Nov obrat v Izolirki
Nekaj več kot 400 delavcev te delovne organizacije je z lastnimi sredstvi zgradilo nov objekt, s pomočjo katerega bodo povečali letno vrednost proizvodnje za več kot milijon dinarjev. Tako je podjetje tudi dokazalo, da dobro gospodari in da so njih načrti polni zagnanosti in delavnosti. To pa je tudi v skladu s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ.
UGODITI
POTREBAM TRŽIŠCA Vodja razvojncga oddelka v Izo-lirki inž. Furlan nam je v pogovoru povedal, da so se za nov obrat odlo-cili predvsem zaradi potreb tržišča, zastareli obrati pa niso uspeli slediti lc-tem. Poudaiil je, da zahteva pro-izvodnja bitumenskjh emulzij veliko
končni izdelek. Glede tega so v no-vem obiatu poskrbeli za talcšen pro-izvodni proces, ki omogoča večjo kvaliteto, varnost pri delu, možnosti za morebitno škodo pri proizvodnji pa so minimalne. S pomočjo nove ptoizvodnje pa so dosegli tudi to, da
so manj vezani na uvoz glede spe-cialnfli dodatkov.
Bitumenske razstopine sodijo v tiste vrste izdelkov, ki so za podjetja donosnl Vendar pa so ugotovili de-janske potrebe tržišča tudi z raziska-vami Ne glede na to lahko proizve-demo 10.000 ton emulzij več, kot jih potrebuje trg danqs in 2 oziroma 3 tisoč bitumenskih raztoptn več, jUUBMIlJUlli'1'lliJU'1 ttžišče. Omc-nimo naj tudTaaso dela za nov obrat veljala okoli 200 milijonov starih dinarjev, pomembno pri tem pa je, da so pri graditvi sodelovale domače delavnice, konsttuktorji in drugi. S pomočjo novega obrata bodo povecali realizacijo za več kot milijon dinarjev.
IN KAKSlNI SO NJIH NA(CRTI?
Proizvodnjo nameravajo povečati kakor tudi število svojih proizvodov. Tako bodo začeli proizvajati po-sebno vrsto lepenke, ki jo je mogoče variti in predstavlja idealno hidio-izolacijo. Razširili bodo tudi obiat stiropora, v kratkem pa nameravajo začeti s proizvpdnjo plošč iz mine-ralne votae, impregnirane s tidim vezivom
Izolirka, ki protzvaja izdelke hidro in termoizolacijo v gradbe-ništvu, v zadnjem časiu tudi za elek-troindustrijb, imajo še vse polno drugih načrtov. Z nmvim obratom, k                                             ¦¦> skrbnostjo,
5,1                                    stopnjo ra-
Cionauzatijf, saj ooaui v piiHodfl}6 % manj truda lahko doseegali rczultate, za katcre so se moralii do zdaj trdo bojevati. Tako bo nnekaj več kot 400-članski kolcktiv rrealiziral letno proizvodnjo v vrednoasti več kot 8 miijonov dinarjev.
MARJJAN ROGELJ