Leto IV. Štev. 9
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LI6NITA VELENJE
8. junija 196»
VOLITVE V OBČINSKO SKUPŠČINO
V petek 24. maja in v nedeljo dne 26. maja 1963 so se v vsej Socialistični republiki Sloveniji vršile volitve v nove občinske skupščine.
Po določbah nove ustave so novi predstavniški organi občin sestavljeni iz občinskega zbora kot splošnega političnega zbora in iz zbora delovnih skupnosti, ki je sestavljen iz predstavnikov gospodarstva in vseh družbenih služb v •bčini. V novo skupščino je bilo potrebno izvoliti 35 odbornikov
občinskega zbora in 35 odbornikov zbora delovnih skupnosti. Sam volilni postopek se je začel z določevanjem kandidatov za odbornike. Kandidati za odbornike se določajo na zborih volivcev oziroma na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah, lahko pa jih predlagajo tudi skupine volivcev oz. delovnih ljudi. V obč. Velenje je bilo opravljenih v času od 20. do 29. aprila 1963 skupno 35 zborov volivcev, ki se jih je udeležilo 1817 volivcev. Nadalje je bilo
opravljenih 35 zborov delovnih ljudi v gospodarskih delovnih organizacijah, na katerih je bilo prisotnih 4213 proizvajalcev. V delovnih organizacijah na področju prosvete in kulture so bili 4 zbori delovnih ljudi z 252 udeleženci, v organizacijah na področju zdravstva in socialnega varstva pa 3 zbori, na katerih je bilo prisotnih 216 delovnih ljudi. Na zboru delovnih ljudi, ki so zaposleni v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih, pa je bilo navzočih 96 udeležencev. Na vseh zborih je bilo za skupno 70 od-borniških mest določenih 47 kandidatov za odbornike odborniške-ga zbora in 43 kandidatov za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Vse predlagane kandidature je občinska volilna komisija potrdila z izjemo dveh, eden izmed kandidatov ni podpisal izjave o sprejemu kandidature, za enega pa je zbor delovnih ljudi umaknil predlog kandi-datue. Potrjena je bila tudi 1 kandidatura zbora volivcev. Glasovanje o predlaganih kandidatih za odbornike zbora delovnih skupnosti je bilo v petek, dne 24. maja 1963, le glasovanje v kmetijski skupini je bilo v nedeljo dne 26. maja.
Delovni ljudje so volili svoje predstavnike v zbor delovnih skupnosti na 70 voliščih in to na 24 v kmetijskih gospodarskih organizacijah in na 46 v ostalih delovnih organizacijah. V volilne izpiske je bilo na področju gospodarstva in javnih služb vpisanih 7812 delovnih ljudi. Od teh je na volitvah glasovalo 7505 ali 96% Od oddanih glasovnic je bilo 195 neveljavnih. Od skupno 1464 kmetijskih proizvajalcev pa jih je glasovalo 1424 ali 97 %, ki so oddali 73 neveljavnih glasovnic. Glasovanje v občinski zbor pa je bilo v nedeljo, 26. maja 1963. Celotno območje občine je bilo razdeljeno na 50 volišč. V volilne izpiske je bilo skupno vpisanih 15.370 volivcev. Skupno je glasovalo 14.410 volivcev ali 93,3% vseh volivcev. 970 volivcev je bilo opravičeno odsotnih, ker so na odslužitvi kadrovskega roka, v inozemstvu, v bolnicah in pdobono, tako da je bila dosežena dobra volilna ude-ležba. Volilni odbori so pri ugotavljanju volilnih rezultatov pri tem glasovanju ugotovili 556 neveljavnih glasovnic.
OTROŠKO IGRIŠČE, ŠPORTNO IGRIŠČE IN KOTALKALIŠCE
— VSE ZA NAŠE OTROKE!
Velika delovna akcija
V ponedeljek, 3. junija smo v Velenju spet pričeli z udarniškim delom. To je pri nas že res kar tradicija, ki jo vsi delovni Valenj-čani spoštujemo in z vsem delovnim elanom tudi nadaljujemo. Do 3. julija — rudarskega praznika bomo zgradili otroško igrišče ab Šaleški cesti, športno igrišče ob novi osnovni šoli Gustava Šiliha ter dokončali kotalkališče. Mislim, da ni treba omenjata še posebej, da so vsi ti objekti namenjeni zgolj otrokom, katerim pa želimo vsi najlepše in najboljše.
Odziv prostovoljnega dela je bil dosedaj res lep in pohvale vreden, saj se je zbralo v ponedeljek kar 594 prostovoljcev in to iz vseh delovnih kolektivov Velenja, iz šol in tudi nekaj gospodinj je prihitelo na delo. Ob zvokih prijetne glasbe in plapolanju zastav so pek krampi in lopate. Na delovišču je vse mrgolelo. Mnogi mimoidoči tujci so se ustavili in z zanimanjem ogledovali ter občudovali ta pisani vrvež, 'ki je s skupnimi napori od trenutka do trenutka vidno spreminjal nekdanjo njivo v bodoče igrišče.
Torej, začetek je ibil res lep. Ve-lenjčani so dokazali svojo zavest Upamo in želimo, da bo tudi v bodoče tako in da bomo za rudarski praznik že lahko razveselili naše malčke.
TOVARIŠ, TOV AR1ŠICA! PRIDRUŽI SE NAM! VES TVOI TRUD BO BOGATO POPLAČAN Z RADOSTJO IN VESELJEM TVOJIH OTROK. STORI VSE, DA BO TVOJIM OTROKOM LEPŠE KOT JE BILO NAM! VABIMO TE! DELAMO VSAK DAN OD 15.30 DO 18.30 URE NA DELO VIŠCU, PRI IZGRADNJI OTROŠKEGA IGRIŠČA OB ŠALEŠKI CESTI. PRIDI!
Prva seja občinske skupščine
V ponedeljek, 3. junija 1963 se je vršila prva seja novoizvoljene občinske skupščine Velenje. Na ločenih sejah obeh zborov so novoizvoljeni odborniki najprej pregledali volilne rezultate in potrdili mandate novoizvoljenim odbornikom. Po svečani seji so nato izvolili predsedujoče odbornike posameznih zborov. Za takega odbornika v občinskem zboru je bil izvoljen Gusič Ivan, v zboru delovnih skupnosti pa Atelšek Ivan■ Občinski zbor je tudi določil odbornike, ki bodo poleg predsednika občinske skupščine pooblaščeni sklepati zakonske zveze,
To so Korun Franc, Valenčak Dana in Sušteršič Marjan iz Velenja, Gusič Ivan in Veble Andrej iz Šoštanja in Prašnikar Stane iz Smartnega ob Paki.
Na prvi seji obeh zborov pa so odborniki novoizvoljene občinske skupščine izvolili za svojega predsednika ing. Mali Ludvika, diplomiranega rudarskega inženirja iz Velenja in dosedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora, za podpredsednika občinske skupščine pa Močilnik Antona, dosedanjega podpredsednika občinskega ljudskega odbora.
(Nadaljevanje na 5. strani)
	II; " * JP^ili jgfif m ^mm	
	In 1 JH^B	it *• oJSpl^B^B SjgiSL j^^Hl
1 - -)' J^M	sp 1 AHt - JB j	1f^V'1;IteJ- 'K*4* ■»'H' ■i
	■Vj^Km lil ' m -m	/Bi v
		
Volitve danes in nekdaj
Letošnje volitve so prve po sprejeti novi usitavi. V vsej predvolilni kampanji so naši časopisi, pa tudi vsi kandidati na predvolilnih sestankih obravnavali naš razvoj. Volivci so odobravali in pozdravljali stališča kandidatov, ki so v govorih nakazovali smer. Tu^ di časopisi so prinašali plodne obravnave iz predvolilnih sestankov. Vsepovsod se kaže enotnost našega ljudstva.
Kaikšna je bila pred volilna kampanja v predaprilski Jugoslaviji? Rekli smo ji predvolilni golaž. Najibolj jasno nam bo, če preči-tamo nekatere odlomke iz časopisa tistega časa. Iz knjižne omare sem potegnil ohranjen klerikalni časopis »Slovenec« z dne 24. oktobra 1936. Tretja stran tega časopisa je posvečena občinskim volitvam in agitaciji tedaj. Na vrhu je velik naslov: »Slovenski volivci pred odločitvijo«. Pod tem naslovom je podnaslov z naslednjo vsebino: »Nad polovico občin je že v naših rokah«.
»Doslej je volilo 76 slovenskih občin, izmed katerih jih je slovensko ljudstvo 68 zaupalo našim možem.
V nedeljo 25. oktobra pa bo volilo nadaljnjih 255 Občin, za katere se bo v nedeljo bil boj. Pa ne za vse! Med 255 občinami jih je 86, kjer naši nasprotniki niti svojih list niso mogli postaviti. Te Občine so že v naših rokah. Skupaj s prejšnjimi je v rokah naših mož že 154, torej dobra polovica vseh 301 občin, ker so volivci doslej bili klicani na volišče, da se izreiko, komu zaupajo v bodoče svojo občino.
Volilni boj med našimi možmi in združenimi nasprotniki se bo torej bil le v 139 občinah. Nobenega dvoma ni, da bodo nasprotniki tudi v teh občinah odločilno poraženi, da bodo za vedno izgubili skomine, segati po tem, kar je nesporna last slovenskega naroda!«
Med nadaljnjimi naslovi je tudi naslednje:
»Socialna pomoč banovine«
»Sedanja uprava dravske banovine je v teku svojega .poslovanja pod vodstvom bana dr. Marka Natlačena, pomočnika gosp. dr. Majcena in drugih dodeljenih uradnikov in činiteljev v teku enega leta dokazala veliko razumevanje za lajšanje vse bede in težav, 'ki zadevajo prebivalstvo. Kjerkoli se izkaže resnična .potreba in kjerkoli je nujno potrebna pomoč, povsod je banovina — kljub skromnim proračunskim sredstvom pokazala, da je voljna pomagati. V teku enega leta poslovanja so odpadle vse nepravilnosti, vse krivice in vse zlorabe z bednostnim fondom, s socialnim proračunom, z drugimi, za lajšanje bede določenimi zneski. Dosedanje delo sedanje uprave banovine najboljše izražajo naslednje številke:
Za prehrano pasivnih krajev in po toči prizadetih prebivalcev je bilo brezplačno razdeljeno po vseh okrajih Slovenije 157 vagonov koruze in 160 vagonskih spremnic za brezplačen prevoz.
Za preskrbo brezposelnih in siromakov je bilo iz rednega proračuna in iz bednostnega fonda razdeljenih okrog 5000 podpor posameznikom, ki so prejeli skupno
595.000 din. Poleg tega pa je bil namenjen ves bednostni sklad, ki znaša 5,850.000 dinarjev, saimo za taka dela, v katerih so bili zaposleni brezposelni delavci. Za razdelitev podpor delavstvu je prispevala banovina borzi dela v Ljubljani 140.000 din. Cestnim odborom za zaposlitev delavstva je dala banovina 612.000 din. Za prehrano siromašnih in brezposelnih je prispevala banovina delavskim kuhinjam in sorodnim ustanovam 170.000 din. Raznim karitativnim društvom za podpiranje siromakov je nakazala banovina 104.000 din.
Za .prehrano mladine v rudarskih revirjih je dala banovina 84.000 din. Za razbremenitev občinskih proračunov 37.000 din. Za dijaške in šolske kuhinje 179.000 din.
V domovino došlirn brezposelnim izseljencem je bilo razdeljenih 1146 podpor v skupnem znesku 95.000 din.
Neplačanih računov v državnih bolnišnicah, za katere so prosili siromašni prosilci banovino, da jih prevzame, je bilo tudi plačanih 1,150.000 din. Izrednih podpor ba-novinskim bolnišnicam je bilo nakazanih 426.000 din.
Za oskrbo vajencev je prispevala banovina 78.000 din.
Razdeljenih je bilo nad 160 protez invalidom v vrednosti nad 100.000 din.
Seja je bila 20. maja v dvorani CDS in so se je udeležili sekretarji osnovnih organizacij ZKS, predsedniki sindikalnih odborov pri podružnicah RLV ter predsedniki aktivov ZMS pri rudniku. Poleg omenjenih so prisostvovali še sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Stane Ravljen, predsednik občinskega sindikalnega sveta tovariš Rafko Zager, predsednik ObLO Šoštanj, tovariš ing. Mali Ludvik, podpredsednik ObLO Šoštanj tovariš Mocilnik Tone, direktor rudnika tovariš Zgank Ne-stl ter ostali vodilni člani delovnega kolektiva RLV. Na seji je bil navzoč tudi kandidat za gospodarski zbor skupščine SFRJ tovariš Viktor Opaka in kandidat za organizacijsko politični zbor skupščine SFRJ tovariš Milan Kavčič.
Na seji so obravnavali predvsem razvoj šaleške doline in problematiko RLV. O razvoju in perspektivi v naši dolini je govoril tovariš Mocilnik, ki je med drugim dejal, da bo še nadalje baiziralo gospodarstvo naše občine predvsem na izkoriščanju naravnih bogastev, kot so v prvi vrsti premog, zeleni kamen, kremenčev pesek itd. ter na predelavi teh rudnin. Vzporedno z industrijo se bodo v prihodnjem obdobju razvijale tudi panoge našega gospodarstva — kmetijstvo, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in komunala.
Za prehrano rudarskih revirjev je nabavila banovina dva vagona moke za 45.000 din.
Za oškodovance po poplavah, požarih in toči je bilo razdeljenih 551 podpor v skupnem znesku 883.500 din in en vagon semenske ajde.
Za pošiljanje otrok na letovanje je prispevala banovina raznim društvom 85.000 din, na svoje stroške pa je poslala v uradne kolonije 350 otrok.
Povrh tega je dala banovina 12 vagonov semenske pšenice in 4 in pol vagone semenske rži za kraje, oškodovane po toči.
To so dokazi, da banovina v zadnjem letu ni držala rok križem ter da se je v polni meri zavedala svojih socialnih nalog v prid slovenskega naroda«.
In še v enem podnaslovu: »Kako naj volimo krščanski delavci?«
»Delavci! Naša moč in sila je le v skupnosti vsega krščanskega delovnega ljudstva. Ze itak nas je Slovencev malo. Ali naj še dalje diroibimo in izdajamo svojo stvar v zasmeh bratov in tujcev? Zato bomo nastopali enotno s krščanskimi kmeti in obrtniki, krščan-sko^sodalističnkn ljudskim fron-terskim generalom pa dokazali, da so generali brez armade.
Krščansko delavstvo! Kakor ob dr. Krekovih časih, pokaži tudi 25. oktobra, da si in da hočeš ostati avantgarda političnih sil krščan-
IN RU-
Perspektivni razvoj RLV je prikazal navzočim pomočnik direktorja tovariš Jeriha Avgust. Poudaril je ,da stojijo pred kolektivom velike naloge, ki jih nalaga izredno ugodna situacija premoga na tržišču, saj le-ta dovolj zgovorno pove, da bo treba .proizvodnjo v prihodnjih letih stalno povečevati. Prav tako bo tudi izgradnja kemokombinarta zahtevala povečanje proizvodnje premoga.
Glavni inženir rudnika tovariš ing. Kovačič Ljubo je govoril na seji o problematiki nezgod in boleznin pri RLV. Eden od najbolj perečih problemov, katerega bo moral reševati vsak član našega kolektiva je higiensikotehnična
skega delovnega ljudstva. 25. oktober mora biti bojni dan, ko bomo dali vse svoje sile na razpolago za zmago list naših mož, mi delavci pa še posebej za zmago našega socialno-političnega programa.«
Iz gornjega lahko razberemo, kako revni smo bili. Klerikalna stranka, ki je bila tedaj na površju, je uporabila vse dokaze, da je lahko seznanila volivce, kako inofi in podporo je dajala siromašnemu ljudstvu. V predvolilnem golažu ni mogla dati nikake perspektive svojim volivcem.
Sedanje volitve socialistične države so dokaz, kaka ogromna sprememba je nastala v tem času. Na današnjih predvolilnih sestankih in zborih volivcev se ne pogovarjamo, kako bomo pomagali siromašnemu ljudstvu, ampak obravnavamo probleme in se pogovarjamo, kako bomo delali, da bomo ustvarili še večji dohodek in si s tem dvignili življenjski standard. Tudi naša nova ustava nam je v tem pogledu nakazala izredno lepo perspektivo.
Ne vem, če mi je s tem dokaznim materialom uspelo prikazati ogromno razliko med staro Jugoslavijo in danes. Ce mi je vsaj delno uspelo, potem sem prepričan, da ne bo nikogar, ki ne bi v sedanjih volitvah zavestno opravil svoje dolžnosti.
Tekavec
varnost, saj izgubi naš delovni kolektiv ter skupnost vsako leto več sto milijonov dinarjev zgolj zaradi previsokega odstotka izostankov od dela, ki so posledica bolo-vanja ali nezgod.	v
Na seji so obravnavali tudi temo o skrajšanem delovnem času. Nova ustava SFRJ v svojem 37. členu jamči, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu. Posebni zakonski predpisi, ki bodo izšli še v tem letu, bodo predpisali pogoje in postopek za prehod od sedanjega 48-umega na skrajšani 42-urnii delavnik.
Navzoča kandidata za gospodarski in organizacijslkopoiMtiiani zbor skupščine SFRJ tovariš Viktor Opaka in tovariš Milan Kavčič sta se ob koncu seje zahvalila za zaupanje, ki ga jim je izkazal delovni kolektiv RLV s potrditvijo kandidature in izrazila zadovoljstvo, ker se jima je nudila prillilka, d,a sta prisostvovala izredno plodni seji.
VABILO
Mestni odbor Rdečega križa Velenje vabi prebivalce Velenja in okolice na svečano
proslavo krvodajalcev
ki bo v soboto, 8. junija 1963 ob 16. uri v kinodvorani z bogatim kulturnim programom. Na proslavi bo prejelo čez sto krvodajalcev zlato ali srebrno značko, kot priznanje za človekoljubno dejanje.
Istočasno praznujemo tudi 100-letnico, odkar je bila Ustanovljena Mednarodna organizacija Rdečega križa.
Vljudno vabljeni!
SKUPNA SEJA
—	RUDNIŠKEGA KOMITEJA ZKS,
—	IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA INDUSTRIJSKIH DARSKlH DELAVCEV RLV
—	IN RUDNIŠKEGA KOMITEJA ZMS
Centralni delavski svet je zasedal
V ponedeljek, 20. maja 1963, je CDS RLV na XIV. rednem zasedanju razpravljal o problematiki nezgod in boleznin v podjetju ter o zdravstveni in socialno-zdrav-stveni problematiki. V razipravi so sodelovali tudi direktor komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju, upravnik ZD Velenje in drugi, pri čemer smo že večkrat osvetlili zanimivo in važno problematiko. CDS je po razpravi sprejel določene sklepe in ugotovitve, ki se nanašajo na problematiko in ki jih zaradi njihove pomembnosti v celoti objavljamo:
I. Socialno zavarovanje
—	Potrebna je čim hitrejša ureditev osnovnih stopenj za socialno zavarovanje, da bo gospodarska organizacija lahko redno in pravilno obračunavala vse obveznosti do plačila prispevkov za socialno zavarovanje.
—	Glede na večjo nevarnost dela naj v okviru Slovenije še v naprej posebno obravnavamo panogo rudarstva in sicer tako, da bi te gospodarske organizacije ne plačevale dodatnega prispevka za zdravstveno in invalidsko zavarovanje.
—	Finansiranje sredstev socialnega zavarovanja uredimo tako, da vsakemu zavarovancu priznamo in omogočimo enake pravice ter da te niso vezane glede na pripadnost komunalnih skupnosti in ekonomski in socialni potencial določene skupnosti.
—	Sredstva socialnega zavarovanja trosimo čimbolj racionalno, vendar ne že z vnaprej predvidenim ustvarjanjem presežkov v skladih. Presežki naj bodo dejanski izraz boljšega, ekonomičnej-šega in rentabilnejšega gospodarjenja. Ustvarjanje presežkov v skladih naj ne gre v škodo niti zavarovancu v zagotovitvi njegovih pravic, niti v škodo delovne organizacije s prenapetimi obveznostmi do sredstev socialnega zavarovanja.
—	Z izboljšanjem organizacije dela in racionalnejšim poslovanjem je mogoče poceniti službo socialnega zavarovanja, kar velja še posebej za komunalni zavod Celje. Tudi administrativno reševanje raznih zahtevkov zavarovancev je mogoče in tudi nujno pospešiti.
—	Zavarovancem in delovnim organizacijam se naj omogoči per-
manentno spremljanje poslovanja skladov socialnega zavarovanja, predvsem zaradi dohodkov in izdatkov vseh skladov socialnega zavarovanja.
— Komunalna skupnost zavarovancev pa naj si prizadeva predvsem, da bo realen finančni načrt skupnosti, ki naj temelji na realnih predvidevanjih, ker je dosedanji načrt določen na bazi najmanj ugodnega razdobja v zadnjih letih. Na ta način bo omogočeno zaključiti poslovno leto brez vnaprej predvidenega primanjkljaja.
Potrebno je tesnejše sodelovanje med delovnimi organizacijami, zdravstveno službo in socialnim zavarovanjem in vse probleme skupno in sproti reševati.
Dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje smatrajmo ne samo kot vir sredstev socialnega zavarovanja, temveč tudi kot instrument, ki naj na osnovi stroškov po zavarovancu kot tudi doseženem odstotku izostankov, določa višji prispevek tistim organizacijam, ki manj store za znižanje stroškov socialnega zavarovanja. Obenem pa naj oprostitev plačila dodatnih prispevkov ali nižje prispevne stopnje stimulirajo posamezne delovne organizacije v skupnosti, da se bodo aktivno vključile v prizadevanja pri zniževanju stroškov socialnega zavarovanja. Tako naj dodatni prispevek kot tudi bonifikacija za nadomestila do 30 dni omogoči večjo diferenciacijo delovnih organizacij v občini glede na stvarno trošenje sredstev socialnega zavarovanja.
II.
Zdravstvo
—	V povezavi z zdravstvenim domoai Velenje pričnimo še smotrnejšo in učinkovitejšo organizacijo stalnih oblik preventivne službe.
—	Sistematski pregledi vseh zaposlenih delavcev in uslužbencev v rudniku naj bodo še letos.
—	Zdravstveni dom naj vrši pri sprejemanju novih delavcev in uslužbencev za rudnik temeljite zdravstvene preglede z izrecnimi označbami, za kakšna delovna mesta je novo sprejeti delavec sposoben.
—	Več pozornosti naj posveti spremljanju zdravstvenega stanja delavcev med delovno dobo. Pri tem naj obračunske enote sprem -
ljajo tudi socialne in druge probleme posameznikov in jih javljajo zaradi obravnave socialni službi RLV.
—	Zdravstvena služba naj skupno s kadrovsko in HTV službo prouči problematiko kožnih bolezni in bolezni kosti in hrbtenice in naj zaradi tega napravi temeljito zdravstveno in preventivno analizo.
III. HTV-
problematika
—	Izboljšajmo delo HTV komisij pri obratnih delavskih svetih. Določimo jim stalne kompetence in skrbimo za njihovo aktivno in stalno delo, za kar naj poskrbijo v sodelovanju s HTV komisijo centralnega delavskega sveta ob-ratovodje in predsedniki obratnih delavskih svetov.
—	Glede analize nezgod na posameznih delovišoih naj nujno ukrepajo, da
—	ustavimo naraščanje števila in težine nezgod v izvenjamskih obratih. HTV služba in obratovod-je naj takoj temeljito ukrepajo, da bo to stanje enako povprečju leta 1962 in da ga še znižajo;
—	ustavimo neupravičeno povečevanje nezgod na odkopih. S temeljitimi merami preprečimo vsakršno neupoštevanje HTV predpisov in poskuse zviševanja produktivnosti na račun varnosti;
—	ustavimo neupravičeno povečevanje nezgod pri jamski mehanizaciji, ki v procentualni udeležbi na vse jamske nezgode beleži kar 93% zvišanje. Temeljito , ukrepajmo, da normaliziramo stanje;
—	ustavimo povečevanje nezgod pri transportu lesa in oporja, Pri vitlih in pri vozilih; skrbimo za strogo upoštevanje HTV predpisov in za boljše poučevanje ljudi o teh predpisih;
—	popolnoma odpravimo nezgode na prehodih, ki še vedno predstavljajo 6,4% od skupnih jamskih nezgod.
—	Glede na podatek, da predstavlja nesmotrno delo in kršenje HTV predpisov 58,8% vseh nezgod, je treba:
—	organizirano in stalno seznanjati vse zaposlene s HTV predpisi ter sklepi in odločbami HTV komisij;
—	organizirano vzgajati ljudi za specializirana delovna mesta;
—	zmanjševati premeščanje zaposlenih iz delovišča na delovišče na minimum;
Titova štafeta-polet mladosti!
Iz vseh krajev naše domovine so hitele štafete mladosti proti skupnemu cilju — proti tovarišu Titu, z isto željo — vse najboljše za rojstni dan njemu, ki nas je vodil v borbi in ki nas vodi v svobodi po poti socializma za dobrobit nas vseh.
—	ponovno uvesti sistematično vzgojo novosprejetih delavcev in jih postopno seznanjati s problemi delovnih mest, od vstopa na delo do pridobitve kvalifikacij po posameznikih.
—	Strogo izvajajmo disciplinske ukrepe za vse primere kršenja HTV predpisov in ne šele po nastopu nezgode, ampak že predhodno.
—	Za vsa odgovorna delovna mesta od kopača naprej naj se uvede ob zasedbi delovnega mesta obvezni izpit iz HTV predpisov, potrebnih na tem delovišču. Tehnično vodstvo naj skrbi, da se bodo vsi sistematično seznanjali z novimi predpisi in ukrepi in naj občasno preverja njihovo poznavanje predpisov in potrebnih ukrepov.
—	Proučimo in predložimo v obravnavo predlog za stimuliranje uspehov pri skupnem zmanjševanju izostankov v okviru ekonomskega uspeha ekonomskih in obračunskih enot.
—	Zlasti odgovorni v obračunskih enotah in na posameznih čelih naj stalno spremljajo različne osebne lastnosti svojih delavcev, kot razne osebne lastnosti, stopnjo sposobnosti in usposobljenosti, družinske in socialne razmere in probleme, odnose na delovišču. Vplivajo naj nanje z vzgojo na delovnem mestu in javljajo posamezne primere socialni službi za pomoč in ukrepanje. Socialna služba naj se v večji meri posveti spremljanju teh problemov pri posameznikih in naj skrbi tudi za socialno vzgojo družinskih članov preko člankov v »Rudarju« in s predavanji.
—	Posvetimo še večjo pažnjo izkoriščanju raznih oblik rekreacije. Zlasti povečajmo akcijo med vsemi delovnimi enotami za večjo koriščenje rekreacijskega centra v Fiesi med jamskimi delavci. Skupno z zavodom za socialno zavarovanje in zdravstvenim domom Velenje proučimo možnost koriščenja tega centra za bolne in rekonvalescente.
Zahvala
Zahvaljujem se vsem tistim, ki ste spremljali na zadnji poti tovariša
PAVLIC ANTONA
in mu darovali cvetje in vence. Se prav posebna hvala pevcem — upokojencem in nosilcu prapora upokojencev ter vsem stanovalcem Jenkove 14—16 za vence in izkazano pomoč.
Fidej Ivan Jenkova 14, Velenje
Preklic
SKORENSEK AVGUST, zaposlen pri RLV, matična številka 320, stanujoč v Šoštanju, Skorn 42, iprekliaujem veljavnost plačilnega kartončka — za dviganje plače.
Obenem naprošam najditelja, ki je našel mojo polivinilaistno denarnico z barvasto sliko na ovitku, katero sem izgubil na poti iz Šoštanja do Skoma, da mi pošlje vsaj osebno izkaznico, ki sem jo poleg denarja in ostalih stvari imel v denarnici.
Varno in uspešno delo rudarja v jami je odvisno tudi od dobre in zanesljive svetilke
Sreča in svetla luč naj bi vedno spremljala rudarja pri njegovem delu. Sreča je po svoje muhasta in nanjo lahko človek le vpliva, toda luč je lahko popolnoma v oblasti človekove volje.
Jamska svetilka je torej rudarjeva vsakodnevna spremljevalka v jami, zato naj bi jo njen lastnik smatral za dragocen pripomoček. Svetilka je torej nepogrešljiv pripomoček rudarja, zato ji naj posveti čim več pozornosti pri čuvanju in negi.
Pri nas uporabljamo , svetilke znamke Dolomit iz Nemčije. V pogledu tehnične dovršitve in iz praktičnega vidika spadajo med najmodernejše. V ilustracijo naj navedemo, da stane taka svetilka v našem denarju 31.000 din. Razumljivo je, da jih moramo v inozemstvu plačati z deviznimi sredstvi. Življenjska doba svetilke pa je predvidena za dobo 10 let. Tako dolgo življenjsko dobo pa vzdrži le pri pravilni uporabi in vzdrževanju.
Vse bi bilo lahko in enostavno, če bi se koristniki svetilk držali navodil in predpisov. Na žalost je še vedno nekaj takih, ki jim je red in disciplina v zvezi z svetilkami kaj malo mar.
Največ nereda in zmede v lam-parni povzročajo tisti, ki si prisvajajo svetilke od drugih. V lam-pami dnevno zabeležijo prisvajanje svetilk. Tako npr. napišejo: »Ukradenih 20 svetilk«. Tisti, ki svetilko »ukrade« se niti ne zaveda, koliko zmere in vroče krvi s tem napravi. Ko pride pravi lastnik svetilke na delo, pa ne najde svoje v polnilnem odru, se navadno iznese nad lampisti, pa čeprav niso ničesar krivi. Zgodi se tudi, da je bila svetilka vrnjena v polnilni oder nekaj časa prej, kmalu nato pa jo je vzel lastnik sam. V takem primeru, ko mora svetilka vzdržati 16 ur skupaj, pade njena svetilna moč. Korist-nik se v lamparni pritoži zaradi slabe vidljivosti. Vsak dan se nabere nekaj takih pritožb. Vzrokov za slabo vidljivost je še več.
Naša lampama je urejena po sistemu samopostrežbe. Vsak, ko pride iz jame, mora sam vložiti svetilko v polnilni oder. Pri tem pa se nekaterim tako mudi, ali pa so tudi malomarni, da to prav površno opravijo. Vsak, ki vloži svetilko v polnilni oder bi moral tudi preizkusiti na kontrolnem instrumentu, če se akumulator resnično polni. Nepravilno vlože-
ne svetilke nimajo kontakta s polnilno napravo; tudi pokvarjenih svetilk ne bi smeli vlagati v polnilni oder, ampak bi jih morali oddati lampistu, da jih popravi. Nešteto podrobnosti in vzrokov bi še lahko našteli zaradi slabe svetilnosti. Zaradi takih in podobnih pomanjkljivosti odhajajo mnogi z nenapolnjenim akumulatorjem v jamo. Razumljivo je, da mu luč v jami vedno slabše sveti in na koncu se zgodi, da koristnik svetilko nasilno odpre in jo skuša z žepnim nožem »strokovno« popraviti. In ko jo je končno »popravil«, mu po navadi sploh ne sveta več. Nekateri celo odvežejo dovodne žice in jih prestavijo ali zamenjajo na druge kontakte, potem pa še pokrov akumulatorja narobe zaprejo.
Za vzdrževanje svetilk izdamo letno precejšnja sredstva in to skoraj v celoti devizna. Povprečno letno je treba menjati 3000 žarnic; okoli 3000 kosov kablov (kos stane 950 din), ki so tudi uvoženi. V lamparni je zaposlenih minimalno število delavcev. Drugod po svetu so podobne lampar-ne mnogo bolj obložene. V naši lamparni je delo zelo zahtevno in odgovorno. Zato bi bilo zaželjeno,
da bi rudarji imeli do svetilk to* pozornosti.
Nekateri se gredo celo prav domače, na primer nekdo gre k vojakom pa ima novo svetilk«, njegov kolega pa staro, le-ta si novo svetilko prisvoji, brez vednosti lampista. Prav tako je tudi z tistimi svetilkami, ki so njeni lastniki začasno odsotni (dopust, bolezen). S takim prisvajanjem svetilk, se dela zmeda v evidenc«, končno pa se izgubi vsaka sled, kdo je pravzaprav v jami.
Vsak naj spoštuje pri uporabi svetilk red in disciplino, pa h« imel vedno svetlo luč.
Naše
iskrene čestitke
Pretekli mesec je slavil 64. obletnico svojega rojstva bivši član našega kolektiva tov. ing. ŠINKOVEC Viktor. Študiral je na Češkem. Služboval je po raznih rudnikih v Bosni ter v našem rudniku. Pred upokojitvijo je bil direktor planskega sektorja. čestitamo mu in mu želimo, da bi še mnogo let užival skupaj s svojo soprogo zasluženi pokoj!
Nekaj misli in problemov pri sprejemanju novih delavcev
Potrebe po novih delavcih, ki so nastale z letošnjim družbenim planom, nam narekujejo, da moramo biti previdni in razsodni, kadar odločamo o sprejemu. Kadrovska komisija, ki dokončno odloči, ali bo delavec sprejet v podjetje ali ne, mora biti podrobno seznanjena z vsemi okolnostmi, da lahko sklepa.
Zakon o delovnih razmerjih je glede pogojev za sklenitev delovnega razmerja skromen. Določa samo splošno potrebne pogoje glede najnižje starosti in glede zdravja. Vse druge posebne pogoje prepušča sami gospodarski organizaciji, da se s kandidatom, ki želi skleniti delovno razmerje, posebej dogovori. Pri posebnih pogojih se mora kadrovsko socialna služba dogovoriti, kje in kakšno delovno mesto bo kandidat zasedel, kako je z osebnim dohodkom, kako z napredovanjem, kako je glede stanovanja, prehrane itd. Vsak delavec hoče biti z vsem seznanjen, da se lahko odloči ali bo zamenjal podjetje ali ne.
Oglejmo si, kako poteka postopek kadrovsko-socialne službe pri sprejemanju novih delavcev.
Kandidate, ki se želijo zaposliti v RLV, ločimo v tri skupine:
1.	tiste, ki so zaposleni v drugem podjetju in želijo spremeniti podjetje;
2.	tiste, ki so brez zaposlitve in so se osebno zglasili v kadrovsko socialni službi in
3.	tiste, ki prvič iščejo zaposlitev.
Kadrovsko socialna služba želi. da se z vsakim osebno pogovori. Zato vse tiste, ki vložijo pismene prošnje, povabi na razgovor. Tak osebni kontakt je zelo važen in zanimiv, ker po razgovoru in opa-
žanju lahko sklepamo, ali bi bil kandidat primeren za delovno mesto ali ne.
Referent za delovna razmerja v razgovoru s kandidatom istočasno izpolnjuje socialno anamnezo. V njo vnese vse kandidatove generali je, poklic, stanovanjske in družinske razmere, šole, dosedanje zaposlitve, želje glede delovnega mesta, reguliranje vojaške obveznosti, članstvo v različnih organizacijah itd.
Zelo važni podatki za kadrovsko socialno službo so tudi vse dotedanje zaposlitve. Iz njih se vidi ne samo izkušenost kandidata, temveč tudi kolikokrat je menjal podjetje iz česar referent za delovna razmerja lahko s sigurnostjo sklepa, da delavec, ki se ni mogel ustaliti, tudi v našem podjetju ne bo dolgo vzdržal. Na žalost imamo nekaj takih delavcev, ki hodijo iz podjetja v podjetje in iščejo višje osebne dohodke. Ce jim odkrito povemo, da nanje ne moremo računati, ker se v vseh dosedanjih zaposlitvah niso mogli ustaliti, se razburjajo, preklinjajo in nas zmerjajo s šovinisti.
Za kadrovsko socialno službo so tudi zelo važni podatki, ki jih dobimo v kandidatovi zdravstveni knjižici. Tudi iz nje se lahko razbere dobra in slaba stran dotič-nega kandidata.
Za podjetje je važen tudi kraj, iz katerega prihaja kandidat. Znano je, da so nekateri kraji, iz kar terih stalno prihajajo dobri delavci, in kraji, ki dajejo slabe moči.
Osebni pogovor s kandidatom, ki je neke vrste intervju, mora imeti določen cilj. Ta je predvsem v tem, da dobi podatke o lastnostih kandidata, da lahko na teh odgovorih na vprašanja ocenimo splošno razgledanost in izobraženost (inteligenco) kandidata.
Med pogovorom je važno, da pazimo na kandidatove zunanje lastnosti: njegov zunanji vide« (obleko, čistočo obleke in osebno čistočo, videz obraza, postavo) in temperament (živahen, odločen, umirjen) način govora, sposobnost izražanja itd.
Drugi cilj pogovora pa je, da damo kandidatu informacije o podjetju in pogojih dela na delovnem mestu. Kandidat tudi sam želi neke podatke o podjetju in o njegovem bodočem delu. Več zanimanja za jamsko delo kažejo tisti delavci, ki so vajeni jamskega dela in prihajajo iz drugih rudnikov.
Kandidata, ki je bolj razgledan, običajno zanimajo tudi informacije o poslovanju podjetja, o številu delavcev, o organizaciji podjetja, o možnostih napredovanja, o načinu strokovnega izobraževanja itd. Referent za delovna razmerja, ki intervjuva kandidata, mu te informacije daje med pogovorom; sicer pa je bolje počakati, da kandidat sam vpraša, ker bo izpraševalec tudi iz tega lahko marsikaj sklepal. Ce kandidat ne stavi nobenih vprašanj, ga je treba vzpodbuditi k temu, ker so nje-
gova vprašanja za oceno kandidata tudi zelo važna.
Kandidat, ki vprašuje samo glede osebnih dohodkov in možnostih zaslužka v podjetju, ali kvečjemu še, kdaj bo dobil družinsko sta^ novanje, precej jasno pove, za kaj mu gre pri tej zaposlitvi. Njega verjetno bolj malo zanima stroka in delo, ki ga bo opravljal, ampak koristi, ki bi jih imel v tej zaposlitvi. Referent za delovna razmerja ga mora tudi s tega stališča ocenjevati.
Pri razgovoru je zelo pomembno tudi to, da zna izpraševalec ustvariti take odnose in taka vzdušje, ki je za kandidata najugodnejše. Tako že od začetka zavzema pozitivno stališče do podjetja. Na ta način dosežemo sproščenost in iskrenost kandidata. Pri tem je zelo važno, da ga sprejmemo z nasmehom, da se z njim rokujemo in mu ponudimo sede*. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi dobil vtis, da nam je njegov prihod odveč in nam jemlje čas, čeprav imamo veliko dela. Staro pravilo še vedno drži: Ce nekoga prisrčno sprejmeš, bo postal tudi on prisrčen in v razgovoru sproščen.
Praksa nam dokazuje, da se je z nekaterimi ljudmi lažje razgo-varjati kot z drugimi. Nekateri s« zgovorni in bi hoteli sami takoj vse povedati, drugi pa so zaprti in nočejo govoriti o sebi in svoji intimnosti. Prav v razgovoru s takimi ljudmi je treba ustvariti prisrčno atmosfero, v kateri opusti j« rezerviranost in nam kaj več povedo o njihovih namerah, težko-čah, prejšnjih zaposlitvah itd.
Ko razgovor končamo, v socialno anamnezo vnesemo vsa zapa-žanja in navedemo pozitivno ali negativno mišljenje ter predlog glede sprejema, da kadrovska komisija lažje dokončno sklepa.
Tekavec
Obvestilo dopustnikoi
Vse, ki so prijaveljeni za letovanje v Fiesi, obveščamo, da bomo izdajali napotnice za letovanje 5 dni pred odhodom vsalke izmene na kadrovsko socialnem oddelku RLV. S seboj je treba prinesti osebne izkaznice za vse tiste, ki bodo odšli na letovanje.
Članom 'kolektiva, ki imajo še poseben regres, katerega daje sin-
pod 20.000 din osebnih prejemkov do 25.000 din osebnih prejemkov do 30.000 din osebnih prejemkov do 35.000 din osebnih prejemkov
Prevoze bo vršilo Celjsko avtobusno podjetje, ki je za te vožnje najelo naš avtobus. Cene prevoza so naslednje:
Cela vožnja za eno siner
Velenje—Fiesa	1420 din
za otroke od 4 do 10 let	710 din
S popustom na objavo K 15 (sindikalno) pa nnaša za odrasle osebe v eno smer	355 din
za otroke od 4—10 let v eno smer	178 din
Člani kolektiva RLV, ki imajo pravico do regresa za letovanje pri RLV, ne plačajo ničesar, če uporabijo objavo K 15, ker bo četrtino polne cene prevoza kril RLV iz svojih sredstev. Če pa
dikalna podružnica RLV poleg rednega regresa dopustmikom z nižjimi prejemki, naročamo, da naj prinesejo takrat, ko pridejo po napotnico, potrdilo o višini povprečnih mesečnih prejemkov ekonomske enote, v kateri so zaposleni v zadnjih treh mesecih. S tem potrdilom bodo prejeli ta regres v gotovini po naslednji lestvici:
200 din dnevno na osebo 150 din dnevno na osebo 100 din dnevno na osebo 50 din dnevno na osebo
član kolektiva ne koristi obrazca K 15, plača polno normalno ceno prevoza.
Obrazec K 15 — ugodnostne vozovnice tudi lahko koristite samo v eno smer, talko da z njo nadaljujete vožnjo iz Fiese še drugam in se vračate po drugi poti ali preko Fiese po želji. Vožnjo z uporabo objave K 15 lahko koristijo tudi gostje iz drugih gospodarskih organizacij, ki gredo letovat v naš dom v Fieso, če predložijo 5 dni pred odhodom avtobusa obrazec K 15 kadrovsko soc. oddelku RLV. Če pa želijo koristiti vožnjo samo iz Fiese v Velenje, dobijo vozno karto pri knjigovodji v počitniškem domu v Fiesi.
MI
V občinsko skupščino so bili izvoljeni naslednji odborniki:
Y OBČINSKI ZBOR:
—	v volilni enoti št. 1 Belle vode Melanšek Jože, Bele vode
—	v volilni enoti št. 2 Cirkoivce Cevzar Jože, Hrastovec
—	v volilni enoti št. 3 Družmirje Verbič Jože;f, Družmirje
—	v volilni enoti št. 4 Gorenje Kovač Jože, Gorenje
—	v volilni enoti št. 5 Lokovica Ledinek Anton, Lokovica
— v volilni enoti št. 6 Paka pri Velenju Avberšek Viktor. Paški Kuzjnk
—	v volilni enoti št. ? Pesje Jerič Jože, Pesje
—	v volilni enoti št. 8 Plešivec Marolt Martin, Plešivec
—	v volilni enoti št. 9 Podkraj pri Velenju
Glavnik Jože, Kavče
—	v volilni enoti št. 10 Ravne Hudomal Franc, Ravne
—	v volilni enoti št. 11 Sv. Florjan pri Šoštanju
Mešič Rudolf, Skorno pri Šoštanju
—	v volilni enoti št. 12 Šalek Plaz-l Jože, Šalek
—	v volilni enoti št. 13 Šentilj Sredenšek Franc, Arnače
—	v volilni enoti št. 14 .Skale Arlič Ivan, Skale
—	v volilni enoti št. 15 Šmartno ob Paki I.
Likeb Anton, Podgora
—	v volilni enoti št. 16 Šmartno ob Paki n.
Prašnikar Stane, Šmartno ob Paki
—	v volilni enoti št. 17 Šoštanj I. Rihtarič Peter, ml. Šoštanj
—	v voliln-i enoti št. 18 Šoštanj II. Gusič Ivan, Šoštanj, Glavni trg
—	v volilni enoti št. 19 Soštamj III. Veble Andrej, Šoštanj, Korotanska eesita
—	v volilni enoti št. 20 Šoštanj IV. Vrtačnik Elica, Šoštanj, Kajuhova cesta
—	v volilni enoti št. 21 Šoštanj V. Valentineič Zora, Šoštanj, Cankarjeva cesta
—	v volilni enoti št. 22 Topolšica l. dr. Cestnik Ivan, Topolšica
—	v volilni enoti št. 23 Topolšica II. Hliš Anton, Topolšica
—	v volilni enoti št. 24 Velenje I. Močilnik Anton, Velenje, šaleška cesta
—	v volilni enoti št. 25 Velenje II. Povh Marija, Velenja, Kajuhova
—	v volilni enoti št. 26 Velenje m. Pečalk Cinka, Velenje
AH je
naše delo varno
—	v volilni enoti št. 27 Velenje IV. Gaberšek Majda, Velenje
—	v volilni enoti št. 28 Velenje V. šnšteršič Marjan, Velenje
—	v volilni enoti št. 29 Velenje VI. Lenart Franc, Velenje
—	v volilni enoti št. 30 Vedenje VIL Podlesnik Anica, Velenje, Tomšičeva cesta
—	v volilni enoti št. 31 Velenje VIII. Valenčak Dana, Velenje
—	v volilni enoti št. 32 Vedenje IX. ing. Krapež Peter, Velenje, šaleška cesta
—	v volilni enoti št. 33 Velenje X. ing. Mtili Ludvik, Velenje, Cankarjeva cesta
—	v volilni enoti št. 34 Velenje XI. Korun Franc, Velenje, Zid[anškova cesta
—	v volilni enoti št. 35 Zavodnje Anželak Franc, Zavodnja.
V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI:
A. v skupini gospodarstva L podskupina
—	v volilni enoti št. 1 Galantirija Šoštanj
Rilelj Fanika, Šoštanj, Kajuhova cesta 5
—	v volilni enoti št. 2 Gorenje Velenje Atelšek Ivan, Velenje, Cesta na jezdro 4
Podpečan Ivanka, Skale 112
—	v volilni enoti št. 3 Gostinstvo Ve-lenje
Romih Fanika, Velenje1, Šaleška cesta 16
—	v volilni enoti št. 4 Komunalna dejavnost Velenja
Peternel Vlado, Velenje, Tomšičeva 5
—	v volilni enoti št. 5 LIK Šoštanj Mravljak Jože, Gaberke 28
—	v voliln-i enoti št. 6 Obrt Velenje Dvornik Maks, Šoštanj, Cankarjeva cesta 2
—	v volilni enoti št. 7 Promet Šoštanj Viktor Zager, Velenje, Tomšičeva 6
—	v volilni enoti št. 8 Rudnik lignita Velenje, I.
ing. Mislej Ciril, Šoštanj, Cankarjeva cesta
—	v volilni enoti št. 9 Rudnik lignita Velenje II.
Berlinger Jože, Velenje
—	v volilni emoti št. 10 Rudnik lignita Velenje III.
Ivan Simonišek, Velenje, Zidanško-va 4 - —
(Nadaljevanje na 8. strani)
Iz analiz nezgod pri delu sklepamo, da je pretežni del nezgod zato, ker ne upoštevamo navodil za pravilno in varno delo (osebni faktor). V ilustracijo tega objavljamo zopet nekaj značilnih primerov nezgod v maju v jamskih obratih.
6.	maja se je v nočni izmeni na jami vzhod ponesrečil kopač Do-belšek Matevž. Ponesrečenec je tesaril v prvem prečniku 90. etaže pod čeii 91. etaže. Na 91. etaži so odstrelili. Ponesrečeni je v tem trenutku delal gnezdo za postavitev stojke pod stropnik, ki pa ni bil podprt s pomožno stojko. Ob tej priliki (odstrela) na zgornji etaži mu je zaradi streslaja padel stropnik na glavo in nato še na hrbet. — Ni upošteval varnostnih predpisov! Ni postavil pomožne stojke!
7.	maja se je v jami vzhod na nočni izmeni ponesrečil kopač Podjavoršek Alojz. Pri nakladanju iz odkopa je transporter prinesel krajnik, ki ga je ponesrečenec pobral. Ker ga je nepravilno prijel na sprednjem koncu, ga je krajnik oprt z zadnjim koncem v prečnik verige, stisnil s sprednjim koncem za mezinec leve roke ob postavljeno stojko.
Nepravilen način dela!
20. maja se je v jami vzhod pri nočni izmeni ponesrečil učni kopač Ram salv Franc. Transporter je prinesel kos lesa, dolžine pri-
bližno 2 m in ga je brez vednosti in sporazuma vodje čela ter drugih tranisportiral kopač Lesjak Stane. Les je zadel ob kovinsko stojko ob levi strani transporterja, ki se je podrla in ob padcu udarila z rogljički ponesrečenca na kolk leve noge.
Nepravilno delo kopača Lesjak a.
5. maja se je v jami zahod r dopoldanskih urah na medetaži pri pripravi delovišča za namestitev novega kompleksa -ponesrečil učni kopač Labuhar Viktor.
Med delom na delovišču je kopač Berlah Ivan vrgel železen drog za gnezdenje na lesu, ki je ležal na tleh. Drog je odletel tako, da je s konjioo zadel ponesrečenca v levo nogo nad kolenom ter mu jo poškodoval. — Nepravilen način dela!
18. maja se je na nočni izmeni v jami zahod ponesrečil kopač Flego Vojko. Pri žaganju razpore za tračne segmente je ponesrečenec držal žago med nogami, obrnjeno z zobmi navzgor in žagal tako, da je držal z obema rokama •za les ter drgnil z njim po žagi. Proti koncu žaganja se je razpora zlomila, zaradi česar je omahnil z desno roko po zobeh žage ter si le to poškodoval na notranji sitra-ni nad zapestjem. — Nepravilen način dela!
TE NEZGODE, KOLIKOR SO ZA PONESREČENCE BOLEČE, NAJ BODO RESNO OPOZORILO DRUGIM PRI NJIHOVEM VSAKDANJEM DELU. PONESREČENCI NISO PRIZADELI SAMO SEBE, AMPAK SO POVZROČILI TUDI ŠKODO CELOTNEMU KOLEKTIVU IN DRUŽBI. VSAK ČLAN KOLEKTIVA JE ODGOVOREN ZA ŠKODO, CE NE OPOZORI SODELAVCA, KO OPAZI, DA TA NE UPOŠTEVA NAVODIL ZA VARNO DELO, JE NEPREMIŠLJEN ALI PA MU PRETI NEVARNOST V DELOVNEM OKOLJU.
Na praksi v Velenju
V	maju je zapustil Velenje Indonezijec JAMAN DARAMI, ki se je zamudil pet tednov v našem podjetju. Na prakso je prišel potom zavoda SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje. Pri delu na rudniku se je posebno zanimal za dela pri odvodnjavanju, ki se planirajo in izvajajo v zahodnem polju, nadalje za način določanja varnostnih stebrov proti vdoru vode iz triadne podlage. Seznanil se je tudi z organizacijo in metodami transporta v jami. Velik interes je pokazal za mehanizacijo pridobivalnega dela na odkopih in pripravah pri izdelavi prog s kombajni.
Velenje mu je vsestransko zelo ugajalo, saj je izrazil začudenje nad izredno lepim in sodobnim mestom. Prav tako je bil navdušen tudi nad moderno opremljeno jamo ter nad prijetnimi in gostoljubnimi Velenjčani.
V	Jugoslaviji se bo Indonezijec Jaman Darami zadrževal še leto dni. V ta namen je naredil tečaj iz srbohrvaškega jezika.
PRVA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s 1. strani)
Izvoljena je bila tudi nova komisija za volitve in imenovanja ter komisije za sestavo predloga novega statuta občine Velenje.
S tajnim glasovanjem so odborniki nato volili odbornike v okrajno skupščino ter poslance v Zvezno skupščino in Skupšči-ino SR Slovenije. Za odbornike okrajne skupščine so bili izvoljeni: Gusič Ivan, ing. Mali Ludvik, Mislej Ciril, Mravljak Jože, No-vinšek Marjan in Pečnik Zinka. Za poslance v zbore delovnih skupnosti SR Slovenije pa so bili izmed kandidatov, ki so jih določili zbori delovnih ljudi izvoljeni: ing. Tesovnik Franc za poslanca Gospodarskega zbora. Oremuž Vlado za poslanca pro-svetno-kulturnega zbora, Gradi-šar Vida za poslanca socialno-zdravstvenega zbora in Kikec Alojz za poslanca organizacijsko-političnega zbora. Za poslance v republiški zbor sta bila izvoljena tudi Simonič Franc, sekretar okrajnega komiteja ZKS iz Celja in Ževart Janko, sekretar okrajnega odbora SZDL Celje iz Šoštanja, vendar morajo njuno izvolitev potrditi tudi volivci na volitvah 16. junija 1963.
„Fičko"na Paškem Kozjaku
' '	^	l^TMn
Novi čas prinaša nove navade. Gotovo se mnogi starejši planinci zgražajo ob misli na lagodnost današnjih »motoriziranih« planincev, katerim so vse planinske postojanke, ki niso dostopne tudi njihovim »bencinskim konjičkom«, nesimpatične. Vendar se kolo časa suče prav v prid teh. Zato si na mnogih planinskih postojankah belijo glave, kako bi privabili čim več planincev, čeprav motoriziranih.
Če ob tem pomislimo na planinski dom na Paškem Kozjaku, potem ni težko sprejeti misel, da bi z izgradnjo, oziroma rekonstrukcijo obstoječih pristopnih poti na Paški Kozjak, ta planinski dom ne izgubil mnogo kot planinska postojanka, ker v pravem pomenu besede to nikdar niti ni bila. Postala pa bi v mnogo večjem obsegu rekreacijska enodnevna ali celo poldnev-na izletniška točka.
Ljudje, ki so doslej pokazali največ volje za uresničitev omenjene zamisli - zbrani so v PD Velenje - so si že ogledali na terenu možnost za izgradnjo pristopne poti na Paški Kozjak. Tehnična zamisel ne bi bila posebno Ježavno izvedljiva. Skupaj bi bila trasa dolga 7,6 km po obstoječih poteh. Povprečni vzpon ceste bi bil 7 %, kar bi omogočilo vožnjo navzgor tudi najlažjim vozilom. Gradnjo bi prav gotovo pripravili in izvedli v 2—3 etapah.
Pri zbiranju potrebnih sredstev je potrebno še podrobno analizirati ekonomsko stran nameravane gradnje in potem angažirati vse zaiteresirane. Seve-
da je PD Velenje kot nosilec ideje o gradnji pripravljeno na levji delež pri organiziranju, pripravi in vodenju vsega dela. Nikakor pa ne bi smelo ostati ob strani Turistično društvo Velenje, mladina, taborniki, lovci in sploh vsi ljubitelji narave bi morali sodelovati.
Tako že pripravljajo skupno akcijo PD Velenje, Ljudska mladina, Počitniške zveze in tabor-ki. Akcija je zamišljena nekako takole: Udeleženci akcije -mladinci in taborniki bi del svojega časa na taborjenju posvetili delu na trasi poti. Ostali čas pa bi posvečali »klasičnim« taborniškim dejavnostim.
Če bo mogoče iztakniti nekaj
KOZJAK
sredstev za ostale gradbene stroške, ne bi bilo nemogoče pričeti z gradnjo I. etape že to poletje. Seveda bo potrebno za izpolnitev naloge še mnogo, mnogo požrtvovalnega dela posameznikov in zainteresiranih društev in
Javni glasbeni nastop v Velenju
V soboto, 18. maja, je bil v Velenju v dvorani kulturnega doma javni nastop učencev nižje glasbene šole v Velenju, ob zaključku šolskega leta. Dvorana je bila polna, kar pomeni, da se Velenjčani res zanimamo za glasbeno vzgojo.
Nastopili so učenci vseh letnikov v starosti od 7 do 14 let. V 42 točkah je nastopilo okoli 75 učencev in na instrumentih so pokazali, kaj znajo. Igrali so klavir, violino, klarinet, blok flauta, trobento, rog, pozavno in harmoniko. Nastopali so posamezno, pa tudi v skupinah. Poleg solističnih točk smo slišali skladbe na klavirju štiriročno, pihalni trio, violinski trio, pihalni orkester, harmonikaški duet in harmonikaški zbor. Igrali so dela domačih in tujih avtorjev in poslušalce s sporedom prijetno presenetili. Zanimivo je, da so se v pihalni orkester, ki so ga letos osnovali pri šoli, vključila tudi dekleta in tako prekinla tradicijo, du tam igrajo samo fantje. Ljubka napovedovalka je spretno vodila prireditev, na kateri nastopajoči sploh niso pokazali treme ali negotovosti.
Priprave za nastop so pričeli približno mesec dni prej. Navdušeni, da bodo lahko pokazali, kaj znajo, so pripravili nekaj
internih nastopov za starše na šoli. Na javnem nastopu pa so pokazali, da so med šolskim letom delali in bili vredni truda predavateljev. Zadovoljni pa so bili tudi predavatelji in veseli šopka cvetlic s skromnim pojasnilom: »Zahvala tovarišem za vse, kar so nas nučili!«
Po uspelem nastopu bi človek mislil, da šola sploh nima težav. Iz razgovora z ravnateljico šole prof. Nogrškovo pa izvemo, da ima šola precejšnje finančne težave in pomanjkanje predavateljev. Trenutno ima le 2 redna in 6 honorarnih predavateljev. Velik problem je pomanjkanje klavirjev. Laže je za pihalne instrumente, ki jih posoja rudarska godba, kar je tudi njen interes. Tako si na šoli vzgaja kadre, ki se v večini vključijo v pihalni orkester rudarske godbe DPD Svoboda. Velik problem je tudi v tem, da mladina po končanem šolanju v Velenju odhaja v razne kraje, ker v Velenju nimamo srednjih šol. Z odhodom iz Velenja pa je njihovo šolanje na glasbeni šoli prekinjeno ali pa ga opustijo. S tem je onemogočeno osnovati višje letnike. S pravočasno pritegnitvijo mlajših učencev bo ta problem kmalu rešen.
Janez Pelko
mnogo dobre volje vseh odločujočih družb eno-političnih organizacij, organov oblasti in drugih.
PD Velenje želi z nameravano gradnjo razširiti predvsem možnost za bolj aktivno rekreacijo vseh prebivalcev šaleške doline in tudi širše okolice. Takšna želja in zamisel sta prav gotovo hvale vredni in ne bi bilo prav, če bi prizadevanje PD Velenje za uresničitev te zamisli bilo osamljeno.
PREKLIC
Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla proti SADEK JOŽETU, češ da se je skrival, za neresnične.
Koroška 60, Velenje Janežič Marija
KINO
Od 8. do 10. junija: »FREDI POD TUJIMI ZVEZDAMI«, nemški barvni film
Od 12. do 13. junija: »IGRE LJUBEZNI«, francoski film
Od 15. do 17. junija: »GROBA SILA«, ameriški film
Od 19. do 20. junija: »ČUDNO DEKLE«, domači film
Od 22. do 24. junija: »V SOBOTO ZVEČER, V NEDELJO ZJUTRAJ«, ameriški film
Od 26. do 27. junija: »ABECEDA STRAHU«, domači film
Od 29. junija do 1. julija: »PESEM UPORNIKA«, mehiški barvni film
NAROBE SVET
Moj dun! Pa sem jo le poceni odnesel!
Prijatelj me je povabil, da grem z njim »nekam«, seveda pod pogojem, če je moj želodec vajen prebavljati »specialne« specialitete. Ker sem mu za sveto obljubil, da še po nobeni »specialiteti« nisem bruhal, smo krenili z druščino preizkušenih »specialistov«, seveda z dostojno opremljeno kuharico in seveda, da ne pozabim omeniti, z avtomobili v strogo zaupno smer iz Velenja proti Šentilju.
Nisem vedel, kaj bo, niti kako daleč bo šlo, vendar kot preudaren možakar, nisem ničesar vprašal, da bi me ne imeli za firbca. Kot vsi drugi, sem tudi jaz kazal vesel in nasmejan obraz. Le sline se mi niso preveč cedile, ker si nisem bil na jasnem, za katero »specialiteto« gre. Ker je ravno čas polžev, in sem na to tudi pomislil, mi je kljub veselemu obrazu potegnilo zobe križem. Le teh še nikoli nisem jedel. Tudi mikalo me ni, da bi jih ravno ta dan moral. Mi lahko verjamete. Toda obljuba dela dolg! Če bodo postavili pred mene polževo »specialiteto«, jo bom pojedel, rajši kot da pojem dano moško besedo. Nisem še pa bil s svojim razmišljanjem pri kraju in sicer ali naj pri jedi gledam ali mižim, ali naj se pri tem opravilu smejem ali... pa se že ustavi avto.
Izstopili smo. Eni so pomagali kuharici zanetili ogenj. Medtem so pa drugi zaupno šuš-Ijali. Nepremično sem zrl v zele-nečo bukev na nasprotnem gričku in nič kaj prijetne misli me niso obhajale. Končno odločilna komanda.
»Fantje gremo! Ne bo daleč«.
»Oh presneta specialiteta, kmalu bo vsega konec. Te bom končno le videl, kakšna si,« sem si mislil.
Krenili smo. Nedaleč med smrekami se je kolona ustavila in seveda tudi jaz Z njo. Šele tukaj sem opazil, da je prijatelj slekel boljšo obleko in oblekel navadno. Polegli so se in uprli pogled v vrh neke smreke. Od-
dahnil sem se. Skoraj sto pro-centno sem bil siguren, da v smreki ni polžev, ali pa, da jih vsaj za vse ne bo.
Prijatelj prijatelja je z vsemi štirimi objel smreko ter se začel krepko in možato odrivati proti krošnji. Nastala je svečana tišina. Prijatelji prijatelja so si le veselo pomežikovali in si meli roke. Seveda ne smem pozabiti, da so pri tem imeli oči uprte v plezalca in krošnjo drevesa. »Pa naj še jaz gledam v krošnjo,« sem pomislil in to tudi storil. Buljil sem in buljil, pa nisem mogel zapaziti na drevesu ne polžev, ne kaj drugega.
Naenkrat pa moj prijatelj prekine veseli molk. »Pazite se-dalje,« je veselo izustil. Med prijatelji je nastal veseli nemir. Nekaj sekund nato pa smo zaslišali obupen glas z drevesa: »Ni jih!« Kot da je gromska strela ureza-la med moje prijatelje. Vrtoglavo so se vrteli drug okrog drugega, obraze pa so imeli nekam smešno popačene. Nihče ni spregovoril. Ker pa je moja radovednost le presegla vse meje sem vprašal: »Koga ni?« Javkajoč odgovor z drevesa se je oglasil: »Mladih vran.«
Od srca sem bil srečen, da se je vse tako lepo končalo predvsem zato, da mi ni bilo treba jesti polžev.
Prijatelje sem potolažil, se poleg njih malo »naluckal« in krenil svojo pot. Kolovratil sem po Velenju in zašel v novi del Stanetove ulice. To je ulica, kjer se gradi »privat«. Zato me je pa tudi najbolj zanimala. Zamišljeno sem stopil z otroškega igrišča - ki je bilo nekoč lepo urejeno - in krenil po spodnji 'cesti proti novemu naselju. Poln drugih misli, nisem pazil na cesto pod nogami. Spodrsnilo mi je. Čisto nagonsko sem zamahnil z roko, da bi se ujel. »Jan!« Krvava roka in raztrgan komolec sta me zdramila iz zamišlje-nosti. Šele sedaj sem videl, da je nekdanja trava preorana, ob cesti pa ograja iz bodeče žice. No, sem si mislil. V tem naselju pa redijo krave. Pa tako blizu Velenja. Bo ja smrdelo v center. Nadaljevanje na naslednji strani
Velik uspeh velenjskih nogometašev
Olimpija: Rudar (2:2)
Na poziv renomiranega nogometnega moštva II. zvezne lige — Olimipije iz Ljubljane je naš NK »Rudar« v okvi.ru dneva mladosti igral prijateljsko tekmo v Ljubljani na centralnem stadionu Olimipije. Tekma se je končala s presenetljivim rezultatom — 2:2, prvi polčas je bil 2 :0 za »Rudarja«.
Olimpija je nastopila v svoji najmočnejši postavi, v isti, kaikor je naslednjo nedeljo nastopila proti zagrebški »Lokomotivi«. Igralci »Rudarja« so prikazali odlično igro, kair so pritrdili številni gledalci, ki so prisostvovali tekmi. »Rudar« je že v prvi polovici tekme vodil po iznajdljivem Za-gorcu z 2 : O, Olimpija pa je šele
spofthi dogodki
Rokometni turnir
V počastitev dneva mladosti je rokometna sekcija društva »Partizan-Rudar« organizirala rokometni turnir, ki so se ga udeležili, poleg domačega društva, še mariborski okrajni prvak MTT, celjski okrajni prvak »Partizan« Celje in Kovinar iz Štor. Po peturnih dramatičnih borbah so zmagali domači rokometaši z boljšo razliko v golih pred ekipo iz Štor, Celjem in Mariborom. Najzaslužnejši za zmago domačega moštva je odlični vratar Devič, ki je navdu-
v drugem polčasu izenačila rezultat, ni pa mogla, kljub prizadevanju igralcev premagati žilavega nasprotnika. Poleg Zagorca je navdušil vse gledalce odlični vratar »Rudarja« — Davič, ki je bil nepremagljiva ovira za ruti-nirane igralce Olimpije.
Številni gledalca so se upravičeno spraševali, kako je mogoče, da »Rudar« po prikazu taiko dobre igre z močnim nasprotnikom ne uspeva v slovenski ligi.
Mislimo, da je potrebno delo nadaljevati in le z resnimi treningi in občasnimi tekmami z močnimi nasprotniki lahko upamo, da se bo »Rudar« pozneje zopet pojavil v slovenski ligi in to pot z bogatejšimi izkušnjami.
Lepo prireditev v počastitev dneva mladosti
V počastitev dneva mladosti so marljivi velenjski kotalkarji priredili kotalkarsko revijo, Poleg domačih kotalkarjev, ki so se prvič predstavili javnosti, so nastopili tudi kotalkarji ljubljanske Olimpije. Vse zbrane je pozdravil kandidat za zvezni zbor tov. Rahten Erno.
Domači kotalkarji so prijetno presenetili številne gledalce, saj
Ugodno prodam
Zaradi selitve ugodno prodam lepo in dobro ohranjeno pohištvo za samsko sobo in sicer trodelno omaro, komodo, psiho z velikim ogledalom, posteljo z mrežo in vzmetmi ter trodetaimi volnenimi vložki, nočno omarico, kavč in mizico z dvema stoloma.
Interesenti lahko dobijo informacije vsak dan v dopoldanskeim času v Komunalno obrtnem centru pri Kodeia A., Velenje, do 14. ure (telefon 39) ah pa v poznih popoldanskih urah v Tomšičevi 5/II. nadstropje, prvo stopnišče.
šil prisotne gledalce. Rezultati: Velenje:Celje (12:9), Velenje:MTT (18:16), Štore:Ve-lenje (16:15), Celje:MTT (20:12), MTT: Štore (21:20), Štore:Celje (18:16).
TUDI PIONIRJI SO SE POMERILI V ROKOMETU
V Velenju so za praznik dneva mladosti nastopile štiri ekipe pionirjev in štiri ekipe pionirk osnovnih šol iz Velenja in Šoštanja.
Pri pionirjih je zmagala II. osn. šola iz Velenja pred II. osn. šolo iz Šoštanja in I. osn. šolo iz Velenja.
Pri pionirkah pa je prav tata? zmagala II. osn. šola iz Velenja pred I. osn. šolo iz Šoštanja in II. osn. šolo iz Šoštanja.
se jih je zbralo okoli 2.000. Nastopili so v štirih solo točkah in sicer Blatnik Franci, Poznič Zo-rica, Fišer Duška in Ograjenšek Vanda ter v eni skupinski točki in pokazali že dokajšnjo spretnost kotalkanja. Med gosti pa so se najbolj izkazali Peter Pr-šin, Lenca Savnik ter državni prvak Fedja Ladič in mladinska državna prvakinja Metka Agreš.
UGODEN NAKUP KNJIG
vam nudi poverjenik Mladinske knjige - Ljubljana. Cene so zelo ugodne. Knjige lahko odplačujete po obrokih za dobo šestih mesecev. Vse ostale informacije dobite pri poverjeniku, ki vas, če mu pismeno sporočite, obišče tudi na domu.
Se priporoča poverjenik Mladinske knjige DROZG STANKO, RLV
Pavliha
Ker se je honorarno vedno dalo kaj zaslužiti in ker je materiala dovolj, se spet splača kaj napisati, kakor se splača razpisati nagrado za urejenost, ker bo najbrž kar Turističnemu društvu ostala. Vidi se, da ni tako hude konkurence v tekmovanju. Poglejte na balkone in tudi okoli hiš (so pa seveda tudi taki vmes, ki so vzeli tekmovanje celo zares). Sedaj urejujejo tudi otroško igrišče na jugu Velenja in to za strogi center, pri čemer je vzplamtelo ogorčeno tekmovanje med posameznimi stanovanjskimi bloki za čim manj opravljenih prostovoljnih ur. Statistika je pokazala, da vodi stanovanjski blok 22. Temu so kar za petami Prešernova dva, potem pa Cankarjeva ena pa dva, pa Šaleška 18, pa nebotičnik in tako dalje. Le s tako vnemo naprej in igrišče bo pravočasno, če še ne pred rokom urejeno, kot je urejeno v glavnem celotno Velenje in to na račun davka, katerega so morali plačati štirje Osječani (Mercedes 190 OS-31-05 dne 19. 4. 1963), ki so ob pogledu na naše mesto zelo vzhičano dobesedno dejali »Vidite drugo vi — za ovo mi platimo poraza«, meni so se tako zasmilili in se mi je stožilo pri srcu in mi je bilo tako nerodno, da jim nisem mogel dopovedati, da smo jim najbrž mi »po-mogli platiti« tisti Mercedec, kakor bomo morali pomagati tistim Velenjčanom, ki imajo barvno slepoto, nabaviti nove zastave, ker dosedanje zaradi obledelosti ne služijo več svojemu simboličnemu namenu.
»Mi Slovenci vinca ne prodamo«, bo je že tradicija. Tradicionalno je pa tudi, da ga dosti po-
rad po vseh udriha
pijemo in če hočete, vam povem da se takšen pristen štajerski »ne-gotinec« dobi, sicer ne tako visoko kvaliteten, vendar po zmerni ceni, na Koroški 41, na Aškerčevi 5, na Kersnikovi 15 in na Kersnikovi 6 in še kje. Cene so konkurenčne! Zato pohitite, dokler je še kaj na zalogi. Baje ne bo več javnega dovoljenja za tovrstno ilegalno obrt. Prav tako ne bi bilo slabo, če bi ilegalno javno razkrinkali nekaj legalnih kotičkov, kjer se na črno razvija obrt z belim blagom — ali po moderno »prosta titucija« če se ne motim. Ce se želi kdo .po kavbojsko vojskovati, naj se gre te spretnosti učiti v internat in to v številko ena, kjer je za ta šport taka vnema, da če bo šlo še talko naprej, ne bo več dolgo stanovanjski internat, ampak bo šlo vse skupaj na »Odpad«.
Kritično je, a to ni tajna, da vedno prazna od velenjske »Svobode« je blagajna. Težko naštudi-rati je igre — drame in druge kulturne prireditve. Naj bo še tako dobra igra ali drama, povrh še dobro organizirana reklama — navadno vedno prazna v kulturnem domu je dvorana. Ne splača vam se tol'k študirat, ker ne morate vsega naroda naenkrat rehabilitirat' in ker tudi namreč ni vsak Velenjčan »kulturist«, organizirajte raje en čisto navaden twist. Pri twistu gre vse bolj zares, ker se lahko tudi zvija in še miga vmes. Če to bi b'lo potem brez »špasa«, pa prav zares, de-naircev polna bi b'la vaša »kasa«, zato predragi urednik, Te v ritmu twista pozdravlja
Pok
Narobe svet
(Nadaljevanje s prejšnje strani) Takšne plotove sem videl na Pa-škem Kozjaku. Vendar niso iz bodeče žice. So iz. »rant«. Za te se va kar lepo da prijeti, če se z ma-ligani vračaš iz koče. Gledal sem, kje bi zagledal to nevarno Živino, Pa sem zagledal le raco in trop kokoši, ki so se pasle po vrtovih bližnjih hiš. Pardon le pri prvi, ko sem do nje prišel, niso mogle kokoši na vrt, ker ga je gospodar skrbno ogradil z mrežo. Mislil sem si: »To pa je pametna glavica. Zagradil je njivo pred kravami in ogradil vrt pred kokošmi.« Res da takšni plotovi in mreže ne spadajo v Velenje, ampak rentabilno pa je. Dandanes vse stavi jamo na rentabilnost, pa še jaz tega ne
bom zameril. Vsedel sem se za cesto med hišami in tuhtal, kako bi pred ženo opravdal raztrgan rokav. Če ji po pravici povem, bo rekla, da se zaletavam v tuje plotove kot vol. Toda, kaj pa je to. Dva ženska glasova v nič kaj prijetnem tonu.
Prisluhnil sem.
»Ja, tako je race in kure prijetno rediti, ko mu jih drugi fojtramo«, je dejala prva.
»Namesto, da bi kure ogradil, je pa svoj vrt. Meni bodo na vrtu vse požrle« je javkala druga-	.
»O nesrečna rentabiliteta,« sem pomislil. Ves razočaran sem se dvignil. Sklenil sem, da bom ženi vse po pravici povedal. Še enkrat sem grdo pogledal lepe ograje in odšel.
PIK
MAJSKI FOTOZAPISEK
Tudi mi, Velenjčani, smo se zbrali na ploščadi pred kulturnim domom in se pridružili mladim ljudem, ki so v mladostnem poletu ponesli pozdrave in čestitke predsedniku republike — tovarišu Titn.
mdstžOvti/ li^JtaT
DRŽAVNI ZAKLAD STARE JUGOSLAVIJE
Po končani vojni je 1. decembra 1918 velenjski rudnik prežel v last državnega zaklada hiše kraljevine Jugoslavije. Kljub sorazmerno primitivnim proizvodnim prilikam je dotlej obratoval še dosti zadovoljivo in ga pospešena vojna produkcija ni preveč izčrpala. Temu so bile vzrok sorazmerno ugodne priirodne prilike: le malo izpremenjena prvotna vodoravna lega premogovnih plasti, ne prevelik pritisk v jami in znatno zmanjšana nevarnost plinov.
Toda novembra 1918 je v jamo udrla voda, ker so se z raziskovalnimi deli preveč približali triadnim apneniškim plastem. Pritisk vode je znašal 9 atmosfer. Njeno količino so pa ocenili na 9 m3 na minuto. Voda je poplavila vso jamo, v kolikor je bila nižja od osnovnega obzorja (pod talno koto izvoznega jaška). Le s težavo so jo zajezili in ukrotili. Del te, iz tal prodirajoče vode, so uporabili za jamsiki vodovod. Do leta 1936 so črpali vodo samo za jamo in ofb-rat. Tedaj so jo pa speljali tudi proti novemu Velenju, kjer so gradili ravnateljevo vilo.
Sprva je tehnična ureditev jame ostala, kakršna je bala poprej: trije jaški, srednji izvozni, oba
stranska, ventilacijska; parni izvozni stroj z 230 konjskimi silami v kotlarni 8 plamenocevnih kotlov; para iz njih poganja tudi 500 kilogram voltov močne lokomobi-le za proizvodnjo električne stru-je; primitivna separacija za sortiranje, ne pa za pranje.
Ker so se poslabšale možnosti za prodajo velenjskega premoga, so že sredi dvajsetih let mislili na to, kako bi znižali proizvodne stroške in jih vsikladili s prodajnimi prilikami. V ta namen je bilo treba obratovanje in delo v jami mehanizirati in koncentrirati. Sanacijski načrt so začeli izvajati leta 1928.
Ker v jami ni bilo več nevarnih plinov in ker je bila precej suha, so vanjo napeljali električno strujo z napetostjo 500 voltov in so jo v njej po potrebi trans-formirali na 220 in 110 voltov. Po električnih kablih je začela stru-ja prihajati prav na delovna mesta. V zvezi S tem so naslednje leto (1929) na vseh delovnih mestih uvedli električno razsvetljavo s pomočjo reflektorjev z jakostjo 100 vatov. Povečano električno silo je dajala centrala, ki so jo zgradili v letih 1927-1928. V njej so namestili dva agregata po 1000 kilovatov, ki so ju dobili iz reparacij. Leta 1932 so pa dodali še
JOŽE TEKAVEC
SKOZI VIHAR
Vzel je klobuk z glave, se po-čehljal po osivelih laseh in nadaljeval: »Ja, ja, je hudič, sena nič dosti vtikati v to stvar. Boste videli, kaj še lahko iz tega nastane. Rečem vam, bodite pri miru. Lahko imate' še sitnosti.-«
Vsi-trije so se mu nasmejali, on pa je nejevoljen stopil pred domačo hišo, vzel sekiro in začel cepiti drva. Med delom se je sam s seboj glasno pogovarjal. Rekel je: »Se cel vrag lahko nastane zaradi taikih napadov. To je že revolucija,-« je dejal. »Revolucija pa je najhujša vojna, ki si jo moreš zamisliti na svetu. Hudičevi časi so,« je še kar naprej mrmral. Lojze je pokimal z glavo, pome-žiknil in napol glasno dejal: »Sedaj moramo biti previdni. Italijani bodo začeli z aretacijami. Paziti moramo, da nas ne dobe v roke. Stalno se moramo umikati. Tudi ponoči je nevarno, da nas ne dobe. Mislim, da bi bilo najbolje, če bi drugje prenočevali. Kje bo kdo prenočeval, naj se sam odloči. Glavno je, da nas ne dobe v roke. Stalno moramo biti budni in pripravljeni na pobeg.
Če ne bo šlo drugače, jo bomo morali kar pobrisati v partizane.«
Pepe mu je odgovoril: »Jaz se popolnoma strinjam s teboj, ko praviš, da " bi prenočevali drugje. Vendar smatram, da moramo drug za drugega vedeti, kje bomo.«
»Brez dvoma, vsi moramo za vse vedeti« je odvrnil Jože. »Popolnoma se strinjam z vama« je rekel Lojze, »prav pa je, da se kar pogovorimo, kje borno imeli taka mesta, oziroma zaklonišča, kjer se bomo lahko zadrževali, kadar bo vroče.«
Podrobno so se dogovorih, kje se bodo zadrževali, kadar bo tlelo pod nogami. Potem so se počasi razšli.
tajnikov Tone je bil ob napadu na Lož slučajno tam. Vso akcijo je spremljal in opazoval. Potem je neopazno odšel iz Loža in se takoj umaknil v ilegalo. Cez nekaj dni po akciji se je oglasil v Ravniku in pripovedoval tovarišem, kako je akcija potekala. Rekel je: »Komandant po-bartaljona je s svojo edlnico odšel proti Ložu.
tretji agregat, ki je imel jakost 5000 kilovatov.
Leta 1929 so ročno vrtanje popolnoma zamenjali s strojnim. V letih 1930 do 1932 so v pripravi in na odkopih ročno zasekovanje nadomestili s strojnim. Nabavili so štiri zasekovalne stroje. Dobiček na času in razstrelivu je znašal okrog 40 do 50%. Prevoz premoga so mehanizirali z brezkončnimi vrvmi. Za uspešno dušenje in gašenje jamskih požarov so uvedli zamuljivanje, ki se je v Velenju izkaizalo kot edino uspešno in radikalno. Poprej so večkrat zapirali in zazidavala cele komplekse neodkopanega premoga. Prav leta 1930 je vsemu revirju pretila nevarnost velikega jamskega požara, ki so ga udušili z zamuljivanjem. Kapaciteta zamu-ljevalne naprave je znašala 4 do 5 ms na uro.
Prednosti strojnega vrtanja napram ročnemu so bile zelo velike. Z ročnim vrtanjem je delavec izvrtal 6,47 cm na minuto, s strojnim 41,4 cm, učinek je bil za okrog 600% večji. Vrtali so z električnimi vrtalnimi stroji, težkimi 12.5 kg in močnimi 0,55 kilovata. Z uvedbo strojnega vrtanja so pri izkopu prog prihranili na času okrog 1 uro 18 minut, pri odkopu (s 16 luknjami) okrog 3 ure 30 minut. (Se nadaljuje)
»RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Žar-gaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci, Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinko Smajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din
V občinsko skupščino so bili izvoljeni naslednji odborniki:
(Nadaljevanje s 5. strani)
ing. Kovačlč Tone, Velenje, Cankarjevo 1
Sevšek Alojz, Velenje, Tomšičeva 11
ing. Janežič Dušan, Velenje, Cankarjeva 1
ing. Jurančič Jnrij, Velenje, šaleška 16
—	v volilni enoti št. 11 Hndnik lignita Velenje IV.
Novinšetk Marjan, Velenje, Kersnikova cesta i
Premužič Vlado, Velenje, Šaleška eesta 22
—	v volilni enoti št. 12 Rudnik lignita Velenje V.
Leban Vlado, Velenje, Cankarjeva eesta 1/c
—	v volilni enoti it. 13 Budnik lignita Velenje VI.
Delopst Rudi, Velenje
—	v volilni enoti št. 14 Termoelektrarna Šoštanj
Tamše. Ferdo, Šoštanj, Cankarjeva eesta št. 1(
—	v volilni enoti št. 15 Trgovina Velenje
Povh Ivan, Velenje, Tomšičeva eesta 8
—	v volilni enoti št. 14 Trgovina kanja Šoštanj
Malj Anton, Šoštanj, Metleče 2» Vertot Marija, Soštamj, Glavni trg *
—	v volilni enoti št. 1? Vegrad Velenje
Račič Alozj, Velenje, Kidričeva 57
—	v volilni enoti št. 18 Kmetijska zadruga Šoštanj
Gošnik Ivan, Soitamj
—	v volilni enoti št. 1» Kmetijsko gospodarstvo Salek
Kvartič Jože, Velenje, Koroška eesta
B.	V skupini prosvete in kulture
—	v volilni enoti št. 2« Industrijsko radarska šola Veletaije
Vdgrinc Jože, Velenje, Cankarjeva eesta 2/b
—	v volilni enoti št. 21 I. osnovna šola Velenje
2nžek Marija, Velenje, Tomšičeva cesta št. 8
—	v volilni enoti št. 22 Osnovna šola Mihe Pintarja-Toleda Velenje Blatnik Anica, Velenje, Stanetova eefeta 35
—	v volilni enoti št. 23 1. osnovna šola Šoštanj
Bnkovac Vida, Šoštanj, Cankarjeva eesta
C.	V skupini zdravstva in socialnega varstva
—	v volilni enoti št. 24 Bolnica za tuberkulozo Topolšica
dr. Resman Tatjana, Velenje, Caa-karjeva cesta
Blekač Ivo, Šoštanj, Cankarjeva cesta
—	v volilni etnoti št. 25 Zdravstveni dom Velenje
dr. Crepinšek Anton, Šoštanj, Ko-rotanska cesta 11
—	v volilni enoti št. » Zavod za zaposlovanje delavcev Velenje Vrečar Jožica, Velenje
C. V skupini delovnih ljudi v državnih organih, drnžbenih organizacijah i« društvih:
—	v volilni enoti št. 27 Občinski ljudski odbor Velenje
Ajdič Mirko, Skorno št 41.