je slavil •f četrtek. 8. t. m. zvečer 30-letnico svojega 'gledališkega službovanja. Zavod je proslavil ta dogodek z vprizoritvijo dramatizirane po vesti Dostojevskega »Stričev sen<. Jubilantu ie prirejalo občinstvo ovacije. Iz beneraj«l-f> koncertne dvorane. V Beo g'-adu so ;meli le dni prvi filharmonični kon-crt letošnje sezone. Izvajali sc se štirje stavki Smetanove simfonične pesnitve »Ma vlast« in Beethovnova »šesta«. Pri dirigent-kem pultu je bil kapelnik Stevan Hristič. mmmm mmm i mmm n....... m jmj - m Šport Slovan : Jadran Danes ob 15. na igrišču Ilirije. V predzadnjem kolu jesenskega nog » metnega prvenstva se srečata rivala za zad« nje. oziroma predzadn je mesto I. a razrc« da. Slovan in Jadran. Ker izpade klub. ki bo zasedel zadnje mesto konec spomla« danske sezone iz I. razreda ter bo že ta tekma skoroda odločilnega pomena, se nam obeta trda in napeta borba Po dosedanjih rezultatih sodeč bi pripisovali boljše iz« glede Jadranu, posebno še, ker mora na« stopiti Slovan brez srednjega krilca Vol« karja! V predtekmi nastopita Slavija in Svo« bo d a iz l. b razreda. Slavija, ki je letos iz« padla iz I. razreda, ni dosegla v jesenskem tekmovanju niti ene točke ter ima tudi jutri proti Svobodi slabe izglede Ker pa Svoboda ne more nastopiti s svojim kom« pletnim I. moštvom, ker morajo nekateri nje« ni igrači prestati še karenčno dobo. bi si vendar mogla rešiti Slavija vsaj eno točko. Predtekma prične točno ob 13 30. Končna ugotovitev. V nedeljski števil« ki «Jutra» sem v repliki na izvajanja go« spoda Bctetta obljubil, da se bom obrnil na tajništvo JNS- naj mi pošljejo prepis iz zapisnika o glavni skupščini JNS. ki go« vori o spremembi § a 14. pr. sav. prv. ut. in kar je z njim v zvezi. Medtem sem pre« jel zaprošeni prepis, ki ga v naslednjem objavljam: Odgovarajuči na Vaš c. dopis ... slobodan sam citirati Vam zaključak glavne skupštinc u stvari predloga g Be« tetta onako. kako je unešen u zapisnik: «Bctetto predlaže izmjenu § 14 o prven« stvenim utakmicama, kuji treba da glasi: Nastupi li koji klub na prvenstvenoj utak« mici sa neverificiranim igračem odnosno sa igračem, koji je pod kaznom ili pod tudjim imenom, gubi utakmicu sa 0 : 3 u koliko protivnik nije postigao bolji rezultat. Pred« log se prihvača.s Nadam se itd. Dr. Ri« boli. — S tem je definitivno ovržena trdi« tev g. Betetta, da je glavna skupščina od« klonila od u. o. JNS svojčas objavljeno avtentično tolmačenje tega famoznega pa« ragrafa. Zapisnik ne ve o kakem takem sklepu ničesar. Tako je tudi dognano. ali je bila moja «Potrebna ugotovitev« v res« niči potrebna; obc-nem pa je sedaj lahko primerno oceniti trditev g. Betetta, da je moja ugotovitev bila meni kot tajniku ASK Primorje še najmanj potrebna. — O. Ček. (S tem zaključujemo polemiko o tej zadevi. Op. ur.) SK Jadran. Danes točno ob 14.30 uri morajo biti sledeči igralci na igrišču SK Ilirije: Vidmar, Zor, Perko. Brcar, Rogač, Oven, Benedetič, Macarol, R.ape, Gabršek, Januš. Rezerve: Bončina, Plahota, Redi« telji: Logar, Kosmač, Stciner, Sever, Mi* lač. — Predsednik. Seia upravnega odbora JZSS bo v po« nedeliek 12. t. m. ob 20. v damskem salonu kavarne «Emona». SK Svoboda. Za tekmo s SK Slavijo postaviiam naslednje igrače, ki naj bodo točno ob 13 v naši garderobi: Fugina, No« vfik. Zore. Boncl. Cabršck, Batič. Ozebek, Breznik, Koser, Potrato. Habiht, rez. Sus« nik in Šušteršič; reditelji Baggia Anten Lavadinovič, Czerny III. — Načelnik. Proti: Revml, Ischlasu. protinu, skrnini (Hesenschuss) c 'O "O (m nenadomestljivo. Naravno zdravilno sredstvo za zdravljenje na domu: kot naravni glen (blato) v kockah «Pi. Qa» (za pripravljanje obkladkov) ali kot «Gama-kompresa* (jrnov obkladek) 30 krat vDorahljiv. Izvanredno poceni. Glavno skadišče: L. SCHREIBER Zagreb, Akademlčki trg I II. SK Ilirija. Plenarna odborova seja se vrši jutri, v ponedeljek ob 30. v posebni sobi kavarne «Evropa». —- Tajnik. ASK Primorje (kolesarska sekcija). — Dirka, najavljena za danes, se zaradi sla« bega vremena ne vrši — Načelnik. ASK Primorje (plavalna sekcija). Da« nes, v nedeljo dne 11. t. m ob 11.30 v društvenem lokalu, Masarvkova ulica 1*1, se vrši sestanek vseh članov, ki se zani« majo za zimski trening. Za verificirane pla« vače je udeležba obvezna. — Trener. Bilanca olimpijade je zelo zanimiva in bo dala gotovo nove smernice za bodoče olimpijade Najvažnej« ši nauk amsterdamskih iger je ta. da nogo« met in boks, oziroma sploh vse panoge, kjer določajo zmage samo sodniške odlo« čitve, ne spadajo v olimpijski program. Pri tem seveda olimpijski odbor res ne vpo* seva financijclne strani, ker jc n. pr. ravno nogomet prinesel nad polovico dohodkov. Statistični podatki ka/ejo tudi, kako so po« iamezne panoge priljubljene. Na prvem diestu vodi seveda nogomet, ki ga ie po* netilo 50.000 gledalcev in plačalo 536.860 goldinarjev na vstopnicah. Skoraj polovico manj, t. j. 130.000 ljudi je gledalo lahko« atletske tekme in plačalo 278.576 goldinar« jev. Res pa ie, da je prišlo zaradi lahke atletik. v Amsterdam največ tujcev, ki so pustili mnogo tuje valute tudi drugod. Tretje mesto zavzema jahalni šport (57500 gledalcev in 152.286 gld. dohodkov). Nekaj teh številk odpade na zaključno slavnost iri prisotnost kraljice, ki sta bili združeni na zadnji dan jahalnega turnirja. Glede obiska in materijalnega uspeha je zelo iz« nenadil hockevski turnir, ki je dosege! če« trto mesto s 54.0CO gledalci in 53.146 gld., dasi so bile vstopnine — ker ni b:!o priča« kovati velikega obiska — izredno nizke. Plavalne tekme je gledalo 51.000 ljudi in plačalo 117.246 gld. (1). Cene so bile torej precej zasoljene. Ta šport je na Nizozem« skem zelo popularen, vendar plavalni sta« dion cesto ni imel mesta za vse radovedne« že. Dasi je kolesarstvo razen nogometa najbolj razširjena športna nanoga, je ven« dar rezultat — 27.000 gledalcev in 62.049 goldinarjev vstopnin — zelo skromen. Te« lovadha ne privlačuie posebno. Za pet dni 18.000 gledalcev in 25.570 gld. dohodkov ne kaže posebnega zanimanja. Za boksanje ni bilo dovolj prostora 14 000 gledalcev je plačalo za 41.5S9 gld. vstopnic. Ker je bi* fa veslaška proga precej oddaljena, je šte« vilo 12.500 obiskovalcev z dohodki 24.126 gld. popolnoma razumljiva Težka atletika je prinesla 10.500 gledalccv in 16.405 gld. denarja. Sabljaškc tekme, ki so trajale raz« meroma zelo dolgo, niso imele posebnega obiska; vsega je bilo 6400 gledatcev _ ve« činoma elegantne publike, ki so plačali 10.795 gld. vstopnin. Na zadnjem mestu je jadranje, ki je kljub omejenemu zani« manju privabilo na tekme 4500 gledalcev; prispevali so v odborovo blagajno čedno vsotico 9220 gld. Zaključek: 125 športnih prireditev. 663 289 obiskovalcev in 1 mili« ion 424.532 gld. (t. j. okoli 33 milijonov dinarjev) dohodkov. Te številke povedo več kot dolge razprave o razvoju športnega gibanja po vsem svetu. DIŠAVE SLON Po svetu Dcvetič se bodo »danes v Rimu srečali Avstrijci in Italijani na nogometnem po« lju. Tekma je tembolj zanimiva, ker se vrši ob desetletnici zmage ozir. poraza v svetovni vojni in upaio Italijani na zmago, ki je dosedaj od i. 1912. še niso mogli iz« vojevati. — Zaključna, toda ne posebno napeta bo tudi današnja tekma med Ra« pidom in Fercnczvarosom na Dunaju za srednjeevropski pokal. Kakor znano, jc FTC za 6 golov na boljšem in se lahko smeje. Med tednom ie priredi! trening« tekmo, na katero je bil dovoljen prost vstop: zastonjkarji so morali samo kričati in protestirati proti vsakemu udarcu. Ta trening je bil namenjen za živcc. da bodo lahko prenesli dunajsko publiko. Vseka« kor ta cesta ni lepa in jo Dunajčani naj« boljšemu madžarskemu moštvu zelo za« merijo. Pokal bo pa njihov! — Zgodbica o n-*ših reprezentativnih igralcih, ki so sc vračali iz Prage jn brez sredstev obtičali v R "-npešti. je izmišljena in uspeh goto« LIPTON-čaj Najboljši od aalboljib svetovnih plantaž čaja. 241-. vih športnih krogov, ki jim ni dovolj, da so like mizerne samo doma. temveč de* lajo na vso moč, da se o njih raznestjo čim burnejše verzije tudi v inozemstvu. — Belgija uvaja profesijonalni nogomet, to* da z velikim odporom u.na erjev. Sedaj obstojati dva profesijonalna kl--ba. ki sta za danes nanovedala prvo tekmo, d*si šc nimata 22 igralccv. Organizator profesijo* nalnega nogometa « ck Riket» iz Anvc« sa, d " Ija p ' nabiranju igralcev hude stvari. Nedavno s; je odpeljal v bližnje mesece Ljer ter pričel v kavarni sklepati pogodbe. Ko -=0 za to izvedeli pristaši do* mačega kluba, so s predsednikom na če!u vdrli v -avarno in posadili Riketa brez po= godb in tudi brez dežnika — pod kap Ta* ko so bii. ogorčeni, da ni sme! kupiti niti voznega listka za povratek . Anvcrs, tem* ve2 je moral ponoči peš korakati tjakaj (15 km daleč) in obljubiti, da ga ne bo ni« kdar več v Lier. Nurmi, o katerem smo morali že parkrat zabeležiti da se namerava umakniti s te* kališč, še dolgo ne bo miroval. V nekcin finskem listu izjavlja, da pri zadnjem re* kordu na uro — kjer je dosegel 19.210 km — ni bil v najboljši formi, ker ga je po* tovanje po Evropi precej izmučilo. Čc bi bil popolnoma v formi, bi dosegel 1^.5 al; 19.6 km. Med vestmi o njegovih nadaljnih načrtih čitamo celo, da bo postal profesi* jonalec in šel v Ameriko, kjer bi se pome* rila z EP Quasijem. Nurmi o tem ne govori. Marokanec je od olimpijade žel same uspe* he. Nedavno pa je moral kloniti pred Joc Ravem, ki je prišel na 16 milj (25 km) pr* vi v času 1 ri7:lS4/». Arne Borg je že na turneji V Šanghaju jc starta! na 1000 y ter vrgel svoj lastni rekord, ki ga je postavil pred štirimi leti, v času 12 : 02.4. Takrat je porabil 12 : 16.8. — Nemec Schubert je plaval 100 m prosta 1 : 00.6. postavil nov nemški rekord in se žejo približal minuti. (Ta disciplina jc NVissmullcrjeva; njegov čas 586!) Angleški mornariški častnik d'Arcv Greig je poskusil v Southamptonu vrev: svetovni hitrostni rekord z letalom, ki pa brani laški major De Bernardi s 512.776 km na uro. Pri poskusnih poletih je dosege! celo 552 km, oficijelni poskus pa se je po« nesrečil. Na progi kakih 3 km je vozil si* cer s povprečno hitrostjo 514 km na uru. vendar rekorda ni prekosil, ker ie treba po mednarodnih statutih zboljšati stari rekord najmanj za 8 km. Greig čaka samo na ugodno priliko! Paolino se je že boksar v Ne\vvorku. Kot prvi mu je podlegel Norvežan Porath v 10 krogih po točkah. Uspeh je za Paol:* na važen, ker pride v boj z Riskom. ki je najresnejši kandidat za dedščino Tur ne v jevega naslova. — Match med Nemccm Havmannom in Lahom Bertazzolom je bi* lo treba odpovedati, ker ie italijanska bot saška zveza prepovedala Bertazzolu. da bi se smel boksati v inozemstvu. To stališče laške zveze povzroča v Nemčiji mnogi, ostrih komentarjev. — Zc!o zaposlen je Tcddv Sandvvina. ki je nedavno odpravi! Buffija v Parizu. Sedai ie ime! opravka z angleškim boksačem težke teže Marinoin Trinderjem. ki ga je že v 2. kolu poslal k. o. na deske. _ O i- a * ^ s' i -L' t ft Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! «f)raga Pma, ali pojdete danes na promenado?* «Saj vendar nisem blazna, da bi šla v takem vremenu na ulico.* «Hotel sem vam samo reči, da nikar ne storite tega. Na promenadi preži Ernest in čaka na vas.* «Name?» «Da. na vas. Rekel je. da čaka le zato. da vas ne bo pozdravil.* Deklica je pomislila. Nato je vze'a klobuk in plašč in je odbrzela na promenado. Že od daleč je zagledala mladeniča in se je namerila naravnost proti niemu. M'adenič jo je opazoval z očmi, polnimi sovraštva in deklica je zadržala korake, da b; se čim delj izlivalo nanjo sovraštvo, ki ji je srce prav tako ogrevalo, kakor najbolj ognjevito ljubavno priznanje. Drugi In tretji dan je deklica spet prišla na promenado in mladenič jo je sprejel z enakim sovraštvom: nemo jo je premeril od nog do glave in je odšel naprej. Četrti dan mladeniča ni bilo. Deklica ie čakala, se ozirala naokoli. s'a nekajkrat 2or in dol in nato žalostno vzdih-nilar «Kočano ... Ne ljubi me več.* Eilmund Sec: Raztrgan čevelj »Cemu mi pa svetuješ to?« je vprašal Jean Mercadier svojo ženo, ko je po obedu pospravljala mizo. »Čemu... To bi lahko sam uganil,« ga je zavrnila z jeznim povdarkoni. »Izposodim naj si tisoč frankov pri sorodnikih... Pri Corbeneyjevih! Ne! Tega ne storim! Rajši bom nosi! strgane čevlje.« »Nu. če ti je tako ljubše, naj bo po tvojem.« »Seveda mi ie ljubše tako! Ali ne poznaš Corbeneyievke? Že sedaj gleda na nas nekako z viška, kaj bo šele potem!« ».Prosim te torej — tu imaš dve sto frankov. Utrpela jih bern pri gospodinjstvu. Pojdi in kupi si čevlje!« Jean Mercadier ni zinil besedice. Vzel je denar in izginil skozi vrata. • L'ra je bila tri četrt na Sest. Mercadier je zaprl pisalno mizo in se hitel oblačiti, da bi še za časa prišel v trgovino in si kupil čevlje za dvesto frankov. Ko pa jc bil na ulici, se je jel premišljati. Dejal si je: Kaj, če se je žena prenaglila? Od česa pa bomo živeli? Prav ie imela, da me je pošiljala po posojilo! In moja dolžnost bi bila. da ji ne bi bil odbil prošnje-« Tako se je zgodilo, da se je Jean Mercadier vendarle napotil k sorodnikom. Pozvonil je in odvedli so ga v Corbeneyev kabinet. »Glej nu, Mercadier je tu!« je vzkliknil Corbeney, ko je ugiedal Mcrcadier-ja na vratih. »Kaj te je pa prineslo k nam?« »Imel sem pot mimo hiše. pa sem se spomnil, da lahko stopim gori,« je lagal Mercadier. ^Zc!o mi je po godu, da si prišel«, je prav tako lagal Corbeney in pristavil: »Saj res. danes je tudi žena doma. Takoj jo pokličem.«: Pozvonil je hišni, da je gospo poklicala. Gospa Corbeneyeva je stopila v sobo z dečkom, ki mu je moralo biti sedem ali osem let. Z nekakšno pokroviteljsko kretnjo ie pozdravila Mercadierja, potem pa se je vzhičena obrnila k možu: »Malo sem se zakasnila. Oprosti, bila sem pri gospe Gardinejevj. ki je z gospo flioffovo in drugimi damami organizirala dobrodelno loterijo. Razpečala sem vvse srečke razen desetih. Vsaka stane 50 frankov. Ali jih kupiš ti?« Corbeney jo je napol odbil, nakar ga Je prestregla: Nu. nu, vsaj nekaj jih kupi! Za tri sto frankov!« Mož se je še malo branil, potem pa je vzel iz žepa ček s podpisom in nakazal 300 frankov izplačila pri banki. Poljubila ga je in poklicala dečka, naj gre za njo iz sobe. Deček pa, ki mu je padla žoga na tla. jo je iskal po vseli kotih in je bil pri tipal do Mercadierjevcga čevlja. Hipoma je utihnil, med tem, ko je prei ves čas vreščal. Rilo ie podoba, kakor da je nekaj odkril, nekaj nenavadnega, kar vzame človeku besedo. »Mama!« je vzkliknil. »Luknja v čevlju. Poglej sem!« Mercadier je začutil, kako ga je ob-lila rdečica. Hotel se je nasmejati, da bi prikril zadrego, toda ni mogel. Deček je z obema rokama držal čevelj in ogledoval prst, ki je štrlel skozi odprtino. Cort)ency in žena se spogledala. »Vstani,« je velela mati sinčku, »vsta-nj in pojdi z menoj! Pusti stričeve čevlje!« Preden je šla iz sobe, se je še enkrat zahvalila možu: »Hvala za srečke! Te štiri, ki so ml Mraljestvu mode Stilna obleka Nova moda je, kakor znano, zelo preprosta, vendar se ponaša z gotovim bogastvom fantazije, ki jo dela nenavadno mično. Tako je n. pr. enakomerno s t novih oblik pripisovati samo veliki originalnosti, ki se javlja v ostrih linijah, mnogoterih zvoncih in volanih ter v neenakomerno dolgih straneh kril. Zato se ne smemo čuditi, da igra v epohi, ki je d^a modi toliko umetniškega izraza, ravno stilna obleka največjo vlogo. Pač ni pri nobeni stari modi mogoče, da bi dama pokazala toliko svoie individualnosti. kakor pri novi stilni obleki. Zato novi modeli tudi nima.io nič skupnega z monotonijo starih kril z obroči in tudi niso več nerodno trdi in nespretni, kakor so ozadje, čeprav ga še rabimo pri modelih za prav mlade datne. Pri stilnih oblekah prihaja v poštev vsa dclga vrsta najrazličnejših barv brez omejitve. Vedno delujejo zelo pikantno črni modeli, ki padajo v oči zlasti po svojih posebnih oblikah in zagotavljajo s temno barvo pri vsem bogastvu fantazije vendarle še gotovo nevtralnost. Poleg črne so se »lasti v Ameriki oprijeli zanimive »polnočne modre (midnigthblus)« barve, ki ima mnogo odtenkov in bo gotovo dosegla odločujoče mesto v modni sKki. Moderni so sploh najrazličnejši toni modre barve, ki iih ne moremo imenovati z imenom in se prelivajo med sivo, modro iti zeleno barvo. Damam so bile prve vrste teh kril, ki smo jih videli pred leti, temveč delujejo gracijozno, neprisiljeno ter se telesu zelo prilegajo in so zato tudi neskončno apartni. Širine obleke nikdar ne podpiramo več s trdimi obroči. ki bi gracijoznost dame v največji meri ovirali pri gibanju, temveč iih razširimo z vložki iz žime. ki omogočajo enake efekte in so vendar zaradi svoje valovitosti zelo učinkoviti in mični. Valovito ohlapnost stilnih cbiek desežemo v glavnem z množino tkanin, ker prav v tem oziru letos nismo malenkostni in raje žrtvujemo več blaga, samo da ne bi model vzbujal čuta, da smo šredili pri izdelavi. Ni skoraj materijala, ki bi ga ne .mogli rabiti za elegantno stilno obleko. Razen tafta. splošno priljubljenega standarda, vidimo večkrat krep-satin. kakor tudi čipke, ki delujejo vedno zelo elegantno. Nov je velurni šifon, nasprotno pa stopa tu! polagoma v iVV nudi csniemm damam najccnsie Mestni trg ostale, bom že kje razpečala.« Odhajajoč iz sobe, si ni mogla kaj, da ne bi vrgla Mercadierju milostnega pogleda. On je to opazil, ona pa jc pristavila: »Vj jih itak ne boste kupili.« Mcrcadier je bil v čudnem položaju. Odkritje dečka ga je spravilo v neskončno zadrego, za vsako ceno pa bi bil rad opral s sebe sramoto, ki mu jc nakopala pokroviteljski pogled Corbe-neveve žene. »Kdo ve...« ie rekel. »Morda jih pa vzamem prav jaz...« »Kaj, vi...?« Potegnil je iz žepa denarnico in položil na mizo dve sto frankov. Gospa Corbeneyeva je bila iznenade-rni. Dala mu je srečke in odnesla denar. Mercadier je govoril s Corbeneyom o vsakdanjih stvareh in izredno dobro mu je delo, da je z dvesto franki zabrisal sramoto, ki jo je bil odkril na njem Corbeneyev sinčtk. Šele ko je stopil iz hiše. ga je zapekla praznina v žepu. Čez štirinajst dni se mu je dobrota povrnila. Ena izmed štirih srečk, ki jih je bil kupil pri gocpe Corbeneyevi, jc zadela petdeset tisoč frankov... zlasti priljubljene zelenkasto modre barve tirkiza, na drugi strani pa tako imenovani pefcrol, ki leži med sivo in modro barvo in se izvrstno poda damam temnih las. Ta ni-iansa se za letos lahko imenuje najmodernejša barva Tudi zelena v motnih tonih je zeio elegantna in se iz nje lahko izdelajo stilne obleke, ki učinkujejo nad vse interesa nt no. Ker nova moda ljubi sestave materijah različne vrste in se take kombinacije pri stilnih oblekah še posebno uveljavljajo, se jih radi poslužujemo in tudi z njim dosežemo najučinkovitejše efekte. Na zadnji sliki vidimo posebno mikavni model iz mandeljnovo zelenega krep-satina, k: je kombiniran s čipkami tako. da so čipke nad oprsjem za dolge rokave in za spodnje, spredaj široke ob strani pa ozke robove. Ta kombinacija napravlja naiapartnejši vtis, ki se še poveča s skrajšano linijo zgornjega dela. Obleka se končuje ob straneh z dolgimi vogali, ki pri stilni obleki odločno delujejo nenavadno. Prva slika nam kaže preprosto, a vendar odlično stilno obleko iz tako imenovanega pana, ki naj bi bil modre barve in se od nje odražajo stilizirane rože »La France«. Obleka ie zadaj podaljšana in se spodaj zaključuje v podobi loka, krilo pada bogato in zelo zvončasto, medtem ko ie zgornji del precej ozek. Kakor znano nam taft omogoča vedno dobre in preizkušene efekte. Na drugi sliki vidimo, kako prijetno se sklada ozek zgornji del z na več stopenj razdeljeno partije krila. ker so posamezne volane ob straneh podaljšane in pada.io zelo zvončasto. Pa tul deluje vedno mladostno in zelo mično. ni mogoče vtaiiti. čeprav so tak! modeli manj praktični, kakor vsi drugi in stopajo zato tudi nekoliko v ozadje. Vendar pa imajo tudi še sedaj s tulom kombinirane obleke velike uspehe. Prekrasna je stilna oblekica frct.ie skice, ki ima zgornji del iz velurnega sifona in zadaj v pcdapške razdeljeno krilo, ki se zgoraj zaključuje s širokim pasom oziroma veliko pentljo z dolgimi kon ci v primerno kontrastni barvi. Učinek te obleke povzdi gnemo še z tkaninami pastelnih brv. ravstvo Zdravniška posvetovalnica G. A. P. v T. Lečenie slabokrvnosti z vživaniem jeter nikakor ni tako novo. kot se v obče misli. KolikoT ie nam znano, ie v principu metodo iznašel in priporočal že Engel leta 1898. a ni našel odziva. Ne samo proroki v »puščavi« ne prodro. ker nimaio poslušalcev, ampak tudi o:ii ne. ki ne pro-povedu.ie.io o pravem času — G. Al. P. v Č. Obolela koža na koncih, bržčas presuha. ali pa trpeča zbog poslov (poklica). Dobro osušiti po možnosti prizanašati Lano!:n — G. E. V. v M Pri ozeblinah uporabljajo časih petrolej 7 uspehom: seveda ga pa vsaka koža ne prenese. Sicer še zaporedom lehko poskusite: 1 stroiilne kisline 1 gram. vaselina dO gr.: 2 perubalzam: 3. citronine kisline 2 gr. peruvanskega balzama 5 gram ciiikovega mazila 40 gr.: 4 iodove tinkture iz šišk zmešane po iednakih delili: 5. 10^ iotienovo mazilo (lanolir). — G. D. T. v B. Opustite vse te brezplodne in deloma kvarne poskuse in obrnite sc na kakega ortopeda. To vam prihrani bolečine in iezo. — Mati Samo po vašem povsem nezadostnem popisu ni moči uganiti za kai gre. Bržčas upi bolnik na kuasiiiud.i0iiaiiu živčni ni. Pošljite ga v svrho pregleda in ugotovitve za nekaj časa na živčni oddelek splošne javne bolnice v Ljubljani. Zasiguraite si pa prej prostor, da se ne napotite zaman v zavod. — G. I. M. v C. Posledice do prestani akutni bolezni ne prestanejo Dopolnoma nikoli So oa v pretežni večini primerov malenkostne in nenevarne, za bolnika kot za druge, in k večiemu navadno samo nadležne in pri plahih ljudeh, kakoršen ste vi. take, da jih spravljajo v večni nemir in ne-pokoj, dasi skoro vedno brez vse potrebe. Pustite zaenkrat vsako izpiranie. živite solidno. hranite se predvsem vegetabilno (ne juh. ne mesa ne iajc. zlasti ne nasoljenih in prekaienih jedi!) ne vživaite alkohola in mite radensko slatino. Pazite na redno odvajanj in jemljite, če že res treba zdravil, en dan trikrat po pol grama salola. drugi da:i po pol grama neurotropina skozi par tednov. Pozneje morda gonosana po par biserov na dan po navodilu Ce bi se oa težave zvišale, se obrnite na kakega strokovnega zdravnika. Da pazite na svoie zdravje ie prav, da ne omalovažujete bolezni tudi: toda da io postavliate v središče vsega svojega mišlienia in čustvovanja, ic gotovo napačno. Rrezdvomno ie gorši neso bolezen strah, ki ima velike oči. — G. A C. v M. Nekaj na praška in tudi namaže prenese koža. preveč pa ne. Namazana lica si ie treba očistiti 7. brisačo in vazeliuom. ali boljše z mastjo Trajna uooraba pudrov in krem se Pa vedno maščuie. ker zaivaria in zagači kožne pore. — G. A. L. v M Bolezen 'e lahko lokalnega (v koži ležečega) ali živčnega vzroka, kar po sami navedbi ni ngotovliivo. Poskusite uporabljati gorke kopeli s sledečo masažo: Po noči ovitke z raztopino žlice darkavske soli na 1 1'ter gorke vode- po dnevu si mažite notce z dermotermo. — G. V. R v P.: g. A. S. v S.: g. M ti. v Z. K.: g. R. O. v N. M. Kombušo dobite 7 .navodili k prinravi in gojenju kultur v lekarni nia?. oharm R. Sušni-ka v Ljubljani in bržčas tudi še v kaki drugi večji lekarni — Alkohola kombuša ne vsebuje: početkom vrenja se ga nač nekaj napravi. ki se pa pozneje pretvori in izgine iz tekočine. — G. L. K. v R. p. M. Liso bi morali videti, da bi lahko izrekli o niči svojo sodbo. Z masažo s kakim indiferent-nim mazilom n. Pr 2% borovim vazelinom lahko poskusite Da bi električna masaža boliše vplivala ne uvidevamo. PoskusHc oblediti rdečico lehko tudi z vodenčevim viš.iim okisom. Najboljše bo. da se obrnete na kakega strokovnjaka za kožne bolezni, ki se peča s kozmetiko. — G. B. I. v K. Če bi zahtevali od mesaria ali peka. da vam popravi pokvarjeno uro. bi oba vašo zahtevo opravičeno odklonila, češ da tega ne ume je ta in da se obrnite na urana Stavimo pa. da bi takoj brez pomisleka oba prišla s točnimi zdravniškimi nasveti kako ie zdraviti vaše srce ali vaš želodec, kajti oboje sta se brezdvomno natančno naučila Ne polagajte važnosti na vseznale. — G. Š. Š. v D. L. Brez svoječasne specifične infekcije se bolezen, o kateri poprašuiete. ne more razviti. To smemo danes smatrati kot de-finitivno dognano dejstvo — Bolezen ie sicer smatrati vedno za resno in težko, pojavlja se pa časih, skozi desetletja tako milo. da ie boli nad.ležna. nego huda Mnogi bolniki dolgo časa povsem lahko vrše-svoje poklicne oosl-3. Večina :ih umre na inter-kurentnih boleznh. seveda tudi na takih, ki stoje v dališi ali b'iž.ii zvezi s temeljno boleznijo. — G. O. G. v Ž. Proti kroničnemu alkoholizmu poznamo doslei samo eno radikalno zdravilo: abstinenco. LIPTON-čaj z naših znamenitih plantaž na Cevlonu direktno v vaS i-dnik A * AA A AAA A A A A AAAAAAA A^AAA A A A fvfvuvvvvvtf f *iT * » ^ Izvleček iz programov LJUBUVNA >577 ru 4 kw), ZAUKLB (3UV a. 0 7 PRAOA (349 m 5 kw). BRNO (441 a. 3 kwi. VARS.AVA (Itll m 10 kw), BEKMN (4S4 m 1 kw) FRANKfTRI (4^!j m 4 k *; LASOENBERO (469 m 20 STUTfGARJ (330 m 4 kw). DUNAJ (517 m 15 k*<). LONDoN (Daventry 1604 m !tw) RIM M4S m 12 k»i BUr>!Wf.?I4 (55f m 20 kw) STOCKHOLM (M..ml? I IKf r >0 kw) Nedelja. 11. novembra: LJUBLJANA 10.30: Prenos mladinskega koncerta »»Ljubljanskega Zvona« iz Unio* na. s 15.: Reproducirana glasba. * 15.30: Med južnimi Slovani v Argentini. (Preda* vanje). » 16 : Humoris>rično predavanje Mil* činskegi. * 17.: Lahka glasba terccta «Ši* ška». * 17.30: Predavanje o gledališču. * 18: Veseloigra. * 20 Prenos opere «Trubadur». ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. * 20: Prenos opere iz nar. gledališča — PRA GA 16.30: Popoldanski koncert. * 18.15: Vesele pesmi * 19.: Godba na pihala — 20 : Zabaven in dranvki večer. — BRNO 16.30: koncert iz Prage. « 19.: Violinski koncert. * 19.30: Potopis z gla*bc in reci* tacijami. (R'm in južna Italija) « 21.: Kon* cert tamburašev. , 21.30: Burka iz narod« nih pesmi. — VARŠAVA 12: Prenos kon* certa iz filharmonije. * 17.: Popoldanski konccrt. s 20: ProcUv« lOIetniee neodvis* nosti Poljske. * 22.30: Lahka glasba. — DUNAJ 10 20: Koncert na orgle. * 11.: kon* cert simf orkestra. * 16.: Popoldanski kon* cert. 18.45: Komorna gla.sba. 19 30: Delav* ski simf. koncert. — BERLIN 16 30: Kon* cert orkestra. 20.: Zabaven večer. 21.: Schubertove pesmi. — FRANKU RT 2ste naAlf mnenla pos<-sTnikov INOFLEN U 7 aprata, krati« okvlnrib sprem-llevalcev. in INfiFI EN P;garo zvočnika s *l:ko faksimilir«-n>h bakrorezov; tiskano na svilo. — V zaloji pri: Prosvetni i»eii. MikloSiceva cesta, Radioma! Ljubljana, Konaresni Irg 3. Fran Bar-ii, Mestni trg 5. 186 i Ofepša Vas fe IDEAL-MILO Čisto, blago in izredno parfumirano. Zadnja eltktronka odleča! Če hočete s svojim zvočnikom doseči najboljšo reprodukcijo, nudi Vam Tclefunken izbero med različnimi zvočniki-elektronkami: med temi Rp 124 (za eno ancdiio napetost krog 100 Voltov) in neprekosljiva RE 134, ki ne samo krmari, temveč tudi bistveno oiača. Zahtevajte elektronke pri trgovcu 7. radio-aparati! RE 124 slane 160 Din, RM 134 stane 135 Din. TELEFUNKEN ELEKTRONKA x dttornim jam it om. Razvila: TELEFUNKEN. - Izdelala: OSRAM se dobi pri: Radjo Ljubljana, MJkiošičeva ce^ta. Ogrizek, Novo mesto. Radio Bar, Mestni irg. Radiovai, Kongresni trg. Radiotehnika, Aleksandrova c. 5. Ivan Bogataj, Kongresni trg. Rad:o Starkel, Maribor. VVipplinger, Maribor. podjetje, Murska Damisch, Ptuj. Elektro - tehniško Sobota. Florjančič, Celje. Kregar in Fajdiga, Kamnik, in pri vseh radic-irgovcili širora Slovenije. thovnove variacije. 20.: Poljuden koncert orkestra. — STLTTGART 18.45: Pevski konccrt. 20.: Koncert i/. Frankfurta 21.15: Berlinski motivi. - BUDIMPEŠTA 12.50: Koncert. 17.45: Prenos iz kon-.-crvatorija. 19.30: Prenos iz kr. opere — LONDON 18.-55: Bachova ka"tata. 20.55: Prenos ve* černic. 2205: V spomin neznanemu iu* nakit. (Glasba in govori.) — RIM 20 50: Proslava Schuberta. — STOCKHOLM 21.40 S-hubertove skladbe. Pcnsdeljek, 12. novembra: LJUBLJANA 12 30: Reproducirana ulas* ba in borzne vesti. 19.: Francoščina. 19.30: Zdravstveno predavaje 2J.: Mozartov koncert gojencev ljubljanskega konserva« torija. — ZAGREB 17.: Popoldanski ken* crrt. 20 3<): Prenos iz inozemstva. — PRA< GA 16.30: Popoldanski koncert. 19.: Slovaška prireditev iz Bratislave. 20.10: Me* san večer. 21.: Konccrt orkestra in soli* stov. — BRNO 16.45. Češka glasba. 19: Program iz Rratislave. 20.: Prenos iz Pra* ge. — VARŠAVA IS.: Lahka glasba. 20 30: Koncert orkestra in solistov. — DUNAJ 10.45: Koncert dunajskih filharmonikov. 16.: Koncert orkestra. 18.45: Baladni kon* cert. 19.30: Prenos iz opere: Wagner: "Rensko zlatom. Koncert orkestra. — BFR* LIN 10.30: Mednarodne orgelske skladne. 20.30: Glasbeni in dramski večer. FRANK* 1-U vT 20.15: Prenos opere iz Stuttgarta. LANGENBERG 17.45: Pevski in violinski koncert. 20.05: Verdijeva opera: «La Tra« viatp. — STUTTGART 20.15: \Volf*Fer. rarijeva opera »»Suzanina tajnost®. Humo« re^ke. — BUIMPEŠTA 17.45: Popoldanski koncert. 19.45: Brahmsov «Requiem». 22.: Koncert lrhke godbe. — LONDON 19.45: Schiiherfove pesmi. 20.15: Lahka glasbx 20.45: Mešan večer. 23.30: Koncert soli* stov. (Tenor, alt, violina) — RIM 17 30: Vokalen in instrumentalen koncert 20 45: Koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Večerni koncert. 20.40: Schubertov klavirski trio v B duru. " \ BITE TU8GSRAM Saričeve eSektronke ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■•■■■■i S letnica Rapalla Ko so v prvih dneh meseca novembra pred desetimi leti italijanske čete prihajale z belimi zastavami v naše primorske in notranjske kraje, so vsepovsod naleoljale razglase s pečatom dotičuega polka iu v teh razglasih se je čitalo na našem jeziku: ^Slovenci! Zmagovita Italija je napravila konec boju in sovraštvu. Zato je treba, da zavlada mir in složnost med narodi. To vam prinaša Italija. Italijanski in Slovenski narod nista več sovražnika, nista več nahuj,-skana od Nemcev, ki so izkoriščali ta boj v »voje namene. Lahko je njima danes deliti dobiček v svoj namene. Slovenci: Italija, velika država svobide, vam da iste državljanske pravice, kakor vsem drugim svojim državljanom, vam da šole v vašem jeziku, več kakor vam jih je siti opravnik poslov Antonijevič, z italijanske pa zunanji minister grof Sforza, vojni minister Bonomi in načelnik urada za zasedeno ozemlje Salata. Italijanski ministrski predsednik Giolitti je dospel v Santo Marghento šele 11. novembra, ko so bila pogajala že zaključena. V petek 12. uovembra popoldne je bila pogodba izgotovljena, podpisali pa so jo v soboto, 13. novembra 1920, ob 2. popoi-uoči.' Tako smo dobili santamargheriisko, oziroma rappalsko pogodbo, ii je po londonskem paktu določeno vzhodno mejo Italije popravila le v toliko, da je logaški okraj do Planine in Rakeka pripadel Jugoslaviji, dočim je Italija dobila Zader z okolico ter otoke Cres. Lošinj in Lastovo. Reka v mejah svojega nekoliko razširjenega Torporis se-paratb pa je postala samostojna državica, Vila, v kateri je bila sklenjena pogodba dala Avstrija. Vaša vera se bo spoštovala, saj je katoliška vera, vera vse Italijle. Italijanska kraljevina, veliki italijanski narod, ki je sam uničil gospodstvo Avstrije, vas bo ščitil i vsemi svojimi močmi. Italija se ni vojevala in ni zmagovala samo za svobodo svojega naroda, temveč tudi za svobodo od Avstrije tlačenih narodov. Slovenci, bodite uverjeni, da mogočna in zmagovita Italija skrbi za vse svoje državljane kateresibodi narodnosti v svojih novih mejah.> Naš narol. ki je Pital te razglase, ni mogel razumeti, da naj bi bila resnica, kar so mu ž njimi hoteli vbiti v slavo Italijani, da naj bi namre ta naša z?mlja. stoletja in stoletja naša. bila odslej italijanska, še :nanj pa je mogel veneti, kar so mu obetali Italijani. da bi pod italijanskim, torej novim tujim gospodstvom. ki naj bi sledilo avstrijskemu. užival resnično svobodo, najmanje pa tisto, po kateri je hrepenel od nekdaj, svobodo v svoii lastni narodni državi. Na? narod ni mogel verjeti, da naj bi se vojna, ki se ie vojevala ravno za osvoboienje malih narodov, končala zanj z novim jarmom, pa nai se mu.je. ta jarem slikal s.še tako rožnatimi barvami. Bil je prepričan, da ho .nse Primorje tvorilo "sestaven del njegove države. njegove Jugoslavije. Neodločnost beograjske vlade Dasiravno so se Italijani že takoi prve dni po svojem prihodu v naše kraje pokazali našemu narodu kot njegovi gospodarji in so prvim njihovim blestečim obljubam sledila že nasilstva, kakor jih naš narod ni bil vajen niti v časih najhujšega pritiska hab^bur šib valntov. ni mogel nihče verjeti, da bi velesile, ki so tako slovesno obetale svob vlo malim narodom, ravno napr?m njemu hote-tele na lak v nebo vpijoč način kršiti svojo besedo V času pa. ko je že fašizem besnel jx> vsem Primorju nroti našemu narodu in jo D'AnnuP7io zosedel Reko ki naj bi bil? celo po londonskem paktu pripadla Jugosla viji. se v Beogradu niso mogli odločiti zn odločnejši nnstop. kar je imelo za posledico, da smo predvsfm izgubili slovensko Koroško in je končno prišlo do one nesrečne ju-goslovensko - italijanske konference v Rap palu, oziroma Santi Margh?riti. v kateri je Jugoslavija popolnoma kapituliraLa pred Italijo in ie bilo tako na našo nesrečo rešeno vprašanje primorskih Jugoslovenov. V Beogradu ie tedaj, novembra meseca leta 1920. — štiri mesece prej so zgoreli, zažgani po fašistih, naši Narodni domovi v Trstu. Puli in Pnzinu — stal na čelu vlade kot namestnik minerskega predsednika dr. Anton Korošec, ker se je ministrski predsednik Milenko Vesnin z ministrom zunaniih stvari ,1 r. Fnmibičem, udeleževal pog.jani v Santi Ma.-gheriti. Rapallska konferenca Konferenca obojestranskih delegatov se je prii:ela v ponedeljek 8. novembra 1920. Z jugoslovenske strani so bili prisotni Vesnič Trumbič. finančni minister Stojanovič >n nm zvezana po ozkem italijanskem koridorju z Italijo. Usoda našega naroda na Primorskem je bila s to pogodbo zapečatena. Porazen vtis kapitulacije Strahovit je bil vtis, ki ga je napravila vest o vsebini pogodbe na Primorskem; zavrelo pa je tudi v Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji in na Hrvatskem. V ministrskemu svetu v Beogradu je očital tedanji zastopuik slovenskih demokratov minister dr. Kukovec rappalski delegaciji, da se ni držala svojega mandata, da bi bila morala prekiniti poganjanja, ko «o Italijani vztrajali na svoji zahtevi po Snežniku in reški železnici, očital je Vesniču in Trumbiču rta sta odklonila slovenskega lele-gata, češ da se ni ničesar bati, in končno, da delegacija kljub temu, da se je stvar med pogajanji obrnila popolnoma v škodo Jugoslavije. ni vprašala ministrskega sveta za nova navodila. Dr Korošec pri tej seji ministrskega sveta (15. novembra) ni bil prisoten in so ga morali brzojavno klicati v Beograd Dr Korošec je bil odsoten tudi pri ratifikaciji pogodbe v ministrskem svetu v četrtek, 18 novembra. .Ko pa je regent 21. novembra podpisa! pogodbo, ni bilo sicer na dokumentu dr Koroščevega podpisa, toda opustil je že tudi on svoj liluopolitični »odpor proti pogodbk in pristal brzojavno na ratifikacijo. Takoj po podpisu pogodbe je dr. Trumbič podal demisijo, ki jo je regent sprejel. V nedeljo. 14. novembra 1920., se je vršil v Ljubljani velikanski protestni shod proti rappalski pogodbi, ki so se ga udeležili pristaši vseh strank. Enak shod se je vršil istega dne tudi v Zagrebu. Na obeh shodih :e bila sklenjena resolucija, ki izjavlja, da narod »nasilia, s katerim se njegov najza-vednejšj del proti svoji volji izroča iz enega •suženjstva v drugo še hujše ter obsoja ua gospodarsko. kulturno in politično smrt. ne priznava in ga nikdar ne prizna fer ne bo miroval. dokler se ne popravi krivica, storjena s tom dogovorom, ki je najbrutalnejša kršitev samoodločbe narodov in k' kruto naspro Prve posledice prehlada so hri-pavost in kašelj. Te neprijetne pojave odstranite brzo s tuje od antantskih velesil ponovno In svečano tekom svetovne vojne podanim 'zjfvam, da se bore za svobodo naših malih caro-dov.< Kakor že rečeno, je bil vtisk. ki ga je napravila rappalska pogodba na naš narod aa Primorskem, strahovit. Kakor strela iz jasnega je udarilo vanj spoznanje, da je neovrglji-vo zapisan suženjstvu pod italijanskim jarmom, in res sta bruhnila tedaj v prvem hipu iz njega na dan jeza in srd na >tiste, ki so ga prodali-c Toda to je bilo prvi hip, kateremu je sledilo takoj boljše, edino pravo spo- znanje, da je bila ta žrtev nujno, neobhodno potrebna, da se ustali narodna država tro-tmenega jugoslovenskega naroda, in jeza in srd sta se umaknila tihi boli in odrelci, to-aa s trdim upanjem, da ni še vseh dni konec in da tudi sužnjem v italijanskem rob-stvu kedaj zašije zarja svobode! In odtlej je minilo osem let! — — Ali je sedaj, po osmih letih bratomornih bojev mtd nami tostran in popolnem zatrat-ju vseh državljanskih in človeških pravic mašili bratov onstran meje še upravičeno lo upanje?! Branje za Martinovo nedeljo Letina je spravljena in vsega je dosti, če ne drugače, pa za denar. Ta se ie pa letos slabo obnese!, čeprav so ga dosti posejali, da so blagajne prazne. Ene zato. ker je iz njih šla vsa vsebina v vel ke in nenasitne kase, ki jim pravimo državne potrebe. Iz teh so ga pa sejali v veter, da ni obrodil in ga ne bo niti za Martinovo gos, še komaj za krvavo klobaso. Krvi. o. krvi nam ie pa leto dalo dosti in tudi svinj je vsak dan več pri koritih. Zakai bi tarnali, če ie danes Martinova in se je vino obneslo. Ce ni gosi in tudi ne kolin, se bomo pa dobro imeli pri kostanju Dobre volje in korajže še zarubiti ne morejo. Kdaor pa v togoti zaškripne z zobmi in zakotne, mu sv. Martin rad odpusti, ker je že vsega vajen. Zlasti pa nam. ker smo mu postavili toliko cerkva in oltarjev in znamenj, kakor nikjer drugod. Ce drugega ne more dati. nas vsako leto vnovič požegna vsaj z dobro volio in s tistim smehom, ki ga rode lepi spomini in ie ves poln zaupanja v boljše čase. Ker nas je sveti mož že v davnih časih oblagod3ril z veseljem, smo se tudi že v davnini radi dobro imeli. Cim hujše je bilo tembolj nam je bil potreben smeh, da smo preganjali črne misli na glad in smrt. Ko so bili pred skoraj 250 leti Turki najhujša nadloga, morebiti pa še hujša nemški generali in njihovi vojaki, ki bi naj bili »Perillustris et Magnifice Domine, Domine Archiater etc. Oucd me Doctorem fecisti, agnosco fa-vorem: Črede sed, hesternum mihi sat nocu- isse falernum, Qud nimium poto iaceo nune corpore toto. Si sic conviam, non longo temipore vi-va;n. Perllustris Vestrae Magnifi-centiae humilis doetor et ser-vus Hvaiicza«. Po naše bi povedal: Presijajni in velečastiti gospod, gospod velezdravn:k itd. Da si me za dektoria naredil, hvaležne priznavam, toda veruj, da mi je včerajšnji Falernec škodoval, da zdaj po preobili pijači leži telo. Če bom tako popival, ne bom dolgo živel. Vaše presi.ia.ine magnificence ponižni dektor in sluga Hva-licza. Baron Patačič je vedno nosil seboj pravila »Pilite«: Ordo doetorum in celeberrima iacultate neo-medica promotorum, kjer so bili vpisani vsi člani. Sami znameniti možje hrvatski podban, veliki župani, škoije in kanoniki, sploh velikaši, ki so tedaj na Hrvat, skem in pri nas kaj veljali. Mnogo let je bii Žrtev sv. Martinu preganjali Turke, so se naši junaki združili v veselem društvu, da si preženo skrbi. V svojih dvorih v Vidovcu pri slavnem Varaždinu ie baron Boltežar Patačič 18. julija 16% zbral svoje prijatelje, slovenske in hrvatske rodoljube, veljake i:i velmože, jih organiziral in ustanovil prvo jugoslovensko univerzo Imela je samo »Fakulteto vinskih doktorjev« (iacultas neo - medica). Vsak član učene in ugledne družbe je sprejel ime kakega znamenitega zdravnika. Ko je 13 januarja 1701. zaneslo v to veselo hišo tudi Valvasorjevega prijatelja, njegovega pisar-ia in bakrorezca, pesnika in pisatelja Pavla Ritter-Vitezoviča iz Senja. mu je kučegaz-da po slavnem slovenskem zdravniku dr Pavlu Oualizi nadal ime »Hvalica« in mu s tem ponagaial da se je Ritter rad pohvalil Ta doktor Hvalica je pa danes slavnejši kakor je bil tedai v »Pinti«. kakor so društvo imenovali sami člani, saj ie med prvimi, ki je bil v naših krajih zaveden Ju-gosloven in navdušen Panslavist. Sprejem dobrovoljnega pesnika, učenjaka in umetnika v društvo, ki ie nosilo ime po trebušni vinski posodi so člani proslavil! s svečatrm krokom. da ;e Ritter moral dru gi dan ostati v postelii in naoisati svojemu nredsedniVu naslednjo onslnnico: tajnik in patrijarh društva sam zagrebški škof Seiiševič, ki o njem Patačič poje: Venerandus senex ille, Multae ipsi subsunt villae Jam ebibit urnas mille Toto suo tempore. Cucn sit ergo ille tališ. Jam aetate inaequalis Erit noster generalis Peneas hocce senium. Po naše: Časti vreden oni starec, mnogih vil posestnik, tisoč je že čaš izpil, v vsej svoji dobi. Ker je torej takšen, neenak že po letih bode nam poveljnik v tei starosti. Tudi baron Ad3m MeŠko in Jakob Meško sta člana mokre fakultete. Ali sta Štajerca, ki sta hodila v Varaždin v goste. Članica ie b Ia tudi grofica Barbara Falussi Petthoana ob rarae in hac facultate virtutis, speci-men ...» To je bilo tedaj, ko smo v Ljubljani imeli za našo zgodovino prevažno družbo »Aca-demia operosorum«. najvišii kulturni razmah pr> tKOtestantski dobi Seveda se »ope- Nagrobni napisi Zbral Groga Štrbunk. Nagrobni napisi v kovani obliki so navadno resnobni in podučljivi _ večkrat tudi polni neprostovoljnega humorja. Gotovo bi se izplačalo, da bi se nekoliko pobrskalo po tej lediui in otelo pozabljivosti marsiktero redko cvetico iz polja narodne miselnosti. Alpski Nemci ima.\o vse polno posebno izrazitih grobnih napisov. Priznati pa moramo hkratu, da so se med njimi ž0 našli ljudje, ki so znali te baže blago že spraviti na svetovni trg. Pri nas je pa na tem polju še norazna ledina. ki šele čaka na svoje orače. Da tem bodočim oračem vsaj nekoliko olcj-Samo delo, nabrali smo tu nekaj takih grobnih napisov, ki morda zaslužijo, da jih obelodanimo. Evo iih! FRRIDOLTN KRT • 15 VI 1858 - + 20. V 1877 Pod rušo počivam Tu Fridolin Krt; komaj dorasel, me vzela je smrt. Š I M E N Ž E R O V N I K. * 2 III. 1847 _ * 30. X. 1905. Poprej je prijatelj bil dobrib jedi, zdaj glodajo črvi njeg*ve kosti. VALENTIN B L A G N E. * 12. II 1884 _ + 20. VII. 1890. Prijatelj zapomni resnico si to, da pride i po Te smrt z bridko koso. I V A N K 0 V A C. 4 14. IV. 1S67 - + 5. II. 1892. Saj komaj živeti je malo začel, zglasila se smrt in je danes pepel. J O 2 E KAVK A. * 28. XIT. 1814 — t 17. IX. 190(3. Ce človek se smrti in groba boji. naj tu očenaše privošči mu tri. N E Z A C E S E N J. 1 5. VIII. 1857 - t 20. VII. 1889. Na zemlji živela iie silno lepo. z-ito na prišla ie smrt kmalu po njo. PRIMOŽ POTUHNJEN * 18. IX 1854 - t 30. XI. 1870 Ker mlad še zapustil pregrešni sem svet, pod rušo porivam veliko !e let. JAKOB G E R B E C. * 22. VITI. 1828 -- t 5. XII. 1896. V življenju na srne sem hodil na Krim. zdaj v grobu zaprtem počasi trohnim. MATEVŽ SLABE. • 17. I. 1858 — + 10. X. 1896. Ker s hruške sem padel, izdihnil nato, so v grob me dej3h. zagrebli z zemljo. J A N E Z V R A B E C. ♦ IS. II- 1846 - + 17- IV. 1900. Pod rušo počivam, počasi trohnim. za grehe se svoje Sodnika bojim. JOŽE P A L O V E C. " 13. X. 18o0 - f 15. Tli. 1903. Kdor v grobu glob »ko pod rušo leži. izročil je Črvom telo in kosti ANTON T A KOT A ' 27 VTT 1R4R + ?> TX i?9 V fivHenni «em zbiral posvetno bladmr>ieW »itm 01» ftO franka akn ©agMete denar oapre). laboratorij 41 W. ECKHARDT Ancshar«. Pentschland, R»»en«D«rreretr t§ H3. Zastopstvo prvovrstne znamke avtomobilskih io strojnih olj se o-dda za vsa večja mesta Slovenije. Pro-tokolirani trgovci na prometnih mestih na) naslove svoje ponudbe pod «Zast upnik* na Publi-citas, Zagreb, Gunduličeva 11. 13352 Lisičje, polhove kože m rte druge 00 41t]«6u>. snpuje a ud«UJIto iubr< j!»6» O Adr»Tti LjnUj* i«, flori luuk» lito« tt t V^eče aov« to rabljene neb vrst tei juto za embalažo ■nJa r a d n o * ssJoir' Mirko Mlakar LJubljana Slomškova 11 Tukajšnja tvrdfca za tekstilno blago sprejm* boljšo moc spretno v administraciji in veščo v blagoznan-stvn. Ponudbe pod Za 17992 na Publicitas, Zagreb, Gunduličeva U. 13358-a Tvorn ca porhetov in žogo --d. d. Karlooac------------ PRODAJA: hrastove io bukove par-kete ki obodne iatve, rezani materijal ie hrastovlne ln par-jene bukovlne. gabrovjne itd. — Oddelek: Tvornica zabojev. Kupuje vse vrste hrastovih (rizov. hrastovih klad in kratkih Jelo-vib desk. Brzojavi: Parket* Karlovac. Telefon: In ter. 144. Poštni pretinac: 46. Potreba stavbnih obvestil. Državna hipotekama banka poživlja vse tvrdke, odnosno njihove zastopnike, ki se bavijo s prodajo stavbnega materijah, konstrukcij. Inštalacij in si, da na naslov: Državna hipotekama banka( tehnični oddelek) Knežev spomenik. pošljejo svoje kataloge in eventualne vzorce s poedinimi cenami za ves stavbni materijal, konstrukcije, inštalacije nasploh in slednjič za patente te vrste. Iz uprave Državne hipotekarne banke št. 40.183. 13286-a liie fotografske plošče stalno v zalogi v specijalni foto-trgovini Janko Pogačnik Ljubljana, Tavčarieva ulica 4 Prodajamo za najnižjo dnevno ceno prvovrstna suha goveja ore-va (BarvdeMarm) sol;e-na, ravna debela čreva (Scheibendarm) svinjska, konjska čreva, ovčje saitlinge JUGOCRIJEVO, Zagreb Klaonička ul. 9. Telefon 60—91. 13340 Perje kokošje, purje, gosje naravno in s strojem iščeno, dobavlja v vsaki množini E. VAJDA Cakovec Medjimur,e Telefon 50, 3, 60. Vaše roke ostanejo gladke in bele, niso raskave io nimajo ozeblin, ako jih (nalete s kremo 264 Je fais blanc Dobi se v lekarni in drogeriji. Glavno skladišče JOSIP URAN — LJUBLJANA, Mestni trg. APOTEKA , CSENELIC DUBROVNIK 2. V težiih slučajih bolezni ne smemo ©pustiti, temveč takoj klicati zdravnika Če kdo obola »n se ne počuti dobro in dobi vročino, naj vzame, doklei zdravnik ne dospe, takoj nekoliko žtičic zdravilne špecijalitete: Figol-eliksira. Figoi čist« želodec m črevo ter pospešuje delovanje notranjih organov kot ledvic, jeter itd. ' Figol se dobiiva v vseh lekarnah, a proizvaja ga m pošilja po poštnem povzetja lekarna Dr. Setnelič, Dubrovnik 2 Cena 3 steklenicam 105 Din. 8 steklenicam 245 Din, 1 poskusni steklenica 40 Din. Zahtevajte na ogled prospekte in mnogoštevilne zahvalnice ta priznanja o Ftgolu! II SPE.CTRUM" d. d. inž. Kopista. Dubskv in Krstih, tvornim ogledal in brušenega stekla, Ljubljana VII, se nahaja od t novembra oa Celovški cesti 81, telefon št 2313 Zagreb, Osijek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin *ko steklo 5—6 mm, ogledala, brušeua t vseb velikostih in oblikah, kakor tu<1' brušene prozorne ?ipe. izbočene plošče ^steklevanje v med. — Fina. navadna olMala Tvoralca ome-cvefia ii Mi prtov 249 a F. Stern, llica 44. preje Jffira (c. ^raier Kdor ima ušesa, naj sliši! interesenti! Ne dajte se zavesti, odprite oči k ušesa, pred no se odločite za nabavo petrolejskib planskih svetlljk. Mi smo v stanu, da vam pošljemo tako svetiljko po originalni tovarniški ceni od »Kronos» Din 380. 1 liter petroleja gori okrog 16 ar t Jakostjo svetlobe 80 sveč Svetibjka se prižiga brez sne manja ottindra. Ni potrebno nikako predgreva nje ali pumpanje, ker ona sveti takoj brez ča kanja. Ne Sumi In oe zaudarja po petroleju OoriVnlkt gornjih svetiljk. ki se dajo namestiti tudii na druge svetiljke i okroglim gorilnikom, vam poš Ijemo za ceno Din 160 Nadailnih 58 raznovrstnih modelov do 3000 sveč stalno oa skladišču. Jamstvo do 15 let 244 •PETROPLIN., ZAGREB. SAJMIŠTE 55. Največje skladišče v Jugoslaviji. Iščemo sposobne zastopnike. Lahke prilik« za zaslužek! Plašč Iz pllša, ki fe več vreden nego zanj Izdani denar. Dovršeno uspela imitacija ugodno mehkega soboljskega (Zobel) brzna. podložen s težkim brofcatom, z velikim nabranim ovratnikom te notranjimi žepi za damske drobnarije stane pri nas 1385 Din Plašč se bo podal vašemu stasn kot bi bit krojen po posebni meri. Pri naročilu Vam j« treba samo oaznačiti: Vašo celo dolžino, obseg prsi. obseg bokov, širino ledij, dolžino rokavov, pa dobite plašč lepši kot s' ga predstavljate. V slučaju, da se vam plašč ne bo podal, ga radi brez nadalijnih stroškov zamenjamo. O vseh drugih stvareh Vaše potrebe Vas obveščajo naši katalogi. O modi. gospodinjstva, radio in foto, ki vam ga pošljemo na zahtevo takoj in brezplačno. / tza/aerz Največja trgovska izvozna hiša v SiiS Zagreb 37 1333Sa PUH - PERJE q R:MIKLA6C iJjti&M r^- v Zenitna ponudba! 13364 L. Inteligenten mož, pošten karakter, blizu 50 let, želi znanja s premožno, simpatično damo (eventuelno trgovko ali posestnico kmetije) največ v starosti do 40 let. Ponudbe z dodatkom fotografije (diskre-cija častna zadeva) na ogl. odd. »Jutra, pod šifro »Merz und Gemut«- Nujna zidanja tudi v zimskem mrazu mogoča z uporabo «Antilreddina». Zahtevajte prospekt z navodilom! LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Bieiweisova cesta 18. POZOR! Avtomobilisti. POZOR! Utiidno naznanjam, da sem otvorrl poleg svoje mehanične delavnice tudi še najmodernejšo parno vulkanizacijo v Ljubljani, Dunajska cesta št. 9 pod strokovnim vodstvom edino v Ljubljani Izučeoega vuikanizatorja g. Antona Jezerska. — Poleg vuikanizacije sprejemam tudi v popravilo snežne če-vlje in vsa v to stroko spadajoča dela. Konkurenčne cene. 13390 Garancija za izvršeno delo. Se priporočam Franc Florjančič. Oglašujte v „JUTRU" Ali ste že čitali Pustolovščine dobrega vojaka Švejka ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prvi zvezek velja broširan Din 46.—, vezan Din 56.— Drugi zvezek izide v kratkem. 236 Zahvala. 13377 Za številne izraze iskrenega sočutja ob smrti naše nepo« zabne rajnice, gospe se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija« teljem in znancem, ki so jo v tako častnem številu spre» mili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Osobito se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev. Predvsem smo pa dolžni, da se zahvalimo preč. duhov* ščini, požrtvovalnima gospodoma zdravnikoma dr. L Hu* badu in dr. J. Rantu, Kat. Prosv društvu v Škofji Loki za častno udeležbo z zastavo ter njega pevcem za ganljive žalostinke. Hkrati se najtopleje zahvaljujemo spoštovani družini g Val Deheljaka za ves trud in naklonjenost v teh težkih dneh. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo dne 14. t. m ob Y\ 8. uri v farni cerkvi v Škofji Loki. Škofja Loka, 11. novembra 1928. O oboko žalujoči družini: Blaznik, Horvat. Sinclair Gluck: Zlati panter 48 Da bi mi prišel pride na pomoč, se nisem mogel več nadejati; mogoče je bilo, da je imel motociklist več sreče in nas je zasledoval do konca vožnje. Vsekako sem moral gledati, da pobegnem, nato pa se vrnem z ojačenji ter izpraznim gnezdo. To je bilo edino, kar sem mogel storiti. Vzlic vsemu spoznanju me je premagala utrujenost. Bila je nemara posledica mnogih razburjenj zadnjih dni, nemara pa tudi sumljivih pijač, s katerimi so me bili pogostili. Zadremal sem. Ko sem se spet prebudil, je bilo še tema. Moja ura ie kazala po' ene. V moji sobi in po vsem poslopju je bilo tiho kakor v grobu. Ob tri četrt na dve sem se ojunačil; vstai sem in se tiho splazil k vratom. Bila so odklenjena. Rahlo sem jih odprl in stopil v veliko dvorano. Gorelo je samo malo luči, ki so polnile zapuščeni prostor z bledo svetlobo. Vse moje upanje ie bilo v tem, da pridem v vrtove. Tam ie moral biti izhod v vnanji svet in kakršnakoli možnost bega. V to. da bi se izmuznil po isti poti, kakor sem bil prišel, n bilo nikakega upanja. Gotovo bi me bili zasačili. Toda na dnu srca mi je gorelo koprnenje, da bi vsaj za trenutek videl Natalijo ali Margareto, še rajši pa obe ter jima sporočil vest, da vemo za njiju in ju hočemo rešiti. Velika vrata v slavnostno dvorano so bila zaprta. Iz strahu, da ne bi povzročil hrup se jih nisem upa! odpreti Večina ostalih vrat v dvorani je morala voditi v majhne spalnice, ki so bile podobne moji. Tam so gotovo spali omamljeni udeležnikj gostije. Edina druga vrata, ki sem še vedel zanje, so vodila v tisto vi-' šnjevozlato predsobje, iz katerega je bil dohod k dvigalu, po tem takem so bila zame brez pomena, ker gotovo ne bi bil mogel prisiliti čuvajev, da me zapeljejo na vrh. Naposled sem sklenil poiskati v dvorani kaka večja vrata, zakaj sodil sem, da morajo biti tudi še druge poti iz nje. In res sem našel dvoje vrat, ki so bila šir.ia od ostalih. Ena izmed njih so bila zaprta, druga pa so se na mojo radost vdala pod roko. Z vso opreznostjo sem jih odp-rl in zagledal pred seboj — črno temo. Slišal nisem niti glasu, a zdelo se mi je, da mora biti prostor obsežnejši od drugih. Morda so bile pred menoj stopnice. Veliko bi dal, da bi imel pri sebi Larryjevo žepno svetiljko. Oprezno sem postavil nogo naprej in začuti! z njo ravna tla, obložena s preprogami Vstopil sem. zaprl vrata za seboj in začul v tistem trenutku iz nekolikšne razdalje tiho ihtenje. Prisluhnil sem. Nato sem iztegnil roke ob zidu in ugotovil, da moram biti na nekakšnem hodniku. Previdno sem tipal naprej, pazeč. da ne h: pal po kakih stopnicah. Čim dalje sem stopal, tem razločnejše je postajalo ihtenje. Bilo ie, kakor da prihaja do mene skozi steno. Tedajci pa sem s prti utipal nekaj trdnega; bila so vrata. Na desno in levo od mene je bila stena. Hodnik se je končava! z zagato. Rahlo sem potisnil kljuko navzdol. Vrata se niso vdala. Bila so zaklenjena. Razločno sem slišal ,kako se je onkraj njih nekdo brez miru premetaval po ležišču. Poslešal sem nekaj minut in spoznal naposled, da more samo ženska tako ihteti. Po vsem, kar sem bil videl tisto noč, je mogla biti to samo gos-pa Fawcetteova. Ne da bi se izdal, sem hotel dognati, ali je moja domneva pravilna. Po načinu, kako so ravnali z njo, je bilo neverjetno, da bi me izdala. Tudi s strani ostalih devojk, ki so prisiljene živele v tem brlogu, se ni bilo bati ovadbe. Stisnil sem se k vratom in zaklical kar moči tiho: »Gospa Faw-cetteova!« Ihtenje je takoj prestalo. Smrtna tišina ie zavladala za vrati Cez minuto sem začul šumenje obleke in korake boječih nog. Nalo je bilo spet nekaj časa tiho. »Prosim, kdo je tu?« sem zdai začul glas mladega dekleta. Za trenutek mi je srce.prestalo utripati, a nat<, mi je tem burneje poskočilo v prsih, "okleknil sem in pritisnil usta na ključavnico »Margaret!« sem šepnil trepetaje. »Ali si ti?« »Oh, kdo je to? Kdo ste?« je drhte vprašalo na oni strani. »Tvoj brat sem. dragica!« sem hripavo odvrnil. Jaz sem Jack! Za Boga, povej mi, kaj so napravili s teboj?« Pritisnil sem na kljuko in vprašal: »Ali moreš odpreti vrata?« »Ne. zaklenjena sem. O. Jack, Jack! Našeli si me! Vedela sem, da me boš našel! Oh. reši me odtod! Spravi me spet domov!« »To hočem, dragica! Bog mi je priča, da hočem! Toda ne zdaj. Najprej moram hiteti po pomoč. Povej mi, kaj so storili s teboj?« V odgovor je zaihtelo: »Nič, Jack, nič — do nocoj. Dokaj dobri so bili z menoj, ker pravijo da plakanje kazi obraz. Dvakrat sem morala plesati, toliko da sem bila oblečena. Toda nihče ni bil surov z menoj — šele nocoj, — « »Kaj je bilo nocoj?« sem vpraša] z zastajaiočim glasom. »Tepli so me. Privezali so mi roke k stebru, zavezali mi usta in nato co me tepli Oh. Jack. reši rne!« Otvoritev trgovine! Naznanjam, da sem na Sv Petra cesti št. 6 otvoril trgovino z vrvarskimi izdelki lastnega izdelka, kakor: motvoz, šlrange, vrvi, vzde, mreže itd. Izdelujem tudi po naročilu. — Cene konkurenčne! Se priporočam ANTON ALBREHT, vrvart Sv. Petra cesta 6. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje »ei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iztednost pr tvrdki i.ud. Baraga, Ljutsiicnt Selenburgova ulica 6 I. ^razsjlateii JUU.H 15-letiu garanti, Telefon št. 980. it ČRNO ali SIVO Dvokolesa, motorji, šivalni stroji, otroški in tgračn: vozički tri* cMtitfi, holende.rji, skiiro, otroški avtomobili. Prvovrstno bhaso po nainižiih cenah. Velika izbira — ceniki franko — prodala na obroke «TRIBUNA» F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4. vseh vrst za m^ne, krvave in jetrne klobase vedno na prodaj po najnižjih dnevnih cenah. Kupujem surovi in stop'jeni loj. BERGMAN JOSIP i.ju'}l ana, Poljanska c 85/87 Kostaniev tanmski ies obeljen kakor tudi neobeijen Stalni nakupi — Najugodnejše cene! Takojšn e plačilo 1 iXih ERNEST MARINC t.i jL /m^ske«* ul 4 — fe 'n'erurb st i.i Ljubljana, Dunajska cesta la, .Peiovi M- ribor, Gosposka ulica 18 Celie Aleksandroma c. 1 Ptuj, Slovenski trg uuAah, w,Ogtasru,0d dtUk 3ulrw\ Pr*j\ (TMUU, Tt,' hubljaAjCL f Td. it. iffi V JI pristojbin* f. upasla, h, ct>m*m « mdtrocdtmv, JU CAT t* oflaj* ms ervohajo *dtD**u, tttcuH, parU* Lrn ulnu* CfubisMui.si n&4% m. o-gla^n. ^civ^t^a ali. JLah* o^leurt,, bt, jluiyo o ^art/^uaiA« tn roajaL _______t r ____ _______ __^ a* Pla J. Podružnica JUTRA v Čel u Kocenova ulica 2 Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2___ Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telel. štev. 3203. Sprejema S&^TSTaS: naročnno! Da?e naslove in druge- informacije t č čih se malih og'asov. M* m Kurjač dobro isvežban in zanesljiv ta parni kotel, dobi »talno službo v večji tovarni. — Samo dobre moči naj se ponudijo pod šifro »Kurjač* na oglasni oddelek »Jutra.*. 41454 Slaščičarski poslovodji samski, lahko starejši. samo- da je dobro izvežban. doM službo takoj Naslov T oglasnem oddelku Jn'ra. 41444 Sobarico ▼eščo Šivanja, i 5 f e m za Zagreb — Po;a.-nila daje Skof, Stan in doin — vila Cenjiak. 41520 Vajenca zdravega in močnega, poštenih staršev, sprejmem ta. mesarsko in prekajevalsko ohrt. Franc Zalar, me^jr in prekajevalee, Ljubljana Bežigrad. 41394 Pošteno dekle vešče tuhaDja. po^prav ljaoja. event. šivanja, sprejme obitelj t malim otrokom v Bo*ni Ponudbe na ogl. odd «Jutra» pod »Plača 400 D*. 4od »Siguren u;-f«h 23*. 41439 Potnike (ce) s 30% zaslužka, brez konkurence za Vaš rajon pri vpeljavi štirih novih, vsa komur potrebnih predmetov v ma.ia M radii j 0 ceno na oglasni od-leiek »Jutra* j tudj pridno in pošteno j prot; proviziji tvor- pod šifro »Nastop mo*«« t dek(e | nic.a pijač. - Ponudbe pod izučiti v "trgovini mešan. tai°j>- 4:443 ki bi se učila za šteparico na oirla ni I blaga, najraje kje na de- 41546 i 0l1'1e'e"k •Jutra*. 41548 želi, z vso oskrbo v hiši. Naistopi lahko takoj. Na- Vajenca poštenih staršev, k: ima Atenci«« 1VftW-Vork j Potnika res veselje d«, trgovine _ - j .lfa r,. - poštenega in marljivega, za blaga!n:čark ?b,1.fik 2^tilničarj"v na de--eli sprejmem. Ponudbe na! r- .- , i .-i v (: ^UflH sprejmem za Kranj Na«lov; nat taTir { r oglasnem oddelku J'itr*. i f(ir 41 lož ,„. Gdč. s kavcijo želi mesto blagajničarke, iiikasantinie ali kaj primernega. — DoTiivce na oglasni __________ _ _ oddelek »Jutra* pod šifro nja Cenjene ponudbe* na j »Zmožna in zanesljiva* oirlas. oddelek »Jutra* f>od ' 41256 »Šivilja 11*. 41511 ------------ Absolventka trgovskega tečaja na liceju želi službo tačetnice pri kakršnemkoli podjetju. — Naslov pove oglaeni oddelek »Jutra*. 41309 Deklica pridna in poštena, se želi slov pove oglasni oddelek »Jutra* 41451 Pletiljo dobro izvežban« v nl^te^Mi nogavic na stroj št. 12 in učenko ta pletenje snr»:Tnem Na- s'ov pove ogia=ni o ide.lek takoj v trgovino m-.«anega »Jutra*. 41473, blaga na deželi Prednost imajo otroci železničarjev v«a hišn^ V!a Ceni°ne nonudbe na } vp,-1- s^1.. " Ijei Brecralničica ulica 10. 414<>5 Izurjena š!vilia oslas. oddelek »Jutra* pod i želj radi stanovanjskih raz-»Agjlen 43*. ' ...... TJrenko ali učenca piištenih staršev, Aprejmem Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra-* pod šifro »Hrana Jn stanovanje v hiši*. 41245 Trgovski pomočnik manufakturist — ki biče prakticiTati tudi v stroki tnešanpga blaga, se spreitne takoj. — A. PoŽ3T, Ruše. 41447 Učenko in prodajalko Sprejmem v papirne, trgo vino Ponudbe na osla ni oddelek »Jutra* pod šifro, če rno-oče « sliko na na-! »Poštena 17*. 41402 slov: Mac? Jakii, Krmeli,' 41543 Potnike sprejmem« za pnpo'noma nor prednift. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra* 41419 mer stalnega dela pri boljši rodbini, event tudi izven Ljubljan-. — Pojasnila daje Marija Goričaa. Škofja ulica št. 17. 41409 Od 100 do 1000 Din Se danes se obrnite pismeno ali osebno o* nas. — Iščemo zgovorne zastopnike za pro Otroška vrtnarica dob; službo k 2 otrokoma , . v starosti 4 in 6 let Biti rta-10 prerinietov n.i meseč mcra otrok ž- vajena pa-j na »dp^ačda. za vso Jugo-metua. Zdrava jD zan°~iji- (L,3V1jede!ikovič. mestni!, . ,.T. , ,, . fizik. Zetnun Mesečna Pla ' sod,šca) oddjJ; g 5,X) Din 41388 l^eskrbuje duzbe kuha- ncam, služkinjam, nataka-ricam Sprejme blarrajni&a » 29. 41150 Tapet, vaienca * oskrbo r>ri -»arsi}. tako; srirejia» Ruiolf Sever Ma rijin trg 2. 41305 Služinčad kuharice, sobarice, nafaka riee, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu — •ko m« oglase v birou Ekonomija — Beograd, Vasina ttlica 11. 41298 Gospodično • prakso, zmožno nemščine kakor tudi strojepi-ja in stenografije v obeh jezikih, »prejme indu-tri.i ko nod jetje — Ponudbe " prepisi spričeval in plač"n"h posro jev na ogl oddelek Jutra pod »Dobra služba*. 41273 Stenotinistinjo ali stenotipista popolnoma veščejrs «iov»n skp in nemške »t»nri?rafiiM t,t »troTr-Tii-ia 5 s * » za poslovalnico v Zaerebu veletvrdka iz Slovenije — Ponudbe » popisom življenja dos'-danieg!i dužbova nja ter nrepi«-" pod »P-rfektn* oglasni oddelek Mizar gre na dom pohištvo popravljat Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mizar*. 41555 Iščem službo praktikantinje za delikateso. mlekarno ali slaščičarno, kjer bi lahko pozneje prevzela obrt. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dober promet 44*. 41505 Dva Žagarja prvovrstna na venecij.mski vu "'!'. jarem, z večletno prakso, ^^ vešča žacanja na v^eč \£ stov, želita službo preme-niti, na akord. Nastopita lahko takoj. Pismene ponu Ibe na ogla ni oddelek »Jutra* pod eiiro »Žagar*. 41450 mi preskrbi kakršnokoli službo slugo. Čuvaja, skladiščnega delavca ali kaj slič.nega Najraje kakršnokoli državno službo. Naslov oove oglasni oddelek »Jutra* 41433 *pr'č»v*l siia* na tjntra* 41183 Trg. pomočnika mtade^a in agilneea kot prvo moč. ?a trgovino z nješanim hladom, v večiem kraju na Stajer-k-m ta':oj »prejm.m Vsa oskrba v biš' Ponudbe s prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilen in zmožen* 41258 Uradnico smožno slovenske, hrvatske in aeniške korespodence ter slov in nemškega strojepisja. išče tehnična pi-arna Predstavit; se je pri inž. G. Zsmanek. Knafljeva ul št. 10/TII. 41502 Mizarskega pomočnika s brano v hiši s p r e i m e v stalno delo Franc gvaj-ger. mizar. Staneče. pošta št. Vid nad Ljubljano. 41485 Samostojno gospodinjo do 35 let «tars). z nekaj gotovine, sprejme vdove« z 1 otrokom, ženitev ni izključena. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod š'fro »Gospodinja 31*. 41531 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega sprejme taVoj Anton Brecelj, Ga,:e- Zastopnico za Ljubljane, zane-liivo ,.vu,itudi v pisarni, sprejmem. 410U0 ponU(1bB nij 0„],R- o.j.lpjpfe »Jutra* pod »Vstrajna 220* 41547 Ve'ik dobiček Sprejmemo moške in ženske v vseh me>tih za raz prodajo novega patenta — Ponudbe na oslas oddelek »Jutra* pod šifro »Ranici* 41268 Rač. uradnik išče za popoldanske ure zaposlitve. — Ponudbe na oglas »Jutra* pol značko »Delo*. 41364 Zastopnika prvovrstnega zanesljivega, za dobro vpeljan predmet sprejmemo — A*i!nemu se nudijo lep; dohodki Po-nndhe na ojla^n1 oddelek »Jutra* ood «10.000 M» 41274 va nlica 2. 41-186 Trg. sotrudnico popolnoma samostojno prodajalko. z večletno prakso, sprejmem v m-tnuftktnrno in po7amenti'rijsko trgovino Prednost imajo 'otrndi ife iz Goren'»ke' Plsčn no dogovoru Ferdinand Sai^vic. Kranj. 41493 Boljša šivilja te priroroča za vs,k"vr-t na dela po jako nizk- »eni Gre tadi na dom ev.-nt tudi rja dežel« Naslov r [.Tli! f:t * 41170 ogla-nem oddelku 3 delavke pridne in pošten" '.nrelme-mo v tovarno Po^kušnja doba t me^ee. pot "m a.Vnrd no de'o Pi-tn"nt oonn 'be pod »Re-nn 12* n<> oddelek »Jutra* 41341 Pozor, pletilje Zelo pdeeni krtačim pletenine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 41001 Perilo šivam in oopravljam lepo in ruiceni Naslov v o*la«. oddelku »Jutra*. 41116 o^o^at« v vsflk ,t*ebne-r» nre^TTl' ' 7upane. Kranj. 11410 Po?.or, opekarnarji! Opnkarniški delovodja, vesten in en-rgičen zmožen v«eh opekarskih del. želi dobiti službo ali pa prev-zeti izdelavo opeke žlebni-kerv strešnikov itd na a »pomladi Cenjene ponudbe na ogla-ni oddelek »Jnt.M* t>od »Primorski Slovenec*. 41280 Prodaialka stara 20 let, izučena t tr govini mešan, blasa. absolventka 4 razt meščanske in dvorazredne treov -ke STemijalne šole vešča tudi strojepisja. poštena, želi primerne službe Po nudbe na oglasni od-tebk »Jutra* pod »Vestna 53*. 41227 Šofer vojaščine prost, tregen. ki hi opravljal tudi drugra dela. išče mesta. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*. 41214 Elektrotehnik z višjo strokovno nsobraz bo in dobro nrakso za visoko in nizko napetost samostojna moč zmožen vseh 1 »opravil elektr strojev in iparatov. prid«n in zanesljiv. žeh »premeniti službo < 1 jannsrjem, oziroma decembra Sedaj zaro-den v večlem rudniku Slovenije, "onudhe na oclas oddelek 'Jnfra* pod Šifro »Samo--tojen elektrotehnik* 41174 Spremna oletilia išče zaposlenja Vasjo* v >?lasnem oddelku »Jutra* 41149 Stroj, ključavničarja sfsreia»'»-, ter 1 va!enca Zastopnice proti visoki proviziji m pro-t.iio enoh.i'n" iznajdbe naim.^nišearn in »a kn^ti-kejra sfriii.i'?^ :n' ni-a1n»"a stroja. Iščem. 1 vajenca 7.3 orodjarja — Generično -'a-tor«tvf »n sprnjme koHn^k? :ndii«t.ijt •Takša & Co., Celovšk« « št. 71. 41206 SH?: Videmšek. Maribor. Koroščeva ulica štev 3fi. 41269 Žagar •amski, želi službe. Zmožen je tn-l; vs;v>-a po;iravi-la sam Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju '»od šifro »Samostojen« 41116 Ekonom n lnžb»n »ob n'em»nfH tskot PoTnofp nr*»fiČT>.. 'T* -...,1-*»*^., ||r. •Scvjili o 'l čna V.-lov nVn "t- »' .n, Bv ' pri Z* Sv ITnn^otl 41042 Strojnik In ključavničar seh ro!.iš?:. takoj ali v »f.-ilpo 41303 Gospodična s srednješolsko maturo ifč> primerneca mesta — najraje na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41519 Mladenič 14—15 let star, pošten in resen, zuiožen tudi nemščine, z nekaj n.iobrazbe, se sprejme kot. pripravnik k strojem v tekstilni tovarni. Pismene ponudbe brez spričeval je poslati na oglasili oddelek »Jutra* pod šifro »Lepa bodočnost*. 41533 Krojltelj-posiovodja 1 večletno prakso, z najboljšim preizkušenim krojem. išče nameščenja kjerkoli, takoj a'i !>ozneje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zmožen in vesten 129». 41544 'i th Rntman: Francoščino poučujem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 41413 Ljudskošoiska učiteljica ki poučuj® tndj francoščino in klavir, se išče za asebni pouk osemletne deklice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41422 Pozor! Dnevni in večerni tečaj ta prikrojevanje damskib ob lek s« vrši pri strokovno zprašani učiteljici ter lastnici modneg, »aiona Rozi Medved. Ljubljana. Mestni trg 24/111 (nasproti Rotcv-ža) Kroji se izdelujejo po meri. 41091 AbiturHentka išče za popoldne instruk-cije ali kako drugo primerno zaposlenje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41508 Učiteljica poučuje nemščino, vse predmete or-t r « ti o i ; »1(178 Detektorski aparat kompleten (2 slušalki), izredno ugodno naprodaj. Za na?lov pitati na poštni predi! 240. 35303 2 omari rujavo politirano. za obleke in belo lakirano, dvo-1 — Ce jib pride cel krilno, dobro ohranjeni 1 milijon, vsak dobi svoj Pozor! Na Martinovo nedeljo k Mflilerja za Bežigrad na krvave klobase in pečene prodam Naslov v oddelku »Jutra*. og:a>. 41173 Spalnica iz trdega lesa. mize. stoli in krasna plišasta preproga 3.50 x 4 5-1 poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 41373 2 pisalni mizi dobro ohranjeni kupimo za tehnično pisarno Ponudbe t opisom in ceno na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Pisal nik*. 40893 Jedilnico malo rabljeno kupim Po nudbe detajlno na ogl oddelek »Jutra* poj »Jedil niča*. 40891 Spalnico iz orehovega lesa, kompletno. lepo in dobro ohranjeno prodam na Starem trgu 22/1 41108 Plišasto garnituro majhno, pisalno mizo. ovalno mizo in stelažo za knjige prodam. Naslov v ogrl. oddelku »Jutra*. 41494 porcijun. 41:397 Halo! Fantje, dekleta, možje in žene, v nedeljo k Medici, povabljeni ste. Nac-ek tam zlati kloltsse bo pekel — tudi dobrega vinčka Vam bo prinesel. Zatorej vsi na Tržaško cesto štev. 4 — k Medici. 41411 Sokol v Cerknici ima nocoj ob V; 8. uri Martinov večer z bogatim programom, prosto zabavo in Martinovo pojedino. Vstopnina. 5 Din. Pridite v velikem številu 41484 Halo! Domače koline dobite v gostilni »Koroški dom*. Poljanska cesta 11 Izbrana štajerska in dalmatinska vina. — Vsaki daji radio koncert. 41386 Železno postelj zložljivo, mizo, st«le ia sliko. vse čisto, prodam na Gruberjevem nabrežju 14'T. 41495 Pohištvo z» spalnico in kuhinjo — rabl:eno in drugo naprodaj na Kodeljevem štev. 269. 41348 «Vsak-svoj-zdrav-nik» Navodila za srednje življenje. Naročila na 1. zvezek Din 10 sprejema uredništvo V Prevaljah naprodaj ob glavni cesti 1*. žeča. »olidno zidana ter z» vsako obrt uporabljiv^ priti 6na hiša s 4 stanovanju Za kupca je stanovanje tk-koj prosto Poleg hiše m nahaja precej obširen vrt. Kupnina znaša 150.000 Dia - Natančna pojasnila daj« notarska pisarna v Prev». ljah. 41270 Dvonadstropno hišo krasno. * dvoriščno hišo in lepim vrtom, v eeotr* Celja prodam M 430.000 Din. Hiša se dobro obr»-*tu- 41430 oddelku »Jutra*. 36469 Moško zim. obleko za starost 18—20 let ter kratko zimsko suknjo s kožuhovinastim ovratnikom ter nekaj dobro onra-uje-ne*a moškega perila po nizki ceni naprodaj v Ilirski ulici St- 20, desno — parter. 41387 Kožuh, ovratnik in manšete. nov. črn poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41377 Blago za športno obleko ugodno prodam Naslov r oglasnem oddelku »Jutra* 41257 Hermelin štolo v Ljubljani, krepfta oslabele, malokrvne, odrasle in otroke. 237 Kupnim Rezervar ca. 1 ia' kupim. Ponudbe z n;:vedl>o mere in cene je 40981 Žago na vodni pogon, v bližini kolodvora v Sloveniji, s dobrim gozdnim zaledjen^ kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zaga* S5864 Priložnostni nakup! Dobro idoč hotel, restav. rant, kazino in kino. no-vozidano, 1 v«o oprninu s® poslati na oglasni oddelek i8'" smrtnega slučaja da Novak. Ptuj, Ljuto- Pletenine merst* 413:39 Vsakovrstna izbira iratior r-.n__ • • • . Celtno, ozir. plahto na o" as " * »»« »itotjtl.n zidu in pristal natanko na tadnji p'ati vrloga vrtnarja, ki 5e je pravkar sklanjal nad jAni«. Siromak je na nos telebnil t luknjo in ni sc je zadušil t gnoju. Auto «Fiat» dvotonski. tovorni. 45 k s dobre, polne gume. t dvo-kole nim priklopnim vozom Skupni tovor do SrtOO kg. Vse v dobrem, takoj pora bnem »tanju osebni auto «Ford» štirisedežni, t elektr. raz-svetljavo in samopogonom, brerhibno deluioč poitovomi auto za tež" dt. 800 kg vendar brez motorja — z dobro pnevmatiko posamezne del° Z8 »H*0 ntnfor »namk- N ^ O Kompl'1 napra-r '>/dn|n«-in: «1la 'mit« «tf « nih p-eš • r»m' 'rnglml intrnMčtn in* » n^ jbfdj-l»m k«t v novem »t.nln acetylenov aparat TA IS luč' kripo za kočijo » fino H.tvsfo sfeho ®T) iovo p»»vlako. v na®bft'j •»m »tanjn ze'« ii-ndno proda A Beršnjak, Stična 41262 Aparat za varenje kov»n Novo hišo pripravno ta vpokojen<-a aH obrtnika, proda Jakob Po-gač.ir, Smlednik, Gor»nj-414i»7 Kupim hišo ki se dobro obrestuje. Ponudbe brez posredovalcev na oglasni oddelek »Jutra* 41501 več vagonov tn v s a k o i »RegistrifcrlMtf.se*. množino fižola V u p i m prot- takojšn:emii plačilu — Za fižol samo povzorčene ponudbe t zal n'o ceno na naslov: Praznik. Zagreb. Kanal 41271 kupi Jos. Otorepec. Za pod šifro P" mprt ,*n v-ako ol'č*rri, ••nn'e pii Inevni een; Ce belarsVa rad^nga v 7,'"T€-bu. Pa'motičevg ulic. TT R 41S40 TV, i« f iotomerška vina najboljša, kakor I udi fli-vovk« prod? rio z»l« i>i»kji c»n® upravitelj Anton frk.j Gornja Radgona. 175 Zastonj hrano r>rav dobro dobi tl^tl ki posodi SOflO Din Ponn 'be na 05'i^ni odd»l"k »Jutra* pod »Varno naloženo* 41357 Citaj vedno naše oglase! Prodala Wše novembri 19*» ob i -- ^pnol^pr Iflil Vi!" «t. V - Vn-om neotn »s 15e„ mc.-j tT|'a ie enonsdstrnipna. «- ■'oVr-Tn •tanju. z 4 sobnmi kuhi-nio ®n steVeno ver-sn^o — nrip-avna 7., l7V1:cna I>-n r>i-i> 'ahto prevzame na račun teko fiO.OOO Din. Drsžheni pognii »o na vpog'ed v notarski pisarni v Novem mestu. 41215 »JUTRO« It. 266 15 NeMJa Ti. X. 1928 " žaga raclecijanaki jarem i »nim »li dvetn* listoma, b »tajno vodno močjo naprodaj ca 17-300 Dia. Potrebno je »amo poprairilo jezn Na »iov pove oglasni oddelek « Jutra« v Ljubljani. 41242 Gostilniška hiša % vrtom, t LjuUjani. vo-pilna, lepi gostilniški prostori ln več stanovanj. na-p-odaj. Ponudlie na oglas oddelek »Jutra« pod fifro *K«ntabilna». 41487 Realitetna pisarna Kolodvorska uliea. proda v*> hU, vil. gostiln. bišc • kavarno, graččlno. po intn in moderno žaro 41553 ■ 111 Stavbni prostor novo hišo ali vilo, ▼ oljem centru Ljubljane kipita. Pamu'be na oglas pldelek ».lutra« pod Šifro »Takojšnje plačilo«. 41534 Hiša Jr poleg M*« ?s 500 m* vrha naprodaj za 70.000 Dia, em«it.. se tudi odda ▼ najem. Na>lov v ojrlas e'!delku »Jutra«. 41350 Majhno hišo a sadnim vrtom kupim v Nižini me=fa Celja. Laško ali Rimskih tonlic. priprav-B'> Ra vpnkojenca — Pod I'to «40.0f«, n» podružni-§0 »Jutra, v Celju. 41421 Lokal m» lepem in prometnem kraju takoj oddam v Flori anski ulici 31/1. 415-J5 Lokal tiripravec »a delavnico, kakor tudi sobo 1 2 postelja s posebnim vhodom orldaic takoj na Celovški eesti 41. 41395 Lokal t prazni sobi s posebnim vhodom oddam. Poizve se Ea Gospotvetski cesti 12/11 41378 Majhen lokal 9» »kladi!«1«, v bližini ko ivora iščem. Ponudbe na ociaani oddelek »Jutra» pod «SkJadiŽče«. 41SM Modno trgovino I« n pel'a no, na najpromet-aejli ulic) v Celja oddam Kislov v oglasne-m oddelku »Jut.ra«. 40952 Lokale frdda.itt na Miklošičevi cesti Poizve se na Miklošičevi eesti 18/1. 41532 Za pisarno ^.'dain Ž lepi veliki sobi, predsobo in pritikline — E5=proti opere v parterju, takoj, ozir. 1. dec. ali po-»reje — lesnemu trgovcu, ič ravniku, odvetniku ali ^'if-ao. — Foja?n;la daje Srefko VrSfP, Ljubljana, teleobureova ulica štev 3. 41504 Modna trgovina » najbolj prometni ulici Ljubljane je naprodaj s e«-5fn inventarjem in event tudi a pohištvom. Za prev leti pod r«lo usodnimi po pori; fcaknj ali z novim letom, ev»nt, n>om!sdi Res-n; reflektanH nai pijejo na oglasni oddelek »Jutra. r>r>d «F.bsiftAnca>. 41565 Lokal B» delavnico, zračen ln »uh eddam takoj v najem Pojasnila daje Alnm.i Compri-sv, Aleksandrova e. S/T. 41553 Gostilno Mdaljeno 10 minut, od Celja. ob glavni cest.i oddam |t 15. t. m v najem Pogoj Je os»bna pravica. Naslov T ogla*, oddelku »Jutra«. 41455 I Kovačnlco fcevo. ob glavni ce*ti. * Sekaj Inver tarjem oddam takoj ▼ najem. Družinsko »tamrvanje in vrt na razpolago. Iran Hlupar. Semič 41334 Gostilno In trgovino srtamecn v najem na prometnem krsju Ponudbo na ©glasni oddelek »Jutra» rv>d »Promet«. 41399 Gostilno 9 Irpim stanovanjem, v sredini Ljubljane oddam s 1 derambrom. — Potreben kapital ?fi(W> T)jn — Poji ndhe na ogla-ni oddelek »Jutra* pod iifr0 «r)o'"'r p-omet«. 41192 Delavnico t**»Tn v na ifTn. riajrsi« v ? ski. Ponudbe n3 oglasni »l.iciek 'Jutra» pod Šifro «¥izar?tvo>. 41-554 Stanovanje 2 af; ene «obe te kuhinje 1 i č» zakonski par brez otrok v mesta. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »TakojSnje rtanovanje* 41521 Stanovanje 2 eob, kuhinje in pritiklin ta.koj oddam. Natlov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41318 Sostanovalca ■"prejme™ takoi v traEno !n snažno šolo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41316 Stanovanje 2 sob in kuhinje išoe mirna stranka 3 oseb Plača 300 Din mesečno. evet da večji zna-ri. naprej »li plača potrebna adaptacijska de'a. Ponudbe n» oglisnl oddelek »Jutra* pod šifro »Center mes-ta 500* 41461 Stanovanje 3 »ob, kuhinje, verande, vrta, pralnic«, pritiklin t elektr ratsvetljavo. v vili blizu Tivolija oddam takoj r.a zmerno ceno. proti veC ietrij najemDin; »li »orat-mernemu tO % posojilu -Pripravno tudi sa trgov:no in obrt Ponudbe e oaved bo let. ozir kipitala na poštn; predal 199. 41457 Mirna stranka 3 oseb išče »tanovanje 2 sob, kubinje in pritiklin za takoj. Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra* pod Šifro »Št. 999*. 41466 Stanovanje ulobno. lolnčao. v bliJini centra, v novo zgrajeni vili (2 veliki. 1 majhna soba. kopalnica in v«e pritikline, parket in elektrika} oddam po zmerni ceni za di-eem ber ali januar mirni stranki. — Ceojene ponudbe na ojlas. oddelek »Jutra« pod • Snažnost*. 41434 Dvosobno stanovanje moderno, i pritiklinami — elektrika, vodovod, plin ce-ntralua kurjava, telefon v novi vili na Vrtači od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41382 Stanovanje l,--.po, na periferiji Ljub Ijaue. ki obsega 4 sobe, kuhinjo. 2 shrambi, pred-«o\>o. pr?1niro. drvarnico, del podstrešja in velik kos vrta. z vodovodom in i'!nkfr'ko oddam začetkom 1 1929 Cena po desovoru NTa željo za dnlj^o dobo .Vatlov v ogla^n^m oddelku odič oo Prednost imajo Gorenj k« t lepo pisavo. Dop;«e ■=e pro«i na oclasnl oddelek »Jufra* pod šifro »Gorenj -ka roža*. 41467 Sreča t in 8. čakala K ul med 5—6. uro Pozdrav. 414C4 Starejša gdč. žeti znanja * drž na^tav-Ijencem od 40 let naprej Vdovci imajo prednost Dopise pod iifro »120* ua oglasni oddelek »Jutra* 41445 Dva mladeniča inteligentna, želita znanja z dvema enakima crospodič-tarna Dopise na ogla.-ni nldelek »Jutra* pod šifro tJoško in Franjo*. 41474 Sobo s hrano v I. ali H nadstropju išče boljši go«pod. Ponudbe t navedbo cene na osrra*Tii oddelek »Jutra* pod «G» 41396 Prazno sobo oddam za 500 Din mesečno na Gosposveteki cesti 4/TI. levo. 41431 'tare šišenske cets 41460 D?a gospod? sprejmem n» dobro domalio hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41408 Na dobro hrano sprejmem ve? gospodov. — Naslov v ogl-s.soem oddelkn »Jutra*. 415-36 Prazno sobo na periferiji, s popolnoma "pariratlim vbodom. ' elektriko in parketi takoj od 'lam. Ponudb« pod značko <7.elo pne^n' in udobno, na oglasni oddelek »Jutr3». 41347 Separirano sobo mirne ln zračno, pri me Sčanskl družini, najraje v vili išče za primern-o eeno 'oliden akademik. Naslov da oglasni oddelek »Jutra-41292 Na stanovanje sprejmem 2 gospoda ali za.konskj par Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41188 Opremljeno sobo Čisto, s po=ebnim vhodom, v šentpetrsikem okraju išče gospodična s 1. decembrom Ponudbe na oslas. oddelek ^Jutra, pod šifro ».Celino.. 41559 3 lepe pisar, sobe v L nadstropju odda sk'l-ali po=a,mi? z novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulira št. 8. 178 Opremljeno sobo 'eno. v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41350 Prazno sobo odda takoj Oevlrk Trla**:* cest* 4. dvoriSče 41338 2 lepi sobi v T. nadstr. nasproti opere oddam takoj »li s 1 dec., ozir t. ian 1959 samostojnemu srospodu ftudi za p;-0 lom. v »tarosti 40 -50 let Vdovci niso izkllučeni — Dopise na oglasni oldelek t.Iutra* pod šifro »Maj* 41246 G. Vladimir Penko Prosim, dvignite pismi — poštno ležeče. 41503 Dobri plesalki elegantni, nejioznani v Ljubljani. želita znanja z dvo-ma srosspodoma. v s vrh o povečanja plesnih vaj Dopise pod »Inteligent. na 02la«ni oddelek »Jutra* 41344 Državni uslužbenec Slovenec želi v st-rho ženitve rednega znanja s sim patieno in pošteno gospodično. z nekoliko premoženja v gotovini Dopise s «iiko na oglasni oddelek »Jutra* pod »D žavni usluž honec* Tajnost zajamčena 41453 Gospica inteligentna, z nekaj prihrankov, se želi poročiti z enakim gospodom, ne pod 33 let starim Ponudbe na osladni oddelek »Jutra* pod *Neomadeževan» preteklost* 41500 iTfiTTtfftf Planino skoraj nov, poceni na-pro-daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 41476 Harmonij ugodno naprodaj v Dol. Lo?at'U. Naslov v ocla«. oddelku »Jutra*. 41815 Notni materlrl za salonski orkester, vel. orkester in pihalno godbo (koncertni in plesni komadi) eeno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 41362 Oboe dobro ohranjen instrument kupim. Ponudbe t navedbo cene in firme pod »Godba. na oglasni oddelek »Jutra* 41401 Razpošiljalnica gramofonov in plošč H. K e n d a. Ljnbljana. Mestni trs št. 17, Vam po zahtevi pošlje zelo zanimiv cenik 40667 Kratek klavir omaro za knjige, lovsko pu?ko in vinske sode preda Dobrajc, Maribor, Frančiškanska ulica 81. 41234 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotogral Hugo Hibšer. Ljubljana -3». fetra eesta. 218 Pianino ali klavir kupim Ponuibe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Takoišnje plačilo*. 41251 Pianino tudi električen, dobro ohra nien. kuoim Ponudbe pod »Planino, na oglasni od1" lek »Jutra. 41538 Golobe čistokrvne »Mpve*. »Ame-rikanske Karjerje* in dru ge radi selitve prodam — Ponudbe na poštui predal št. 243. Ljubljana. 41528 Fermačico lepo, 16 mesecev staro resavko s prvovrstnim rodovnikom. dresirano in «e lo ostro na ro[>arice. pro lam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 41465 Nemški bokser psica. S H mesecev stara, krasen eks«mplar. jeleno rujave barve, z rodovni kom. naprodaj v Koleiiij. vila Kanaria. 41295 2 istrijanska braka stara 6 mesecev, od premi raDega očeta, odda Oskrb nistvo graščine Mokronog 41223 Jahalni konj z ali brez jahalnega pribora naprodaj Pojasnla daje M Rsdovič, Kette Murnova 21 ali Mišičeva vojašnica. 414iJ7 Peč volčje pasme velik, siv, z znamko Ljubljana št. 1022, ki sliši na ime »Strici«, se pogreša od 23 oktobra 0'1'la n'-U v gostilni »Kmet«. Go±po-svetska cestsu proti nagradi 41042 Pletilni stroj DubieU 8/50 prodam za Din 30! K). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 41425 Wolf lokomobilo 35 k. prevozuu na kolesih, malo rabljeno in prvovrstno. dobro ohranjeno, ugodno prodam vsled elektrifikacije obrata. Dopise pod značko «\Volf loko-mobila. na oglasni oddelek »Jutra*. 41437 Hladilna naprava na oglj.kovo kislino, maj hoa. zelo ueodno naprodaj Interesenti jo lahko ogledajo v pivovarni Tnicn v LJubljani. 41261 Pletilni stroj Jacquard ' dvobarvno kar to zaradi selitve ugodno naprodaj Kupec dobi delo — Bohoričeva ulica št tO 41327 Šivalni stroj dobro ohranjen, kupim — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 41199 Pletilni stroj »Duhied*. mald rahljen. ugodno naprodaj Preskrbi je obenem tudj delo Na slov v ogl. odd. »Jutra« 40925 Stružnico za železo 'F.galisierdrehbank) rablje no, stružna dolžina 1000 H< 1500 mm kupim Prnndtw ;rod «E>ra!i»ierdrehb»nk> o» Osrla^ni oddelek r.Intra. 4ii70P Črpalko za vodo na pocron z Jermenom, do 1 VJ HP, kakor tudi elek-tro-motor na vrtilni tok — 320/380 volt. 1 H—4 HP. kupi inženjer Pelhan. Ziri. 41345 Brzi polnojarmenik CScbnell Vollgatter) nov aH malo rabljen, širina od 5f> do 65 cm ku]>im. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 41219 Žaganje drv t motorno žago — Oran Franc. VUharjeva eeeta — Telefon it 2820. 85895 Urarska popravila Izvršuje najceneje la naj-preciincje Franc WClflng. nrar, Gosposvetika eesta 18 41537 Kompletno mesnico z delavnico, na prr>m°tni cesti Ljub'jane. radi epu--titve ohrti oddaru. Dopise pod »Mesnica* na oglasni oddslek »Jutra*. 41350 SpCcUalist *a barvanje in »U-tleoJe ia« ta» oniulacijo. Fran-«betu. Ujubijana. Dnoaj-« « » d e > d -"«!k* N« u aro) ■oulaumi .»o«l»vnt ru ovr.tui- anAii.k. a ' ck» • etkeak livom rr »te vezenine runih, u -urut^nio« Pouk » voienjv •r»tuls »poznal tudi škodo, ki more človeku povzročiti ne. zanesljiva žepra ura ker čas je denat Zatorej iir-d-no kupite uro pišite stari strokovni tvrdki Anton Hubertus mast je najbol|ša za lovske in tunstovske čevlje. mm Mienicč (Oxygenflaschen) rabliene, v manjših in večjih količinah. Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Zri-njevac 20, pod «Kisik». 13361 13411 a V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest. da j« n:iš brat, svak, stric in oče, gospod Vincenc Koštomaj tovarnar v Vranji, Juž. Srbila dne 5. novembra t- 1. bil umorjen od zločinske roke v najbolj nežni mladosti, v 33 letu. Truplo nepozabnega pokojnike J« bilo po toženo k večnemu počitku dne 7. novembra t. 1. ob 3. nri popoldne na pokopa!i$6u v Vranji, Juž. Srbija. Miibllana. A rja va«. Vranje, dne 10. novembra 1928. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Družine Malis. Koštomaj in JesiH. Kiffinann, Maribor 36/b. da V»m takoj brezplačno pošlje llustrovan katalog zanesljivih, trpežnih in cenih žejmib ur. 231 Pl ANINKA idrevRat fiat jrenavijt. C* t ti k >$ve?ut* krt *b3t;* »labo »r etra »O tla ■>vno 1ety»anle rel ua>tb)v»nl« >b>leii)a 0. novembra vsak dan od 8. do 14. ar«, izvzemši nedelje in pr-pzrtiike. ImetniM vžigabiJJtoa', kresllnikov ki kremenov se -ipozarjajo. dt jrh v navedenem časn prtfrvljo, ker bode po izvrSenem žigosanju vsak imetnik nežlgosanega viijaintka, kftslla ali kremena v smislu čl. 16 praivn^ke ko>t tihotapec stroje kainoran. Dan ž!eosan|a se oblavl pozneje. Mestni magistrat ljubljanski, dna 7. novembra 1928. 13385« Veliko zalogo damskih klobukov priporoča Ivanka Stegnar, moJni salon Ljubljana, Stritarjeva ulica ite«. 9 Na;novejši moJelt. — Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravil« točno in ceno. NAZNANILO! ♦ Puškama Kaiser se U fc M I 1% dobite zastoni Samevajte ga od sklac MEINEL in HEROLD rVORNICD GLASBIL GRAMOFONOV iN HARMONH R. Lorger MARIBOR Violine od Din 95*-. Kočne narmonike oc Din S5*- Tambure od Din 98'-. Gramo 'otr od Hi' 34R-- dalje. Naznanilo! Cenj. damam naznanjam, da sem prevzel damski salon v Kopitarjevi ulici št. 1 ter ga izpopolnil z najmodernejšimi aparati. Ma razpolago bodo le prvovrstne, strokovno naobražene moči in mi bo moči cenj. damam v vsakem ozira kar najbolje postreči. — Priporočam se za cenj. cbisk. S spoštovanjem Polanc Ivan j3371 f frizer za dame in gospode. Specijalna tovarna strojev za o&deiavo lesa KLEIN & STIEFEL v FULD1 Zastopnik: lOc > PETER ANGELO, LiflMjllllt Gledališka ulica 4/1. Specijaliteta • mizarski stroji za jermenski pogon. Doicrotralen kredit brez menične podlage Zahteva te ponudbo ali brezplačrr obisk zastopnika. Tam pri Bledu stanuie neka crospa. ki je naša odiemaika. Nedavno je prejela naš nov katalog. Veselo je tevršila izbere, ki srno jo tako povolino nudili, pa nam je z bojazljivim pričakovanjem poslala svoje naročilo. Ni biiia povsem prepričana, da bo blago popolnoma odgovarjalo njenim željam iti se je bala razočaranja. Spre-joii smo njen list, isti dan je bilo njeno blag« odposlaino in z ljubeznivo karto se ie zahvalila za brzo postrežbo m dobro blago, s katerim je imela veliko veselje. Tuida wi imate isto tako naš novi katalog. (Ce za slučajno nimate, zahtevajte ga in čez tri dni ca bo-ste imeli brezplačno v rokah!) Storite i Vi kot naša odjemalika, dovolite, da ustTežemo vašim želiam. Zadovoljni boste z našim blagom, ki ga vsled nagle premene skladišča dobavljamo zares po narrvžjih cena^h. Bodite mirni: če vam slučajno kak predmet ne ugaja, zamenjamo ga Vam brez do plačilnih stroškov. Pišite nam še danes, tedatj Jteditel 13339 največja trgovska izvozna hiša ZAGREB 37 Svetujemo Vam, da si aa-bavit« samo ed>no najboljše in aajlc.pše KOLO IN ŠIVALNI STROJ „GRITZNER" in „ADLER" in švicarski pletilni stro „DUBIED" istotam najboljši pisalni siro] v kostrukcija in materija I u samo pri Josip Petellnc-u LJUBLJANA Telefon 2013. »Urmir NESTLE-JEVA OTROŠKA MOKA PLYMOUTH! Pozdravite U-S-A- Urejuj« Davurn. iUvljca Urinj« z« konzorcij »Jutra* Adoti Rjbc&ai. Za Narodno tiskarna 4, d kot tiskam ar Ja fraae Jeserfek. Za nmttt dot feudgororee Uimoflerncjši stroji za mešanji betona. SchncK-ttZischei* Razne modele tako doba v ima Zastopstvo ivrdkt i/ogeie A. G Mannheim nUa]ir|j Ak. R.I.A, Gor an Zagreb, J94k->rl6evi> it«« LUTZOVE PECI peč »MONOLIT« ING. GUZELJ Tele on 3252 L|UBL|ANA Vil., lemejeva c. 5 Ravno tam Conz-ovl elektromotorji, Voithove male turbine In gratisgrevec »KALEFAKTOR« (patent Šiška) in šamotna opeka -»»<4»r M. HAAAERJ. od S M naprei predpevci plemeasKi pari »u«-žnobeii Kanarčki kletke, tičja .rraa idraviia cz tiče. Ilustriran cenik £as'onj. 1239" Veietičjereja Heydenreich Ri' S-iderode 150 Harz Poslušaj možiček! Predno kupiva blago za jesenske in zimske obleke, pojdiva v 22 3 Radovljico k Vinko Savnik-u Tam je krasna izbera vsakovrstnega blaga po zelo ugodnih cenah. Nikdo naj tega ne zamudi! JKOLMANOVO PLAVILO kJE NAJBOLJŠE 'CENA PO KOMADU SAMO EN DINAR ZAKAJ BI KUPOVAL! DRUGO 7 Lepota mladost POVOJI IZ GUME 80 postali t da, nasilji kozmetiki od jako velike važnosti, ker se je pokasalo, da eo za dovršeno nego tena od neprecenljiv« vredno,-ti Rezultati so naravnost fra, pantni, ter ra
  • *Ijaak