Zbornik 27. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2024 Zvezek J Proceedings of the 27th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2024 Volume J Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika / Editors Tone Stanovnik, Matjaž Gams http://is.ijs.si 8. oktober 2024 / 8 October 2024 Ljubljana, Slovenia Urednika: Tone Stanovnik Špica, Ljubljana Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2024 Informacijska družba ISSN 2630-371X Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 214521347 ISBN 978-961-264-308-9 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2024 Leto 2024 je hkrati udarno in tradicionalno. Že sedaj, še bolj pa v prihodnosti bosta računalništvo, informatika (RI) in umetna inteligenca (UI) igrali ključno vlogo pri oblikovanju napredne in trajnostne družbe. Smo na pragu nove dobe, v kateri generativna umetna inteligenca, kot je ChatGPT, in drugi inovativni pristopi utirajo pot k superinteligenci in singularnosti, ključnim elementom, ki bodo definirali razcvet človeške civilizacije. Naša konferenca je zato hkrati tradicionalna znanstvena, pa tudi povsem akademsko odprta za nove pogumne ideje, inkubator novih pogledov in idej. Letošnja konferenca ne le da analizira področja RI, temveč prinaša tudi osrednje razprave o perečih temah današnjega časa – ohranjanje okolja, demografski izzivi, zdravstvo in preobrazba družbenih struktur. Razvoj UI ponuja rešitve za skoraj vse izzive, s katerimi se soočamo, kar poudarja pomen sodelovanja med strokovnjaki, raziskovalci in odločevalci, da bi skupaj oblikovali strategije za prihodnost. Zavedamo se, da živimo v času velikih sprememb, kjer je ključno, da s poglobljenim znanjem in inovativnimi pristopi oblikujemo informacijsko družbo, ki bo varna, vključujoča in trajnostna. Letos smo ponosni, da smo v okviru multikonference združili dvanajst izjemnih konferenc, ki odražajo širino in globino informacijskih ved: CHATMED v zdravstvu, Demografske in družinske analize, Digitalna preobrazba zdravstvene nege, Digitalna vključenost v informacijski družbi – DIGIN 2024, Kognitivna znanost, Konferenca o zdravi dolgoživosti, Legende računalništva in informatike, Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij, Miti in resnice o varovanju okolja, Odkrivanje znanja in podatkovna skladišča – SIKDD 2024, Slovenska konferenca o umetni inteligenci, Vzgoja in izobraževanje v RI. Poleg referatov bodo razprave na okroglih mizah in delavnicah omogočile poglobljeno izmenjavo mnenj, ki bo oblikovala prihodnjo informacijsko družbo. “Legende računalništva in informatike” predstavljajo slovenski “Hall of Fame” za odlične posameznike s tega področja, razširjeni referati, objavljeni v reviji Informatica z 48-letno tradicijo odličnosti, in sodelovanje s številnimi akademskimi institucijami in združenji, kot so ACM Slovenija, SLAIS in Inženirska akademija Slovenije, bodo še naprej spodbujali razvoj informacijske družbe. Skupaj bomo gradili temelje za prihodnost, ki bo oblikovana s tehnologijami, osredotočena na človeka in njegove potrebe. S podelitvijo nagrad, še posebej z nagrado Michie-Turing, se avtonomna RI stroka vsakoletno opredeli do najbolj izstopajočih dosežkov. Nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe je prejel prof. dr. Borut Žalik. Priznanje za dosežek leta pripada prof. dr. Sašu Džeroskemu za izjemne raziskovalne dosežke. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko tematiko je prejela nabava in razdeljevanjem osebnih računalnikov ministrstva, »informacijsko jagodo« kot najboljšo potezo pa so sprejeli organizatorji tekmovanja ACM Slovenija. Čestitke nagrajencem! Naša vizija je jasna: prepoznati, izkoristiti in oblikovati priložnosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba, ter ustvariti informacijsko družbo, ki bo koristila vsem njenim članom. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za njihov prispevek k tej viziji in se veselimo prihodnjih dosežkov, ki jih bo oblikovala ta konferenca. Mojca Ciglarič, predsednica programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i PREFACE TO THE MULTICONFERENCE INFORMATION SOCIETY 2024 The year 2024 is both ground-breaking and traditional. Now, and even more so in the future, computer science, informatics (CS/I), and artificial intelligence (AI) will play a crucial role in shaping an advanced and sustainable society. We are on the brink of a new era where generative artificial intelligence, such as ChatGPT, and other innovative approaches are paving the way for superintelligence and singularity—key elements that will define the flourishing of human civilization. Our conference is therefore both a traditional scientific gathering and an academically open incubator for bold new ideas and perspectives. This year's conference analyzes key CS/I areas and brings forward central discussions on pressing contemporary issues—environmental preservation, demographic challenges, healthcare, and the transformation of social structures. AI development offers solutions to nearly all challenges we face, emphasizing the importance of collaboration between experts, researchers, and policymakers to shape future strategies collectively. We recognize that we live in times of significant change, where it is crucial to build an information society that is safe, inclusive, and sustainable, through deep knowledge and innovative approaches. This year, we are proud to have brought together twelve exceptional conferences within the multiconference framework, reflecting the breadth and depth of information sciences: • CHATMED in Healthcare • Demographic and Family Analyses • Digital Transformation of Healthcare Nursing • Digital Inclusion in the Information Society – DIGIN 2024 • Cognitive Science • Conference on Healthy Longevity • Legends of Computer Science and Informatics • International Conference on Technology Transfer • Myths and Facts on Environmental Protection • Data Mining and Data Warehouses – SIKDD 2024 • Slovenian Conference on Artificial Intelligence • Education and Training in CS/IS. In addition to papers, roundtable discussions and workshops will facilitate in-depth exchanges that will help shape the future information society. The “Legends of Computer Science and Informatics” represents Slovenia’s “Hall of Fame” for outstanding individuals in this field. At the same time, extended papers published in the Informatica journal, with over 48 years of excellence, and collaboration with numerous academic institutions and associations, such as ACM Slovenia, SLAIS, and the Slovenian Academy of Engineering, will continue to foster the development of the information society. Together, we will build the foundation for a future shaped by technology, yet focused on human needs. The autonomous CS/IS community annually recognizes the most outstanding achievements through the awards ceremony. The Michie-Turing Award for an exceptional lifetime contribution to the development and promotion of the information society was awarded to Prof. Dr. Borut Žalik. The Achievement of the Year Award goes to Prof. Dr. Sašo Džeroski. The "Information Lemon" for the least appropriate information topic was given to the ministry's procurement and distribution of personal computers. At the same time, the "Information Strawberry" for the best initiative was awarded to the organizers of the ACM Slovenia competition. Congratulations to all the award winners! Our vision is clear: to recognize, seize, and shape the opportunities brought by digital transformation and create an information society that benefits all its members. We thank all participants for their contributions and look forward to this conference's future achievements. Mojca Ciglarič, Chair of the Program Committee Matjaž Gams, Chair of the Organizing Committee ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Matjaž Gams, chair Heiner Benking, Germany Mitja Luštrek Se Woo Cheon, South Korea Lana Zemljak Howie Firth, UK Vesna Koricki Olga Fomichova, Russia Mitja Lasič Vladimir Fomichov, Russia Blaž Mahnič Vesna Hljuz Dobric, Croatia Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Marjan Heričko Baldomir Zajc Bojan Orel Borka Jerman Blažič Džonova Blaž Zupan Franc Solina Gorazd Kandus Boris Žemva Viljan Mahnič Urban Kordeš Leon Žlajpah Cene Bavec Marjan Krisper Niko Zimic Tomaž Kalin Andrej Kuščer Rok Piltaver Jozsef Györkös Jadran Lenarčič Toma Strle Tadej Bajd Borut Likar Tine Kolenik Jaroslav Berce Janez Malačič Franci Pivec Mojca Bernik Olga Markič Uroš Rajkovič Marko Bohanec Dunja Mladenič Borut Batagelj Ivan Bratko Franc Novak Tomaž Ogrin Andrej Brodnik Vladislav Rajkovič Aleš Ude Dušan Caf Grega Repovš Bojan Blažica Saša Divjak Ivan Rozman Matjaž Kljun Tomaž Erjavec Niko Schlamberger Robert Blatnik Bogdan Filipič Stanko Strmčnik Erik Dovgan Andrej Gams Jurij Šilc Špela Stres Matjaž Gams Jurij Tasič Anton Gradišek Mitja Luštrek Denis Trček Marko Grobelnik Andrej Ule Nikola Guid Boštjan Vilfan iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Legende računalništva in informatike / Legends of Computing and Informatics ..................................... 1 PREDGOVOR / FOREWORD ............................................................................................................................... 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ............................................................................... 5 Achievements of the Candidate Marjan Mernik / Mernik Marjan ......................................................................... 7 Contributions of Igor Bernik in the field of informatics / Bernik Igor ................................................................. 10 Dosežki kandidata Marka Bajca / Bajec Marko ................................................................................................... 12 Kratek življenjepis (Borut Robič) / Robič Borut .................................................................................................. 15 Marjan Krisper Career Path and Achivements / Krisper Marjan ......................................................................... 17 Dosežki kandidata Devida Palčiča / Palčič� Devid ............................................................................................. 20 "Moja pot skozi 44 let dela na področju računalništva in informatike" / Ojsteršek Milan ................................... 23 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................... 27 v vi Zbornik 27. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2024 Zvezek J Proceedings of the 27th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2024 Volume J Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika / Editors Tone Stanovnik, Matjaž Gams http://is.ijs.si 8. oktober 2024 / 8 October 2024 Ljubljana, Slovenia 1 2 PREDGOVOR V letu 2024 s ponosom nadaljujemo z iniciativo »Legende računalništva in informatike« (krajše »Legende RI«), podnaslovljeno »Galerija slavnih slovenskega računalništva in informatike« ali po angleško »Hall of Fame of Slovenian Computer Science and Informatics«. Naš glavni motiv je priznati izjemne dosežke raziskovalcev, razvijalcev, inženirjev in vizionarjev na področju računalništva in informatike. Ob tem želimo hkrati zbrati pomembne avtobiografske prispevke, ki bodo gradili zapis zgodovine tega pomembnega področja v Sloveniji. Tako sledimo dvema pomembnima ciljema: ohranjamo strokovnost brez političnih ali ideoloških vplivov ter zagotavljamo demokratičnost in transparentnost v procesu izbire legend. Obenem si prizadevamo, da nikoli ne bi dopustili, da bi izjemni posamezniki ostali neopaženi in ne priznani za svoj prispevek, tako kot je bil nekoč Alan Turing, eden največjih umov v zgodovini računalništva, ki namesto priznanja prejel le kazen zaradi svoje identitete. V letu 2024 bo programski odbor ocenjeval in nagrajeval na podlagi dejanskega prispevka posameznikov na področju računalništva in informatike, pri čemer bomo še posebej pozorni na njihov vpliv na stroko, družbo in razvoj tehnologij. Navedimo osnovne dogovore pri Legendah: Dobitniki nagrade Michie-Turing so avtomatsko sprejeti na podlagi poslanih referatov, ki služijo tudi kot avtobiografska zgodovina. Podobno naj bi veljalo za mednarodne nagrade izjemne pomembnosti, medtem ko nacionalne nagrade še niso predmet avtomatskega sprejemanja. Prvo leto pričakujemo od 10 do 20 nagrad, nato okoli 5 letno, zgornja meja naj bi bila okoli 50 prejemnikov. Postopek predlaganja kandidatov za legendo ostaja odprt, zlasti za predloge s strani društev ACM Slovenija, SLAIS in Informatike. Predlog je potrjen, če zbere več kot polovico oddanih glasov in ne preseže letne ali absolutne omejitve. Predlogi za legendo so pripravljeni kot prispevki za konferenco IS v obliki 2-4 strani, z ustrezno dokumentirano literaturo, le izjemoma je dovoljen povzetek na eni strani. Predlagatelj lahko predlaga sebe ali koga drugega, več predlogov pa je prav tako dovoljenih. Pri posthumnih nominacijah je potrebno pridobiti soglasje najbližjih svojcev. Prispevek naj bo strukturiran kot življenjepis s poudarkom na dosežkih – znanstveni, praktični, pedagoški, organizacijski – pri čemer je zaenkrat še nekaj svobode pri oblikovanju. Z novim konceptom želimo še naprej širiti prepoznavnost in promocijo slovenskega računalništva in informatike ter krepiti vlogo informacijske družbe. Vaše sodelovanje, podpora, razumevanje in strpnost so ključni za uspeh te pobude. Iskrena hvala vsem sodelujočim in čestitke sedanjim ter prihodnjim prejemnikom tega prestižnega priznanja! Tone Stanovnik in Matjaž Gams 3 FOREWORD In 2024, we proudly continue with the initiative "Legends of Computer Science and Informatics" (abbreviated as "Legends RI"), subtitled "Hall of Fame of Slovenian Computer Science and Informatics." Our primary motivation is to acknowledge the exceptional achievements of researchers, developers, engineers, and visionaries in the field of computer science and informatics. At the same time, we aim to gather important autobiographical contributions that will form the historical record of this significant field in Slovenia. In doing so, we pursue two key goals: maintaining professionalism without political or ideological influence and ensuring democracy and transparency in the selection process of the legends. Furthermore, we are committed to never allowing exceptional individuals to go unnoticed or unrecognized for their contributions, much like Alan Turing, one of the greatest minds in computer science history, who was punished instead of being rewarded due to his identity. In 2024, the program committee will evaluate and award individuals based on their contributions to computer science and informatics, with particular attention to their impact on the profession, society, and the development of technologies. Let us outline the basic agreements for the Legends: Michie-Turing award recipients are automatically accepted based on their submitted papers, which also serve as autobiographical histories. Similarly, this will apply to internationally prestigious awards, while national awards are not yet subject to automatic acceptance. Each year, we aim to induct approximately 5 new legends into the Hall of Fame. The process of nominating candidates for the legend status remains open, particularly for proposals from associations like ACM Slovenia, SLAIS, and Informatika. A proposal is confirmed if it receives more than half of the submitted votes and does not exceed the annual or absolute limits. Legend proposals are prepared as two to four-page contributions for the IS conference, supported by appropriately documented literature, with a one-page summary allowed only in exceptional cases. A proposer may nominate themselves or someone else, and multiple proposals are also allowed. In the case of posthumous nominations, consent from the closest relatives is required. The contribution should be structured like a CV, focusing on achievements—whether scientific, practical, pedagogical, or organizational—with some flexibility in the format. With this new concept, we aim to further increase the recognition and promotion of Slovenian computer science and informatics and strengthen the role of the information society. Your cooperation, support, understanding, and patience are essential for the success of this initiative. Sincere thanks to all participants, and congratulations to the current and future recipients of this prestigious recognition! Tone Stanovnik and Matjaž Gams 4 PROGRAMSKI ODBOR / PROGRAMME COMMITTEE Gams Matjaž Stanovnik Tone Batagelj Marjan Bavec Cene Bohanec Marko Bratko Ivan Bric Rudi Brodnik Andrej Džeroski Sašo Gornik Tomaž Grad Janez Grobelnik Marko Hafner Izidor Horvat Bogomir Jurič Smon Kljajić Borštnar Mirjana Kozak Jernej Kuščer Andrej Lesjak Janez Leskovar Robert Luštrek Mitja Mernik Marjan Mongus Domen Petkovšek Marko Pisanski Tomaž Rajkovič Vladislav Schlamberger Niko Solina Franc Škedelj Franc Špegel Marjan 5 Trampuž Cveto Trček Denis Turk Žiga Virant Jernej Volk Mira Zakrajšek Egon Zimic Niko Zupan Blaž Žalik Borut Železnikar Anton Žerko Miha 6 Achievements of the Candidate Marjan Mernik Dosežki kandidata Marjana Mernika Marjan Mernik University of Maribor Faculty of Electrical Engineering and Computer Science Maribor, Slovenia marjan.mernik@um.si Abstract Languages, Compilers, and Evolutionary Computation. He spent a Sabbatical in 2004 at the University of Alabama at Birmingham The paper briefly summarizes the main scientific and research (UAB), USA, and since then, he has been a visiting professor at achievements of Prof. Dr. Marjan Mernik, as well as his teaching UAB until 2017, where he occasionally taught undergraduate and managerial work at the University of Maribor, Faculty of class on Programming Languages and a graduate class on Electrical Engineering and Computer Science. His scientific and Domain-Specific Languages. He was also a visiting professor at research work covers the field of programming languages, the University of Novi Sad, Serbia, from 2010 to 2016. He was software engineering and evolutionary computing. advisor to 8 PhD students at the University of Maribor, co-advisor to 5 PhD students at the University of Alabama at Keywords Birmingham, and to 1 PhD student at the University of Ljubljana. Computer Science, programming languages, software He was a member of PhD committees at foreign institutions such engineering, evolutionary computation as the University of Sarajevo, the University of Rostock, the Povzetek University of Tartu, the Eindhoven University of Technology, the University of Milan, the University of Alabama at V prispevku so na kratko povzeti glavni znanstveno-raziskovalni Birmingham, the University of Alabama, the University of Cape dosežki prof. dr. Marjan Mernika, kakor tudi njegovo pedagoško Town, the Universidade Nova de Lisboa, and the University of in vodstveno delo na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za Novi Sad. elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Njegovo znanstveno-raziskovalno delo posega na področje programskih jezikov, inženiring programske opreme in evolucijskega 2 Research Activities računanja. His main research interests lie in the intersection of programming languages, software engineering and evolutionary computation. Ključne besede His research philosophy involves tackling practical problems of Računalništvo in informatika, programski jeziki, inženiring real-world complexity and proposing foundational solutions that programske opreme, evolucijsko računanje offer the potential for significant long-term impact on the field of computing. His past work on attribute grammar [1, 2] and current work on Domain-Specific Languages [3-10] and Evolutionary 1 Introduction Computation [11-19] demonstrate that he is identifying with and Prof. Dr. Marjan Mernik is a professor of Computer Science at working on major research problems in this field and that he is the Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, able to initiate new ways of thinking. University of Maribor, Slovenia. He completed his Ph.D. in From the start of his career, a primary research interest has been computer science from the University of Maribor in 1998. His the formal syntax and semantics of programming languages. He dissertation focused on programming language composition and has developed various compiler/interpreter generators based on evolution at the syntactic and semantic levels. Since 1998, he has different formal methods, such as attribute grammars, been teaching various courses on Programming, Programming denotational semantics, and operational semantics. To solve the problem of non-modularity, non-extensibility and non- ∗Art ∗ i Art cle l Title l Foot F note not needs to t be captured as T itile Note reusability of formal language specifications, which would †Aut † hor Foo hor F tnote to t be capture pt d d a s Author Note enable easier language composition, he has proposed the idea of Pe P rmi rm ssion to ma m ke digitial or hard copies of f part rt or all lof this work ork for f personal lor multiple attribute grammar inheritance, which was successfully cla l ssroom r use is i grante nt d wi d t wi hout fee e provid provi ed t d hat tc opie opi s s are re not made de or di or stri t but ri ed implemented in the LISA compiler generator tool [1]. Despite for fo profit t or or commerc r ial l advantage and that copies bear thi t s notice and the full ful citiation i on the first page. Copyrigh opyri ts for fo third-p i a rd-p rty rt components of thi t s work must that, this work was done during, and shortly after, his PhD thesis; be honore honor d. For a F ll othe ot r uses, contact tthe owner/ r author(s). r the work regains attention in the young engineering discipline of Inf In ormation Socie i ty 2024, 7–11 Octobe t r 2024, Lj L ubljana, j Slovenia ni © 2024 Copyrig opyri ht held by the t owner/a r/ uthor(s r ). ) Software Language Engineering (SLE) [2] with the aim of 7 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia M. Mernik establishing a systematic and rigorous approach to the an award for scientific research and educational work at the development, use, and maintenance of computer languages, University of Maribor in 2022. In 2019, he was awarded the which comprises specification, modelling and programming Donald Michie and Alan Turing Prize for the Life languages. Achievements of the Slovenian Information Society. In 2024, In the next step of his career, he was interested in the possibility he received the Entrepreneurs, Academicians & Researchers of automatically generating other language-based tools from Guild Award for Lifetime Achievement in Academia and formal language specifications, such as editors, debuggers, Research from the MathTech Thinking Foundation. visualization tools, and animators [4]. While this work emphasizes primarily textual programming languages, it is now extended to domain-specific modelling languages [5]. 3 Other Activities His research also focuses on the design and implementation of He has strong international collaboration, including organizing domain-specific languages [3-10]. He is interested in many conferences and workshops, journal special issues, serving on aspects of domain-specific languages, from domain analysis, journal editorial boards, and being a member of program design, implementation, validation, maintenance, and their use. committees. He has been an invited speaker at ten conferences. All of these phases have been described in his survey paper in He is a member of seven editorial boards, a journal reviewer for the ACM Computing Surveys journal [3], which was extremely more than 40 journals, and a member of program committees for well accepted among researchers. This paper has more than 2800 more than 150 conferences and workshops. He is the Editor-in-Google Scholar citations, and it is the most cited paper in the area Chief of the Journal of Computer Languages (Elsevier) and an of domain-specific languages. It is also used as a standard Associate Editor of Applied Soft Computing Journal (Elsevier), teaching material for various courses on domain-specific Swarm and Evolutionary Computation (Elsevier), and languages at different universities. On many occasions, he has Information Sciences (Elsevier). His basic research has been been regarded by others as a leader in domain-specific language funded by the Slovenian Research Agency, the National Science research. Foundation (NSF USA) and industrial funds from local Around the year 2000, he also became interested in another companies (Raiffeisen Krekova banka, DEWESoft). research field - evolutionary computation. He was combining Last but not least, he took on several organizational duties. He evolutionary computation in a novel way with the research fields was a Chair of the Quality Assurance Committee at the Faculty of programming languages and software engineering [11-19]. of Electrical Engineering and Computer Science, University of One such problem, which has not sufficiently been solved yet, is Maribor, from 2003 to 2011, and Vice-Dean of Research from the problem of inferring grammars from the set of positive and 2015 to 2018. He was a Chair of the Institute of Computer negative samples. This is the research field of grammatical Science from 2015-2019, where he was responsible for the inference to which he and his co-workers have contributed a new implementation of the department’s objectives and goals, such as algorithm, MAGIc [13]. The work on grammatical inference has following constant changes in computer science and information recently been extended to semantic inference of domain-specific technologies curricula. Since 2019, he has been a Vice-Dean of languages [17]. International Cooperation and Quality Development at the Another topic from the field of evolutionary computation in Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, which he is interested is the problem of parameter control. He University of Maribor. Since 2019, he has been a Member of the and co-workers have suggested one of the first approaches for Council of Slovenian Quality Assurance Agency for Higher self-adapting control parameters in Differential Evolution (DE) Education. [12]. This work has been published in the prestigious journal IEEE Transactions on Evolutionary Computation and has more than 3600 Google Scholar citations. He has become interested in References investigating how different evolutionary algorithms perform [1] MERNIK, Marjan, ŽUMER, Viljem, LENIČ, Mitja, AVDIČAUŠEVIĆ, exploration and exploitation of the search space. This is a Enis. Implementation of multiple attribute grammar inheritance in the tool fundamental issue of any search algorithm. The result of this LISA. SIGPLAN notices. June 1999, vol. 34, no. 6, str. 68-75. ISSN 0362-1340. [COBISS.SI-ID 4761110] study was published in 2013 [11] in the prestigious ACM [2] MERNIK, Marjan. An object-oriented approach to language compositions Computing Surveys journal and has up to now more than 1500 for software language engineering. The Journal of Systems and Software. [Print ed.]. 2013, vol. 86, iss. 9, str. 2451-2464. ISSN 0164-1212. Google Scholar citations. DOI: 10.1016/j.jss.2013.04.087. [COBISS.SI-ID 16884246] His research work culminated in more than 130 journal [3] MERNIK, Marjan, HEERING, Jan, SLOANE, Anthony M. When and how to develop domain-specific language. ACM computing surveys. [Print papers, among them more than 70 in journals with an SCI index ed.]. 2005, vol. 37, no. 4, str. 316-344. ISSN 0360-0300. [COBISS.SI- (e.g., ACM Computing Surveys, IEEE Transactions on ID 10259222] Evolutionary Computation, Applied Soft Computing, Empirical [4] HENRIQUES, Pedro Rangel, VARANDO PEREIRA, Maria João, MERNIK, Marjan, LENIČ, Mitja, GRAY, Jeffrey G., WU, Hui. Software Engineering) and in more than 160 Automatic generation of language-based tools using the LISA system. IEE conference/workshop papers. Google Scholar ranked his work as proceedings. Software. [Print ed.]. Apr. 2005, vol. 152, no. 2, str. 54-69. ISSN 1462-5970. [COBISS.SI-ID 9519126] H-Index=44, number of citations = 14260. Clarivate Analytics [5] SPRINKLE, Jonathan, MERNIK, Marjan, TOLVANEN, Juha-Pekka, named Marjan Mernik as a highly cited researcher in 2017 and SPINELLIS, Diomidis. What Kinds of Nails Need a Domain-Specific 2018 (the only researcher from computer science from Slovenia). Hammer?. IEEE software. [Print ed.]. Jul./Avg. 2009, vol. 26, iss. 4, str. 15-18. ISSN 0740-7459. DOI: 10.1109/MS.2009.92. [COBISS.SI-His research ranks among the top 1% of most cited works in the ID 13263638] field of Computer Science in 2017 and 2018, earning the mark of [6] KOSAR, Tomaž, MARTÍNEZ LÓPEZ, Pablo E., BARRIENTOS, Pablo A., MERNIK, Marjan. A preliminary study on various implementation exceptional impact. For his research achievements, he was approaches of domain-specific language. Information and software awarded a Silver Sign at the University of Maribor in 2012 and technology. [Print ed.]. apr. 2008, vol. 50, iss. 5, str. 390-405. ISSN 0950-8 Achievements of the Candidate Marjan Mernik Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia 5849. http://dx.doi.org/10.1016/j.infsof.2007.04.002, Digitalna knjižnica ed.]. 2012, vol. 42, no. 5, str. 692-703. ISSN 1094-6977. Univerze v Mariboru – DKUM. [COBISS.SI-ID 11399958] DOI: 10.1109/TSMCC.2012.2186802. [COBISS.SI-ID 15856918] [7] WU, Hui, GRAY, Jeffrey G., MERNIK, Marjan. Grammar-driven [14] ČREPINŠEK, Matej, LIU, Shih-Hsi, MERNIK, Marjan. Replication and generation of domain-specific language debuggers. Software : practice & comparison of computational experiments in applied evolutionary experience. 2008, vol. 38, iss. 10, str. 1073-1103. ISSN 0038-computing : common pitfalls and guidelines to avoid them. Applied soft 0644. http://dx.doi.org/10.1002/spe.863, Digitalna knjižnica Univerze v computing. [Print ed.]. June 2014, vol. 19, str. 161-170. ISSN 1568-4946. Mariboru – DKUM, DOI: 10.1002/spe.863. [COBISS.SI-ID 11994134 DOI: 10.1016/j.asoc.2014.02.009. [COBISS.SI-ID 17638934] [8] KOS, Tomaž, KOSAR, Tomaž, MERNIK, Marjan. Development of data [15] MERNIK, Marjan, LIU, Shih-Hsi, KARABOGA, Dervis, ČREPINŠEK, acquisition systems by using a domain-specific modeling Matej. On clarifying misconceptions when comparing variants of the language. Computers in industry. [Print ed.]. Apr. 2012, vol. 63, no. 3, str. Artificial Bee Colony Algorithm by offering a new 181-192. ISSN 0166-3615. DOI: 10.1016/j.compind.2011.09.004. implementation. Information sciences. [Print ed.]. 10 Jan. 2015, vol. 291, [COBISS.SI-ID 15485974] str. 115-127. ISSN 0020-0255. DOI: 10.1016/j.ins.2014.08.040. [9] KOSAR, Tomaž, BOHRA, Sudev, MERNIK, Marjan. Domain-specific [COBISS.SI-ID 18044438] languages : a systematic mapping study. Information and software [16] VEČEK, Niki, MERNIK, Marjan, FILIPIČ, Bogdan, ČREPINŠEK, technology. [Print ed.]. March 2016, vol. 71, str. 77-91. ISSN 0950-5849. Matej. Parameter tuning with Chess Rating System (CRS-Tuning) for DOI: 10.1016/j.infsof.2015.11.001. [COBISS.SI-ID 19181334] meta-heuristic algorithms. Information sciences. [Print ed.]. Dec. 2016, [10] KOSAR, Tomaž, GABERC, Sašo, CARVER, Jeffrey C., MERNIK, vol. 372, str. 446-469. ISSN 0020-0255. DOI: 10.1016/j.ins.2016.08.066. Marjan. Program comprehension of domain-specific and general-purpose [COBISS.SI-ID 19750166], languages: replication of a family of experiments using integrated [17] KOVAČEVIĆ, Željko, MERNIK, Marjan, RAVBER, Miha, development environments. Empirical software engineering. 2018, vol. ČREPINŠEK, Matej. From grammar inference to semantic inference - an 23, iss. 5, str. 2734-2763. ISSN 1382-3256. DOI: 10.1007/s10664-017-evolutionary approach. Mathematics. 2020, vol. 8, no. 5, str. 1-20. ISSN 9593-2. [COBISS.SI-ID 21123606] 2227-7390. https://www.mdpi.com/2227-7390/8/5/816, [11] ČREPINŠEK, Matej, LIU, Shih-Hsi, MERNIK, Marjan. Exploration and DOI: 10.3390/math8050816. [COBISS.SI-ID 15805699] exploitation in evolutionary algorithms : a survey. ACM computing [18] JEREBIC, Jernej, MERNIK, Marjan, LIU, Shih-Hsi, RAVBER, Miha, surveys. [Print ed.]. 2013, vol. 45, no. 3, str. 1-33. ISSN 0360-0300. BAKETARIĆ, Mihael, MERNIK, Luka, ČREPINŠEK, Matej. A novel DOI: 10.1145/2480741.2480752. [COBISS.SI-ID 17009430] direct measure of exploration and exploitation based on attraction [12] BREST, Janez, GREINER, Sašo, BOŠKOVIĆ, Borko, MERNIK, Marjan, basins. Expert systems with applications. [Print ed.]. 1 April 2021, vol. ŽUMER, Viljem. Self-adapting control parameters in differential 167, str. 1-22. ISSN 0957-4174. DOI: 10.1016/j.eswa.2020.114353. evolution: a comparative study on numerical benchmark problems. IEEE [COBISS.SI-ID 41233155] transactions on evolutionary computation. [Print ed.]. dec. 2006, vol. 10, [19] RAVBER, Miha, LIU, Shih-Hsi, MERNIK, Marjan, ČREPINŠEK, Matej. no. 6, str. 646-657. ISSN 1089-778X. [COBISS.SI-ID 10376982] Maximum number of generations as a stopping criterion considered [13] HRNČIČ, Dejan, MERNIK, Marjan, BRYANT, Barrett Richard. harmful. Applied soft computing. [Print ed.]. Oct. 2022, vol. 128, 20 str. Improving grammar inference by a memetic algorithm. IEEE transactions ISSN 1568-4946. DOI: 10.1016/j.asoc.2022.109478. [COBISS.SI-on systems, man and cybernetics. Pt. C, Applications and reviews. [Print ID 118318595] 9 Prispevki Igor Bernika na področju informatike Contributions of Igor Bernik in the field of informatics Igor Bernik Fakulteta za varnostne vede Univerza v Mariboru Ljubljana, Slovenija igor.bernik@um.si Povzetek njegovem delu zasedajo študenti, katerih dosežki so zanj predstavljali stalno motivacijo za nadaljnje delo in raziskovanje. Prispevek povzema razvojno-raziskovalno, pedagoško in Mentoriral je skoraj 400 študentov, med katerimi so mnogi vodstveno delovanje ter dosežke Igorja Bernika v okviru dosegli izjemne uspehe v svojih poklicnih karierah. Fakultete za varnostne vede in Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Njegovo delo spada na področja sistemov za podporo odločanja ter informacijske in kibernetske varnosti. 2 Študij V poznih osemdesetih letih so se v strojništvo začeli uvajati prvi Ključne besede računalniki in numerično krmiljeni stroji, ki so postajali vse bolj Igor Bernik, pedagoška dejavnost, raziskovalna dejavnost, razširjeni. Med študijem strojništva se je prof. dr. Igor Bernik informacijska in kibernetska varnost prvič srečal s študijskimi vsebinami s področja programiranja. Abstract Zaradi uspešnosti pri študiju je prejel prve ponudbe za sodelovanje s profesorji ter možnost dodatnega zaslužka prek The paper summarizes the development-research, teaching and programiranja. V začetku 90. let se je srečal z izzivom, kako management activities and achievements of Igor Bernik within razviti poslovni informacijski sistem za uporabnika, ki želi the Faculty of Security Sciences and the Faculty of uporabljati računalnik, vendar nima znanja informatike. Leta Organizational Sciences of the University of Maribor. His work 1991 se je, na podlagi te potrebe, odločil razviti poslovni is in decision support systems, information, and cybersecurity. informacijski sistem za podjetje, pri čemer je izbral okolje MS Access 1.0. Tako je razvil informacijski sistem, ki je bil verjetno Keywords eden prvih poslovnih sistemov v Sloveniji, izdelanih v okolju Igor Bernik, teaching, research, information and cybersecurity Windows. Med razvojem tega sistema je ugotovil, da je potrebno pridobiti dodatno znanje o relacijskih bazah podatkov, kar ga je pritegnilo k nadaljnjemu študiju organizacijske informatike. 1 Uvod Igor Bernik je prvi stik z računalnikom doživel v poznih 80. letih Na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru je prejšnjega stoletja, ko je sprva načrtoval kariero na področju uspešno zaključil študij organizacijske informatike, med katerim strojništva. V tem obdobju se je srečal s programiranjem in se je še posebej posvetil poslovnim simulacijam in sistemom za kmalu odkril svojo strast do tega področja. Postopoma se je vse podporo odločanju. Aktivno je sodeloval v različnih študentskih bolj oddaljeval od tehničnih disciplin in začel usmerjati svojo projektih, njegov zaključni projekt, diplomsko delo na temo pozornost v informatiko, pri čemer se je v zadnjih dveh razvoja sistema za zvezno simulacijo v C++ [1], pa mu je prinesel desetletjih posebej posvetil informacijski varnosti. V zadnjih mesto mladega raziskovalca. letih je svoje delo osredotočil na varno uporabo informacijske tehnologije z namenom izboljšanja kakovosti življenja. Na svoji 3 Zaposlitev na Fakulteti za organizacijske vede strokovni poti je imel čast sodelovati s številnimi posamezniki, ki so pomembno prispevali k njegovemu osebnemu in Kot mladi raziskovalec se je prof. dr. Igor Bernik med delom in strokovnemu razvoju ter ga podpirali pri rasti na področju študijem skozi znanstveni magisterij in doktorat srečal tudi z informacijske in kibernetske varnosti. Posebno mesto v metodami optimiranja in umetno inteligenco. Imel je srečo, da je sodeloval z odličnimi, danes legendarnimi profesorji ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note informatike. Njegov formalni mentor je bil prof. dr. Miroljub †Author Footnote to be captured as Author Note Kljajič, veliko pa je sodeloval in se učil tudi od prof. dr. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Vladislava Rajkoviča ter prof. dr. Roberta Leskovarja, ki je bil classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed njegov delovni mentor. Na podlagi opravljenih raziskav je s for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must kolegi objavil izsledke, ki so še danes med visoko citiranimi [2, be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). 3]. Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). http://doi.org/DOI_RECEIVED_AFTER_REVIEW 10 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia I. Bernik Po zaključenem usposabljanju za mladega raziskovalca ostal mnogih strokovnih združenj. Za svoje delo je prejel več domačih na Fakulteti za organizacijske vede, sprva kot asistent, kasneje in mednarodnih priznanj. kot docent. Kot učitelj je sledil razvoju stroke in poleg obstoječih področij poučevanja razvijal tudi nova, kot so managerski in kadrovski informacijski sistemi. V tem obdobju se je prvič srečal 5 Zaključek s potrebo po varovanju podatkov, najprej osebnih, nato tudi Prof. dr. Igor Bernik je profesor, ki si prizadeva, da bi se področje poslovnih. Ugotovil je, da razvoj informacijskih sistemov informacijske in/ali kibernetske varnosti osamosvojilo od pogosto zanemari vidike varnosti, zato se je začel posvečati informatike in varstvoslovja ter ga predstavlja kot ključno vedo vprašanju, kako zagotoviti varnost informacijskih sistemov, pri prihodnje digitalizirane družbe [10, 11]. Pri tem se osredotoča čemer je sodeloval tudi s Fakulteto za varnostne vede. tudi na digitalno vključenost vseh državljanov v trajnostni razvoj. 4 Zaposlitev na Fakulteti za varnostne vede Leta 2008 je bil prof. dr. Igor Bernik povabljen, da svojo Zahvala strokovno pot nadaljuje na Fakulteti za varnostne vede Univerze Iskrena zahvala vsem financerjem raziskovalnih projektov, ki so v Mariboru. Fakulteta je le nekaj let prej (leta 2003) izstopila iz omogočili naše delo in napredek, ter vsem kolegicam in sistema Ministrstva za notranje zadeve in se pridružila Univerzi kolegom, ki so s svojim znanjem, podporo in novimi izzivi v Mariboru, razvojno pa je poskušala (in po dosedanjih rezultatih oblikovali mojo pot. Brez vaše podpore in zaupanja ne bi bilo uspešno) proučevati področje varnosti oziroma varstvoslovja mogoče doseči vsega, kar smo skupaj ustvarili. Vaša skozi znanstveno-raziskovalno delo in prenašati vrhunsko znanje prizadevanja in predanost so pustili neizbrisno sled v mojem na študente. Idejni vodji razvoja fakultete, takratna dekana prof. življenju in delu, za kar sem vam globoko hvaležen. dr. Milan Pagon in prof. dr. Gorazd Meško, sta prepoznala prihodnost v formalnem proučevanju informacijske varnosti. Literatura Tako je bil poleg pedagoških in raziskovalnih zadolžitev prof. dr. [1] Bernik, Igor. 1996. Razvoj sistema za zvezno simulacijo v C++. Bernik postavljen pred izziv vzpostavitve študija informacijske Diplomsko delo visokošolskega študija. Kranj: [I. Bernik], 65 f., grafični varnosti na fakulteti. S sodelovanjem Fakultete za prikazi. [2] Kljajić, Miroljub, Bernik, Igor, Škraba, Andrej. 2000. Simulation elektrotehniko, računalništvo in informatiko je bil pripravljen approach to decision assessment in enterprises. Simulation. [Print ed.], vol. interdisciplinarni visokošolski program Informacijska varnost, ki 75, no. 4, str. 199–210. ISSN 0037-5497. [3] Bernik, Igor, Kljajić, Miroljub, Bernik, Mojca. 2002. Use of simulation je bil akreditiran avgusta 2010, prvi študenti pa so bili vpisani že and visualization in multi criteria scheduling optimization with genetic leta 2011. Leta 2014 je bil dr. Bernik mentor prvemu diplomantu algorithms. V: Mastorakis, Nikos E. (ur.). Recent advances in simulation, [4] tega programa. computational methods and soft computing. [S. l.]: WSEAS Press, str. 246–250. A series of reference books and textbooks. ISBN 960-8052-50-5. Vsebinsko je razvil področje informacijske varnosti in postavil [4] Urbanc, Jan. 2014. Utrjevanje HTTP sej z odtisom brskalnika: diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost. temelje znanstveno-raziskovalni dejavnosti družboslovnega [Ljubljana: J. Urbanc]. proučevanja informacijske varnosti. Iz tega področja je objavil [5] Bernik, Igor, Prislan Mihelič, Kaja. 2012. Kibernetska kriminaliteta, informacijsko bojevanje in kibernetski terorizem. Ljubljana: Fakulteta za tudi nekaj temeljnih del v slovenskem jeziku [5, 6, 7]. Njegova varnostne vede. Serija Informacijska varnost, 1. ISBN 978-961-6821-20-raziskovalna dejavnost se je utrdila v mednarodni skupnosti 9. informacijske varnosti, zlasti po izdaji samostojne znanstvene [6] Markelj, Blaž, Bernik, Igor. 2018. Varnost mobilnih naprav. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru; Ljubljana: Fakulteta monografije leta 2014 pri založbi Wiley [8]. za varnostne vede. ISBN 978-961-286-138-4. [7] Prislan Mihelič, Kaja, Bernik, Igor. 2019. Informacijska varnost in organizacije. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze v Mariboru; Leta 2010 se je na področju informacijske varnosti pridružil Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. ISBN 978-961-286-253-4. tudi Blaž Markelj, ustanovljena je bila katedra za informacijsko [8] [5] Bernik, Igor. 2014. Cybercrime and cyberwarfare. London: ISTE; varnost, ki je v petnajstih letih dosegla številne uspehe [9] in Hoboken: Wiley. ISBN 978-1-84821-671-6. [9] Markelj, Blaž, Vrhovec, Simon, Bernik, Igor. 2023. Izobraževanje in danes šteje štiri člane (pridružita se še Simon Vrhovec, 2014 in raziskovanje na področju informacijske varnosti = Education and research Anže Mihelič, 2018). Poleg pedagoškega in znanstveno-in the field of information security. V: Meško, Gorazd (ur.). Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede raziskovalnega dela je bil prof. dr. Bernik tudi prodekan na Univerze v Mariboru: (1973–2023). 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, področjih izobraževanja, znanstveno-raziskovalnega dela, Univerzitetna založba. Str. 245-260. [10] Bernik, Igor. 2024. Kibernetski prostor in kibernetska varnost v luči kakovosti in razvoja, od leta 2023 pa je dekan Fakultete za trajnostnega razvoja: sinergija lokalnih skupnosti v družbi 5.0. V: Meško, varnostne vede Univerze v Mariboru. Gorazd (ur.), Eman, Katja (ur.). Varnost v lokalnih skupnostih - multidisciplinarne perspektive. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba; Ljubljana: Univerza v Mariboru, Fakulteta za Prof. dr. Bernik je (so)avtor šestih monografij, 27 poglavij v varnostne vede. Str. 313-338. ISBN 978-961-286-876-5, ISBN 978-961-znanstvenih monografijah, 42 izvirnih in preglednih znanstvenih 286-875-8. [11] Bernik, Igor. 2023. Izzivi informacijske varnosti pri prehodu v družbo 5.0. člankov ter več sto drugih del, njegova bibliografija pa šteje 625 V: Markelj, Blaž (ur.). Informacijska varnost: doba tehnoloških prebojev enot. Sodeloval je pri številnih projektih in recenzijah ter je član in pravnih izzivov. 1. natis. Ljubljana: Lexpera, GV Založba. Str. 13-34, 169. ISBN 978-961-247-517-8. 11 Dosežki kandidata Marka Bajca Marko Bajec marko.bajec@fri.uni- lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko Ljubljana, Slovenia Povzetek okrilju IJS), kjer sem pomagal pri izvajanju računalniški tečajev ter pomalem pri razvoju računalniških rešitev. Če ne bi prejel po-V tem prispevku na kratko predstavim svojo dosedanjo kari-vabila s fakultete, da se zaposlim kot asistent-stažist, bi verjetno erno pot ter dosežke, povezane z računalništvom in informatiko. končal v industriji. Tako pa sem, zopet skoraj da slučajno, pristal Prispevek sem napisal kot kandidat za člana v “Legendah raču-v akademskih vodah. V začetku sem se nekoliko lovil, a sčasoma nalništva”. Povabila sem bil vesel, a priznam, da me spravilo v sem dojel ustroj akademskega sveta, se mu prilagodil in po nekaj zadrego. Biti na nekem področju “legenda”, je zares visok druž- vzponih in padcih s 43 leti postal redni profesor. beni status, ob katerem mnogi dosežki, ki se sicer znajdejo v naših življenjepisih, zgubijo svoj blišč. Z nekaj samokritike zato kratek 1.2 Od začetka - zaposlitev na Fakulteti za opis moje karierne poti in tistih rezultatov, na katere sem sam ponosen. računalništvo in informatiko Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (v Abstract nadaljevanju UL FRI) je bila moj prvi in edini delodajalec. Začel In this paper I briefly describe my career path and achievements sem kot asistent v Laboratoriju za informatiko, ki ga je takrat so far related to computer science and informatics. I wrote the vodil prof. dr. Marjan Krisper. Njegova sposobnost za pridobi-paper as a candidate for membership in the ’Legends of Comput-vanje aplikativno-raziskovalnih projektov je presegala takratne ing’. While I was happy to receive the invitation, I must admit it storilne zmožnosti laboratorija, saj je ob mojem prihodu imel put me in an awkward position. Being a ’legend’ in a particular samo enega člana. Raziskovalno delo je zato nekoliko trpelo, a field is truly a high social status, at which many achievements projekti so bili zanimivi in z vsakim sem se nekaj novega naučil. that usually make it to our resumes lose their shine. With a bit Med drugim, kako težko je razvijati rešitve za realna okolja, kjer of self-criticism, here is a brief description of my career path and so večji izziv ljudje kot pa sama kompleksnost tehnologije. those results that I am personally proud of. 1.3 Vključevanje v domače in mednarodne Ključne besede kroge karierna pot, raziskovalno delo, pedagoško delo, vodstvene funk-Po zaposlitvi na UL FRI sem se sčasoma tudi sam vključil v do-cije, dosežki mače in mednarodne raziskovalne ter tudi strokovne kroge. Kot član programskega odbora sem sodeloval pri številnih mednaro-Keywords dnih konferencah, kot so: CAiSE, IEEE RE, IEEE RCIS, ICSOFT, career path, research work, teaching work, management, achieve-POEM, DB &IS, ADBIS, ICSEA, IBIMA, ME, MUSE, ICIST, OTI ipd. ments V letu 2009 sem bil povabljen v programski svet priznane mednarodne konference CAiSE (International Conference on Advances in 1 Karierna pot Software Engineering), ki je takrat veljala za eno pomembnejših 1.1 Na kratko na mojem ožjem raziskovalnem področju. V letu 2013 sem bil izbran za programskega predsednika IEEE konference RCIS 2014 S “pravimi” računalniki sem se spoznal šele v srednji šoli – Teh- (Research Challenges in Information Science) in isto leto tudi za nični srednješolski center Branka Breliha, Nova Gorica. Vpisal položaj generalnega predsednika konference CAiSE 2016, ki je sem se, ne da bi zares vedel, kam se vpisujem. V osnovni šoli z več kot 300 udeleženci potekala v Ljubljani. V letu 2018 sem v sem res kazal več želje in nadarjenosti za naravoslovno tehnične vlogi generalnega predsednika vodil IEEE konferenco RCIS 2018 predmete, vsaj tako so zatrjevale moje učiteljice, a izrazito me ni v Nantesu. Kot recenzent ali urednik sem sodeloval pri številnih vleklo nikamor. Še danes večkrat pomislim, da sem računalničar revijah in konferencah. po naključju. Moje delo v domačih krogih je najbolj zaznamovalo sodelova-V srednji šoli sem se o računalništvu veliko naučil, predho-nje v Slovenskem društvu informatika. V letih 2005-2013 sem bil dnega znanja o tem področju namreč nisem imel, a največ mi aktivno vključen v organizacijo največje slovenske konference je dala fakulteta. Za razliko od srednje šole, kjer sem bil tako o informatiki (DSI), ki je takrat s 500 in več udeleženci potekala imenovani “hardverist” (strojna opema), sem se na faksu raje pod okriljem društva. V letih 2005-2007 sem vodil programski od-odločil za programsko opremo. Programiranje me v resnici bolj bor konference in od 2008 do 2020 sodeloval kot član upravnega veselilo kot pa računalniško drobovje. V zadnjih letnikih sem odbora društva. veliko časa prebil na IJS (v resnici v podjetju, ki je delovalo v 1.4 Ustanovitev Laboratorija za podatkovne Permission to make digital or hard copies of all or part of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or tehnologije distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this Leta 2009 sem na UL FRI ustanovil Laboratorij za podatkovne work must be honored. For all other uses, contact the owner /author(s). tehnologije. To je bil pomemben mejnik v moji karieri, ki je Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia sovpadal tudi z ustanovitvijo spin-off podjetja Optilab. S skupino © 2024 Copyright held by the owner/author(s). raziskovalcev (večinoma mladi raziskovalci in nekateri sodelavci 12 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia M. Bajec Laboratorija za informatiko) smo se na pobudo in povpraševanja prevajanje za jezikovni par Slovenščina, Angleščina ter razvili 5 iz gospodarstva poglobljeno ukvarjali z analizo podatkov, pred-nevronski sintetizator za dva moška in en ženski glas . Visoka vsem s področja avtomobilskega in zdravstvenega zavarovanja. natančnost modelov prepoznave in prevajalnikov je nakazovala, Razvijali smo algoritme in na njih temelječe informacijske re-da so govorne tehnologije končno dozorele tudi za majhne jezike, šitve, ki so bile v pomoč pri iskanju namernih ali nenamernih kot je Slovenščina. Tehnologijo smo zato promovirali in pred-nepravilnosti v poslovanju. Področje je bilo raziskovalno in apli-stavili v različnih okoljih in s pilotskimi projekti pokazali, kaj kativno zelo zahtevno in je dobro desetletje usmerjalo naše delo, zmore, glej npr. [4, 5]. Univerza v Ljubljani nam je v želji po večji tako v laboratoriju kot tudi v podjetju, s katerim smo ohranili internacionalizaciji študija leta 2020 zaupala izjemno pomemno tesne povezave. V tem obdobju sta nastali dve odlični doktorski nalogo, in sicer razvoj sistema za sprotno prevajanje slovenskih nalogi [7, 3]. Leta 2011 nam je ARIS podelila priznanje za izjemne predavanj v tuje jezike [2, 6]. Nastala je rešitev Tolmač (kasneje dosežke, povezana z omenjenim področjem [8]. preimenovana v Online Notes6), ki združuje vse ključne govorne Število članov se je v laboratoriju vsa leta povečevalo in s tehnologije, prepoznavo slovenskega jezika, prevajanje iz sloven-prihodom novih raziskovalcev so se širil tudi portfelj naših razi- ščine v tuje jezike ter za slepe in slabovidne tudi sintezo besedila. skovalnih interesov. Med drugim smo se ukvarjali s konceptom Študenti, ki ne morejo slediti slovenskim predavanj, lahko prek pametnih mest in v okviru tega z elektronskim in mobilnim spletne ali mobilne aplikacije spremljajo prevode v živo, kasneje zdravstvom kot enim izmed pomembnih stebrov omenjenega pa lahko posnetke pregledujejo in si urejajo svoje zapiske ter koncepta. V konzorciju s 25 podjetji in raziskovalnimi organizaci-delijo z drugimi študenti. Rešitev je bila pilotno preskušena na jami smo razvijali različne rešitve, naloga našega laboratorija pa šestnajst članicah Univerze v Ljubljani in s šolskim letom 2024/25 je bila povezovanje vseh rešitev v skupno platformo pametnega prehaja v produkcijsko delovanje. mesta [1]. Eden od rezultatov, ki je nastal v okviru omenjenega Zaradi velikega povpraševanja po tovrstnih rešitvah smo leta sodelovanja, je platforma Vitabits 1 za spremljanje pacientov na 2018 z dovoljenjem upravnega odbora UL ustanovili spin-off Vi-daljavo (telemedicina). Z dovoljenjem UL smo pravice intelek- tasis7, ki je danes vodilno podjetje na področju razvoja govornih tualne lastnine kasneje prodali zainteresiranemu podjetju, ki je tehnologij. Rešitve podjetja Vitasis se uporabljajo v zdravstvenih rešitev plasiralo na trg. domovih, bolnišnicah, občinah, Državnem zboru, SDH, Telekomu Veliko napora smo v takratnem obdobju vlagali tudi v preuče-Slovenije in v drugih ustanovah. Govorne in jezikovne tehnolo-vanje interneta stvari (IoT) in aplicirali svoja dognanja v okviru gije ostajajo prednostno raziskovalno področje laboratorija tudi različnih aplikativnih nalog. Z željo, da zainteresirani jasnosti priv prihodnje, saj smo vpeti v tri večje nacionalne projekte: kažemo širino področja in številne rešitve, ki so postale mogoče z • Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij razmahom senzorike in sposobnostjo komunikacije med skorajda za slovenski jezik (MEZZANINE8), ARIS, 2022-2025, slehernimi napravami, smo ustanovili IoT Demo Center2. V nje- • Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velikih govem okrilju smo izvedli številne zanimive zaključne naloge jezikovnih modelov (PoVeJMo9), ARIS, 2023-2025 ter in izvedli več projektov po naročilu iz gospodarstva in državne • Veliki jezikovni modeli za digitalno humanistiko (LLM4DH), uprave. Med zanimivejše sodi platforma Common, 2019-20 - ARIS, 2024-2026 Community Monitoring Platform, ki omogoča merjenje "utripa Sodelujemo tudi v zanimivem projektu Proteverb10 - Pravni, družbe"prek avtomatskega spremljanja digitalnih medijev [9]. etični in tehnološki vidiki obdelave besedilnih in govornih virov Analiza podatkov ločuje med posameznimi družbenimi podsku-podatkov za znanstvene, raziskovalne in razvojne namene, MDP, pinami, kot so delovno aktivna populacija, upokojenci, invalidi, 2022-2024, katerega cilj je preučiti vse relevantne vidike in pripra- študenti ipd. in omogoča avtomatsko zaznavo tem, s katerimi viti podlago, ki bo raziskovalni sferi omogočala lažji ter obenem se posamezne družbene podskupine ukvarjajo ter njihov odnos varen dostop do podatkov, ki so lahko ključni za raziskave in do teh tem. Drugo pomembno platformo smo razvili v okviru razvoj novih tehnoloških rešitev. projekta Idejna zasnova in postavitev pilota ekosistema interneta Če smo z domačim gospodarstvom ves čas tesno sodelovali, pa stvari z algoritmičnimi orodji, naročnik MJU, (2023-24). IoT plat-je bila naša vključenost v mednarodne projekte (predvsem imam forma, ki je v okviru projekta nastala, predstavlja splošno rešitev tu v mislih projekte iz EU programov FP6, FP7 in Horizon) v prvih za zajem podatkov v okviru državne uprave, njihov nadzor in desetih letih obstoja laboratorija precej manjša. Zavedajoč se, da upravljanje. V okviru pilotskega projekta je bila v sodelovanju so za pridobivanje in še posebej izvajanje EU projektov potrebna z Direktoratom za stvarno premoženje na MJU njena uporab-specifična znanja, smo se po 2019 kadrovsko okrepili prav z nanost demonstrirana na primeru zbiranja podatkov za potrebe menom, da pridobimo kompetence tudi na tem področju. Danes zagotavljanja energetske učinkovitosti stavb. smo s sodelavci laboratorija vključeni v šest evropskih projektov, Zadnji večji zasuk v raziskovalnem kurzu našega laborato- 11 12 EBSI-VECTOR (2023-25) , BUILDCHAIN (2023-25) , TRUST- rija se je zgodil v letih 2019-2020, ko smo se začeli ukvarjati z 13 14 15 CHAIN (2023-25) , ACES (2023-25) , EXTREMEXP (2023-25) analizo besedil in sčasoma s široko paleto raziskovalnih tem na 16 in ESSA (2020-24) . področju jezikovnih in predvsem govornih tehnologij (strojno prevajanje, računalniška prepoznava govora, računalniška sin- 5 https://tts.true-bar.si/ teza govora). V okviru projekta RSDO3 (Razvoj Slovenščine v 6 https://www.youtube.com/watch?v=hWRONPdHh3o&ab_channel=CJVT digitalnem okolju, MK, 2019-2022) smo razvili model za prepo- 7 https://vitasis.si/home 8 znavo slovenskega govora, ki je v primerjavi s prejšnjim, edinim https://mezzanine.um.si/ 9 https://povejmo.si/ javno dostopnim modelom, dosegel bistveno višjo natančnost 10 https://www.inst-krim.si/project/proteverb/ 4 prepoznave . Pomembno smo izboljšali tudi model za strojno 11 https://www.ebsi-vector.eu/en/ 12 https://buildchain-project.eu/ 1 13 https://vitabits.eu/ https://trustchain.ngi.eu/ 2 14 http://iot.data- lab.si/ https://www.aces- edge.eu/ 3 15 https://rsdo.slovenscina.eu/ https://extremexp.eu/ 4 16 https://slobench.cjvt.si/ https://softwareskills.eu/ 13 Dosežki kandidata Marka Bajca Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia 2 Pedagoško delo Nenazadnje, ponosen sem na svoj laboratorij, Laboratorij za podatkovne tehnologije, ki kljub velikim izzivom s pridobi-S pedagoškim delom sem se začel ukvarjati že pred zaposlitvijo na vanjem kakovostnega kadra ves čas raste in danes šteje 32 razi-UL FRI, saj sem predaval na računalniških tečajih. Predavanja so skovalcev, kar ga tako po številu članov kot finančnih prihodkih mi bila vedno v veselje, če sem se le čutil suveren na področju, ki uvršča na prvo oziroma drugo mesto na fakulteti. sem ga predaval. Posledično sem v pripravo na predavanja vedno veliko vlagal. V prvih letih dela na fakulteti sem izvajal števila 5 Zaključek izobraževanja za gospodarstvo, s povečevanjem pedagoške obre-menitve na lastni fakulteti pa sem to sčasoma opustil. Danes sem Kot sem zapisal na začetku, sem postal računalničar bolj kot ne nosilec treh predmetov, Razvoj informacijskih sistemov in Osnove po naključju. A to naključje štejem kot srečno, saj danes zagotovo podatkovn ih baz na dodiplomskem univerzitetnem študeuiju ter vem, da me računalništvo oziroma konkretneje reševanje izzivov Iskanje in ekstrakcija podatkov s spleta na podplomskem študiju. z računalnikom zares veseli. To nedvomno prispeva tudi k dru-Kot mentor sem sodeloval pri nekaj sto diplomskih in magi-gim vidikom mojega profesionalnega udejstvovanja. V prispevku strskih nalogah ter kot mentor usmerjal 10 doktorskih študentov. sem izpostavil nekaj svojih dosežkov, ki mi ta trenutek največ Slednje mi je bilo vedno v veliko veselje, čeprav je mentoriranje pomenijo. Črto pod svoje življenjsko delo pa bom lahko potegnil doktorskega študenta vse prej kot enostavna naloga. Danes lahko šele čez dobrih 13 let. V tem času me zagotovo čaka še veliko z zadovoljstvom spremljam njihov razvoj in uspešne kariere: dva izzivov. sta na pomembnih položajih v gospodarstvu, eden je lansko leto Reference postal redni profesor, še dva pa sta zelo blizu te habilitacijske stopnje. [1] Marko Bajec. 2018. Smart city as a platform-based ecosystem. V Databases and information systems X : selected papers from the Thirteenth International Baltic Conference (DB&IS 2018). IOS Press, Amsterdam; Berlin; Washington (DC). [2] Marko Bajec, Iztok Lebar Bajec, Tjaša Šoltes, Jernej Cvek, Jaka Čibej, Kaja 3 Vodstvene funkcije Gantar, Sara Sever in Simon Krek. 2023. Online notes - a real-time speech recognition and machine translation system for slovene university lectures. Vključevanje v vodstvene strukture je nekaj, čemur se profesor V Matjaž Debevc (ur.), Ines Kožuh (ur.). Digitalna vključenost v informacijski na Univerzi v Ljubljani težko izogne. Tako sem bil prodekan družbi (IS 2023). [3] Štefan Furlan. 2012. Method for insurance fraud management systems design za gospodarske zadeve en mandat in pol, od leta 2013 do 2019, based on business performance metrics. Doktorska disertacija. University of član Senata UL FRI vse od leta 2013, član Upravnega odbora UL Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. [4] P. G. 2021. Marko bajec: »moramo se naučiti sodelovati!«. (Sep. 2021). Retrie-FRI od leta 2010 naprej ter od 2019 naprej njegov predsednik, ved September 10, 2024 from https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/pilotni- pr predsednik Komisije za Razvoj informacijskega sistema UL (KRIS) ojekt- samodejnega- podnaslavljanja- tv- programov- pri- katerem- sodeluje- r vse od leta 2016 naprej. Laboratorij za podatkovne tehnoloije tv- slovenija/595660. [5] K. H. 2024. Najpogostejši glasovni ukazi so pop tv, masterchef in skrito v raju. vodim od njegove ustanovitve leta 2009. Od leta 2016 vodim IoT (Sep. 2024). Retrieved September 10, 2024 from https://www.24ur.com/novic Demo Center na UL FRI. Vmes sem en mandat vodil Katedro za e/znanost- in- tehnologija/najpogostejsi- glasovni- ukazi- so- pop- tv- masterc informatiko. V obeh spin-off podjetji sem nastopal kot prokurist, hef - in- skrito- v- raju.html. [6] Tjaša Šoltes, Jan Vasiljević in Marko Bajec. 2024. Sistem za razpoznavo go-kar je s stališča UL oziroma UL FRI dovoljeno, saj ne vstopa na vora in strojno prevajanje v realnem času na ravni univerzitetnih predavanj. področje konkurenčne prepovedi. Uporabna informatika, 32, 1. [7] Lovro Šubelj. 2013. Detecting groups of nodes in large real-world networks using label propagation. Doktorska disertacija. University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia. [8] Lovro Šubelj, Štefan Furlan in Marko Bajec. 2011. An expert system for 4 Dosežki detecting automobile insurance fraud using social network analysis. Expert Systems with Applications, 38, 1, 1039–1052. doi: https://doi.org/10.1016/j.es Med najpomembnejše dosežke v svoji karieri štejem nagrado wa.2010.07.143. Mentor leta, ki mi jo podelilo Slovensko društvo doktorskih [9] Ajda Pretnar Žagar, Dan Podjed, Marko Bajec in Slavko Žitnik. 2020. Sen-timeter : interdisciplinarni pristop k izdelavi medijskega portala. Uporabna študentov leta 2014. Nagrade sem bil izjemno vesel, saj mi je informatika, 28, 3. dala potrditev, da me doktorski študenti spoštujejo in cenijo moja usmerjanja, v kar sem sam pogosto dvomil. Pod mojim mentorstvom je do danes doktoriralo osem študentov, še dva pa sta na tej poti. Ponosen sem tudi na priznanja, ki sem jih prejel za svoj dopri-nos na področju prenosa znanja iz akademskega okolja v gospodarstvo. Leta 2010 mi je takšno priznanje podelilo Slovensko društvo informatika, leta 2013 pa programski svet mednarodne konference Informacijska družba. Pomembno mesto med nagradami ima tudi Zlata plaketa za izjemne dosežke na pedagoškem in znanstvenem področju, ki mi jo je Univerza v Ljubljani podelila leta 2014. Med ključne dosežke s ponosom štejem tudi dve spin-off podjetji, ki sem ju v svoji karieri pomagal ustanoviti in sta nastali na temelju odličnih raziskovalnih rezultatov moje raziskovalne skupine. Čeprav se z veseljem ukvarjam s temeljnimi raziska-vami, mi je še v večje veselje, ko iz raziskav nekaj konkretnega nastane in pripomore k reševanju praktičnih problemov. Pri obeh podjetjih sem bil vključen v njun začetni razvoj in pomagal pri njunem strateškem usmerjanju ter pozicioniranju na trgu. 14 Kratek življenjepis Borut Robič Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Slovenia Povzetek učitelji Boštjan Vilfan (algoritmi, izračunljivost, računska zah-Prispevek osvetli preteklo življenjsko pot Boruta Robiča skozi tevnost, algebra), Zvonimir Bohte (numerična analiza, končna razna področja matematike, računalništva in glasbe. aritmetika) in Anton Suhadolc (funkcionalna analiza). Leta 1987 je z odliko magistriral pod mentorstvom Boštjana Vilfana z delom Abstract Minimizacija števila procesorjev v podatkovno pretokovni arhitek-turi. To je problem kombinatorične optimizacije v vzporednem The article sheds light on Borut Robič’s past journey through računanju, kjer želimo s primernim zadrževanjem pripravljenih various areas of mathematics, computer science, and music. ukazov minimizirati število uporabljenih procesorjev, ne da bi se Ključne besede čas izvajanja vzporednega programa podaljšal preko teoretično najmanjšega možnega. optimization, algorithm, parallel computing, parallel algorithm Z doktorskim študijem je Borut nadaljeval 1988 po služenju mapping, computational complexity, computability vojaškega roka. Leta 1993 je doktoriral s področja računalniških znanosti na UL FER pod mentorstvom Boštjana Vilfana z diserta-Keywords cijo Optimizacija preslikav vzporednih algoritmov na regularna optimizacija, algoritem, vzporedno računanje, preslikavanje vz-procesorska polja. Gre za NP-težek optimizacijski problem v vzpo-porednih algoritmov, računska zahtevnost, izračunljivost rednem računanju, kjer želimo poljuben vzporedni program – predstavljen z usmerjenim grafom, katerega točke so ukazi, pove-1 Osnovno zave pa podatkovne odvisnosti med ukazi – preslikati na množico Borut Robič se je rodil 12. julija 1960 v Postojni. Osnovno šolo je heksagonalno, kot v satovju povezanih procesnih elementov, da do 1972 obiskoval v Idriji in v prostem času v vlogi Vinetouja ali bodo komunikacijske poti med preslikanimi ukazi minimalne. Ker Old Shatterhanda vzdrževal red in pravičnost na tamkajšnjih uli-je procesnih elementov končno mnogo, lahko s takim preslikava-cah. Šolanje je nadaljeval na OŠ Franceta Bevka v Ljubljani. Tam njem na procesorsko polje naložimo večje vzporedne programe mu je natančna in zahtevna učiteljica Bogomila Hude privzgojila ali pa sočasno več vzporednih programov. ljubezen do matematike, za kar ji je neskončno hvaležen. Kot dobitnik podoktorske štipendije Partridge Visiting Fello-Po vpisu na gimnazijo Bežigrad v Ljubljani, v razred z inten-wship, ki mu jo je podelila Univerza v Cambridgu, je 1996 gostoval zivnim programom matematike, je njegovo zanimanje za to lepo na Fitzwilliam Collegeu in University of Cambridge Computer vedo še naraščalo, zdaj pod vplivom profesorice Sonje Plevnik. Laboratory. Tu je obravnaval problem usmerjanja podatkov v Leta 1978 je z odliko maturiral. 2-krožnih omrežjih tj. neusmerjenih grafih 𝐺 (𝑛; 𝑎; 𝑏) s točkami Pravijo, da se matematika in glasba dopolnjujeta; res, tudi Bo- {0, 1, . . . , 𝑛−1} in povezavami {𝑖, 𝑖 +𝑎(mod 𝑛)} in {𝑖, 𝑖 +𝑏 (mod 𝑛)}. rut je sočasno obiskoval in končal nižjo in srednjo glasbeno šolo Franca Šturma v Ljubljani. 3 Raziskovalna in strokovna dejavnost Leta 1984 se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, na 2 Študij in izpopolnjevanja Odseku za računalništvo in informatiko, leta 1994 na Odseku Po kolebanju ali naj na UL FMF študira matematiko ali fiziko je za računalniške sisteme, od 1997 pa je zaposlen na Fakulteti za po nasvetu staršev izbral študij elektrotehnike na UL FE. Pravijo računalništvo in informatiko, UL. tudi, da stara ljubezen ne zarjavi; in res, že v prvem semestru se Raziskovalno je deloval na področjih optimizacije podatkovno je odločil, da bo med kasnejšimi študijskimi usmeritvami izbral pretokovnega računanja; vzporednega računanja; razvoja in ana-Računalništvo in informatiko, kjer je bilo videti največ zanimivih, lize algoritmov za probleme kombinatorične optimizacije; teorije matematično obarvanih predmetov. računske zahtevnosti in teorije izračunljivosti. Do diplome so nanj strokovno in osebnostno močno vplivali Bil je vodja raziskovalnega programa in vodja ali sodelavec mnogi visokošolski učitelji, posebej Gabrijel Tomšič (matema-domačih in mednarodnih raziskovalnih projektov, slednjih pred-tika), Boštjan Vilfan (algoritmi in podatkovne strukture), Ivan vsem z Univerzo v Grenoblu ter njenima institutoma TIMA in Bratko (algoritmi in podatkovne strukture), Dušan Kodek (raču-LMC-IMAG. Tu je nanj močno vplival Denis Trystram, vodja in-nalniške arhitekture). Pod mentorstvom Tomaža Pisanskega je stitutov. Skupne raziskave so se nanašale na preslikavanje vzpo-1984 z odliko diplomiral in za to prejel dekanovo priznanje. rednih algoritmov na večprocesorske sisteme raznih topologij. Tega leta se je Borut vpisal na magistrski študij Računalni-Na področju teorije izračunljivosti je s konstrukcijo bijektivne štva in informatike na isti fakulteti. Zdaj so nanj močno vplivali preslikave med univerzumoma Σ∗ in N potrdil, da lahko obravnavo odločljivosti, polodločljivosti ali neodločljivosti formalnih Permission to make digital or hard copies of all or part of this work for personal jezikov nadomestimo z obravnavo odločljivosti, polodločljivosti or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and ali neodločljivosti množic naravnih števil, in obratno. Ugotovitve, the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this ki veljajo v enem, veljajo tudi v alternativnem univerzumu. work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Raziskovalno delo je dokumentiral kot avtor ali soavtor znan-Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia stvenih monografij v tujini (4) in doma (2), izvirnih znanstvenih © 2024 Copyright held by the owner/author(s). člankov (45) in prispevkov na znanstvenih konferencah (61). 15 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia B.Robič Navedimo le znanstvene monografije [1, 2, 3, 4] v tujini: Literatura • J. Šilc, B. Robič, T. Ungerer, Processor Architecture [1] Jurij Šilc, Borut Robič, Theo Ungerer. Processor Architecture. From Dataflow to Superscalar and Beyond. Springer, 1999 (Springer, 1999, 411 str.); [2] Borut Robič. The Foundations of Computability Theory. Springer, 2015 • B.Robič, The Foundations of Computability Theory [3] Roman Trobec, Boštjan Slivnik, Patricio Bulić, Borut Robič. Introduction to Parallel Computing: From Algorithms to Programming on State-of-the-Art Plat- (Springer, 2015, 351 str.); forms. Springer, 1999 • R.Trobec, B.Slivnik, P.Bulić, B.Robič, Introduction to Paral- [4] Borut Robič. The Foundations of Computability Theory (2nd Ed.) Springer, 2020 [5] Robič, Borut Aproksimacijski algoritmi (Založba FRI, 2002, 2009) lel Computing [6] Roman Trobec, Marjan Šterk, Borut Robič. Computational complexity and (Springer, 2018, 418 str.); parallelization of the meshless local Petrov-Galerkin methods. Computers and Structures. 2009, vol. 87, no. 1/2, str. 81-90. • B.Robič, The Foundations of Computability Theory, 2nd ed. [7] Anthony Sulistio, Uroš Čibej, Srikumar Venugopal, Borut Robič, Rajkumar (Springer, 2020, 443 str.) Buyya. A toolkit for modelling and simulating data Grids : an extension to GridSim. Concurrency and computation : practice and experience., 2008, vol. 20, Zadnja monografija je učbenik na Univerzi v Sieni in tudi na no. 13, str. 1591-1609 Tehnični univerzi v Münchenu. Pri njeni pripravi je z Borutom [8] Uroš Čibej, Boštjan Slivnik , Borut Robič. The complexity of static data replication in data grids. Parallel Computing. 2005, vol. 31, no. 8/9, str. 900-912 sodeloval Benjamin Wells z Univerze v San Franciscu, zadnji [9] Peter Korošec, Jurij Šilc, Borut Robič. Solving the mesh-partitioning problem doktorand Afreda Tarskega. with an ant-colony algorithm. Parallel Computing. 2004, vol. 30, str. 785-801. Kot recenzent je Borut sodeloval pri vrsti tujih znanstvenih [10] Theo Ungerer, Borut Robič, Jurij Šilc. A survey of processors with explicit multithreading. ACM computing surveys. 2003, vol. 35, str. 29-63. revij in uredniških odborov znanstvenih konferenc. [11] Theo Ungerer, Borut Robič, Jurij Šilc. Multithreaded processors. The Computer journal. 2002, vol. 45, str. 320-348. 4 Pedagoška in mentorska dejavnost [12] Borut Robič, Janez Žerovnik. Minimum 2-terminal routing in 2-jump circulant graphs. Computers and artificial intelligence. 2000, vol. 19, no. 1, str. 37-46 Prve pedagoške izkušnje je dobil na Srednji šoli za računalništvo [13] Borut Robič, Peter Korošec, Jurij Šilc. Ant colonies and the mesh-partitioning v Ljubljani (Vič), kjer je ob zaposlitvi na IJS poučeval računalni-problem. V: S.Olariu (ur.), A.Y.Zomaya(ur.). Handbook of bioinspired algorithms and applications. Chapman Hall, 2006. str. 285-303 štvo v š.l. 1984/85. Leta 1985 je sodeloval pri izvajanju programa [14] Mitja Bezenšek, Borut Robič. A survey of parallel and distributed algorithms računalniškega opismenjevanja v Gorenju iz Velenja. V tečaj je for the Steiner tree problem. International journal of parallel programming, vol. bilo zajetih okoli dva tisoč delavcev. 42, no. 2, str. 287-319, 2014 [15] Jurij Mihelič, Borut Robič. Flexible-attribute problems. Computational optimi-Leta 2004 je bil na Univerzi v Ljubljani izvoljen v naziv redega zation and applications. vol. 47, no. 3, str. 553-566, 2010 profesorja za področje računalištva in informatike. Odtlej je na [16] Jurij Mihelič, Amine Mahjoub, Christophe Rapine, Borut Robič. Two-stage flexible-choice problems under uncertainty. European journal of operational UL FRI predaval predmete na dodiplomskem, magistrskem in research. vol. 201, no. 2, str. 399-403, 2010 doktorskem študiju. Bil je mentor diplomantom (80), magistrom [17] Tomaž Dobravec, Borut Robič. Restricted shortest paths in 2-circulant graphs. (19) in doktorjem (6) računalništva in informatike. Computer communications. vol. 32, no. 4, str. 685-690, 2009 [18] Jurij Šilc, Theo Ungerer, Borut Robič. Dynamic branch prediction and control speculation. International journal of high performance systems architecture. vol. 5 Organizacijska dejavnost 1, no. 1, str. 2-13, 2007 [19] Tomaž Dobravec, Janez Žerovnik, Borut Robič. An optimal message routing Danes je Borut Robič na UL FRI vodja Laboratorija za algoritmiko, algorithm for circulant networks. Journal of Systems Architecture : the EURO-predstojnik Katedre za teoretično računalništvo in zadnjih dvajset MICRO journal. vol. 52, no. 5, str. 298-306, 2006 let tudi predsednik Akademskega zbora fakultete. 16 Marjan Krisper karierna pot in dosežki Marjan Krisper Career Path and Achivements Marjan Krisper Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Ljubljana, Slovenia marjan.krisper@fri.uni-lj.si Povzetek Leta 1978 sem bil imenovan za svetovalca predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski Prispevek govori o karierni poti in dosežkih na področju računalništva in informatike. Predstavljene so njegovo sistem, kjer sem delal na razvoju organizacijske in tehnološke pedagoško delo in razvojno-raziskovalna dejavnost doma in na baze Družbenega sistema informiranja (DSI), programu tujem. modernizacije državne uprave z informacijsko tehnologijo, načrtovanju razvoja javnega omrežja za prenos podatkov, na Ključne besede pripravi kriterijev za izbiro računalniške opreme ipd. Bil sem Marjan Krisper, računalništvo, informatika, pedagoška in predsednik oz. član strokovnih komisij v republiški upravi za razvojno-raziskovalna dejavnost izbiro in uvajanje računalniške opreme oz. za modernizacijo državne uprave. Abstract The paper is about Marjan Krispers life path in the field of Ob ustanovitvi Centra za družbeni sistem informiranja in computing and informatics. His educational and developmental-informatiko v okviru republiške uprave sem bil imenovan za research activities at home and abroad re intertwined. pomočnika direktorja, kjer sem nadaljeval delo na navedenih področjih. V letu 1981 sem bil habilitiran za višjega predavatelja Keywords in predaval na ,VEKŠ Univerze v Mariboru na dodiplomskem in Marjan Krisper, computer science, informatics, educational and podiplomskem študiju predmete iz področja poslovne developmental- research acti informatike. V Komisiji za smernice študija računalništva in informatike sem 1 Karierna pot in dosežki bil kot predstavnik vlade, ki jo je vodil prof. dr. Jernej Virant. Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani sem diplomiral leta 1971 Izdelali smo smernice za 4-letni program s tremi profili: logika in se leta 1972 zaposlil kot raziskovalni asistent. Za asistenta pri in sistemi (kasneje računalniški sistemi), programska oprema in predmetih Tehnična kibernetika in Konstruiranje krmilnih informatika. Tako je na Fakulteti za elektrotehniko [FE] nastal sistemov sem bil izvoljen leta 1976. program s temi smermi, ki so veljale vse do bolonjske reforme. Sam sem bil zadolžen za oblikovanje programa informatike. Magistriral sem v letu 1977. V času zaposlitve na Fakulteti za strojništvo sem delal na razvoju programske opreme za Leta 1982 sem bil prvič habilitiran za docenta na Fakulteti za krmiljenje procesov, na razvoju informacijskih sistemov za elektrotehniko v Ljubljani za predmete iz področja informatike upravljanje proizvodnje in na drugih aplikacijah poslovne oz. informacijskih sistemov: Sistemska informacijska analiza, informatike. Programiral sem v Fortranu na IBM 1130, Razvoj informacijskih sistemov, Osnove informatike, Osnove Asemblerju na procesnem računalniku IBM S7, in DEC informacijskih sistemov, Družbeni sistem informiranja. računalnikih PDP8 in PDP11. Sodeloval sem pri uvajanju NC Doktoriral sem na Centru za multidisciplinarne študije Univerze tehnologije v okviru povezav Fakultete za strojništvo z v Beogradu na temo: Ekspertni sistem za merjenje, spremljanje industrijo. in napovedovanje družbenega razvoja. Leta 2007 sem bil prvič izvoljen v naziv izredni profesor. V Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or okviru starega programa dodiplomskega študija sem predaval classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed predmete: Informacijski sistemi, Razvoj informacijskih for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must sistemov, Planiranje in vodenje informacijskih sistemov in be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Informacijska družba. V okviru podiplomskega študija sem Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). predaval predmete: Informacijski sistemi, Teorija informacijskih sistemov in Planiranje in obvladovanje informatike v poslovnih sistemih. 17 Na Ekonomski fakulteti , sem v okviru podiplomskega študija, ter Slovenskega društva informatika, Društva za umetno predaval predmet Proizvodni informacijski sistemi. Po inteligenco, IEEE in PMI (Project management institute). upokojitvi sem v letih 2021 in 2022 predaval na Univerzi na Primorskem, FAMNIT, predmet Management informacijskih tehnologij. 2 Priznanja Zaradi pomembnega prispevka k uvajanju sodobnih konceptov Od ustanovitve Fakultete za računalništvo in informatiko leta gradnje informacijskih sistemov v prakso sem leta 2000 od 1996 , do leta 2014 sem bil predstojnik katedre za informatiko. Slovenskega društva INFORMATIKA dobil posebno priznanje. Moja raziskovalna področja so Informacijski sistemi, Razvoj V letu 2017 sem dobil prestižno priznanje Michie - Turing za informacijskih sistemov, Strateško planiranje informatike, življenjsko delo pri razvoju informacijske družbe. Prenova poslovnih procesov in informacijskih sistemov ter Poslovno informacijska arhitektura. Od ustanovitve do upokojitve sem bil predstojnik laboratorija za informatiko. Literatura 1. TRKMAN, Marina, MENDLING, Jan, KRISPER, Sodeloval sem z gospodarskimi in drugimi organizacijami in Marjan. Using business process models to better vladnimi inštitucijami na projektih razvoja informacijskih understand the dependencies among user sistemov, strateškega planiranja, prav tako pa tudi na raziskavah stories. Information and software technology. dolgoročnega razvoja tehnologije oz. strategije tehnološkega [Print ed.]. Mar. 2016, vol. 71, str. 58-76, ilustr. razvoja. ISSN 0950-58498. 2023: 2. VRHOVEC, Simon, TRKMAN, Marina, KUMER, Vodil sem številne informacijske projekte, tako za javno upravo Aleš, KRISPER, Marjan, VAVPOTIČ, Damjan. ter državne organe kot tudi za večja slovenska podjetja. Že v osemdesetih letih (dediščina mojega dela v državni upravi) smo Outsourcing as an economic development tool in delali za javni sektor (izbira sistema za upravljanje z bazami transition economies : scattered global software podatkov za državno upravo), v 90 letih pa izdelali številne development. Information technology for strateške dokumente, predvsem za večja slovenska podjetja development. 2015, vol. 21, no. 3, str. 445-459, (Petrol, PTT, Slovenske železnice, Mobitel, Telekom, Klinični ilustr. ISSN 0268-1102. center, prenova in vzpostavitev Centralnega registra 3. VRHOVEC, Simon, HOVELJA, Tomaž, VAVPOTIČ, Damjan, KRISPER, Marjan. prebivalstva) Bil sem vodilni avtor metodologije EMRIS (Enotna Diagnosing organizational risks in software metodologija razvoja informacijskih sistemov), ki je bila dolga projects : Stakeholder resistance. International leta temeljna metodološka usmeritev vseh informacijskih journal of project management. [Print ed.]. Aug. projektov v javni upravi. Prav tako sem sodeloval v strokovnih 2015, vol. 33, iss. 6, str. 1262-1273, graf. prikazi, telesih v državni upravi na področjih informatike, tehnološkega tabele. ISSN 0263-7863 razvoja in družbenega razvoja, med drugem sem bil član 4. ŠAŠA BASTINOS, Ana, KRISPER, Marjan. programskega sveta za projekte e – uprave (2000- 2004) Vodil Multi-criteria decision making in sem delovno skupino za izdelavo Strategije razvoja e-uprave RS ontologies. Information sciences. [Print ed.]. Feb. za obdobje 2000-2004. 2013, vol. 222, str. 593-610, ilustr. ISSN 0020- 0255 Na področju mednarodnega sodelovanja sem z Laboratorijem za 5. TRKMAN, Marina, MENDLING, Jan, KRISPER, informatiko vzpostavil številne stike, predvsem z Merick School Marjan. Using business process models to better of Business Univerze v Baltimoru, z Univerzo Aix - Marseille, understand the dependencies among user Univerzo v Celovcu, kjer sem imel tudi vabljena predavanja. Bil stories. Information and software technology. sem tudi predstavnik Slovenije v upravnem odboru COST A3 [Print ed.]. Mar. 2016, vol. 71, str. 58-76, ilustr. projekta Management and New Technology. Leta 1986 sem bil ISSN 0950-5849. na krajši špecializaciji na London School of Economics and 6. VRHOVEC, Simon, TRKMAN, Marina, Political Science. KUMER, Aleš, KRISPER, Marjan, VAVPOTIČ, Damjan. Outsourcing as an economic development V letu 2005 sem postal predstavnik Slovenije v IFIP TC8 tool in transition economies : scattered global (Informacijski sistemi). Leta 2005 sem bil izvoljen za software development. Information technology for predsednika AIS (Association of Information Systems) oddelka development. 2015, vol. 21, no. 3, str. 445-459, za Slovenijo z začetkom mandata v letu 2006. ilustr. ISSN 0268-1102. 7. VRHOVEC, Simon, HOVELJA, Tomaž, V letih 2004, 2006, 2009 in 2010 sem uspešno kandidiral na VAVPOTIČ, Damjan, KRISPER, Marjan. razpisu ARRS za mentorja mladim raziskovalcem in s tem postal Diagnosing organizational risks in software mentor štirim mladim raziskovalcem. projects : Stakeholder resistance. International Bil sem član več znanstvenih in strokovnih združenj, med drugim journal of project management. [Print ed.]. Aug. ustanovitveni član AIS (Association of Information Systems) 2015, vol. 33, iss. 6, str. 1262-1273, graf. prikazi, svetovne zveze univerzitetnih učiteljev informacijskih sistemov, tabele. ISSN 0263-7863. 18 8. ŠAŠA BASTINOS, Ana, KRISPER, Marjan. Multi-criteria decision making in ontologies. Information sciences. [Print ed.]. Feb. 2013, vol. 222, str. 593-610, ilustr. ISSN 0020- 0255.] 9. BAJEC, Marko, VAVPOTIČ, Damjan, KRISPER, Marjan. Practice-driven approach for creating project-specific software development methods. Information and software technology. [Print ed.]. 2007, vol. 49, no. 4, str. [345]-365, ilustr. ISSN 0950-5849. 10. BAJEC, Marko, KRISPER, Marjan. A methodology and tool support for managing business rules in organisations. Information systems. [Print ed.]. 2005, vol. 30, str. [423]-443, ilustr. ISSN 0306-4379. 19 Dosežki kandidata Devida Palčiča Achievemens of the candidate Devid Palčič Matjaž Gams† Inštitut »Jožef Stefan« Ljubljana, Slovenija matjaz.gams@ijs.si POVZETEK KEYWORDS Devid Palčič verjetno ni najbolj tipičen predstavnik Automation, IOT, multi-objective optimization, AI. skupnosti računalništva in informatike, saj se v svojem profesionalnem življenju ukvarja predvsem 1 ZAČETKI z avtomatizacijo, kar pomeni da računalnike Devid Palčič se je z računalništvom »okužil« na uporablja za to, da vplivajo na fizičen svet. informativnem dnevu za vpis v srednjo šolo, ko se je Avtomatizacijo navadno povezujemo z industrijo kot prva generacija »Usmerjenega Izobraževanja« (»industrijska avtomatizacija) in tudi Devid je vpisoval na Srednjo Pedagoško in Naravoslovno avtomatizacijo najprej apliciral v stroje in procese, šolo Koperi-SPNMŠ. To je bil TRS-80ii, ki ga je vendar je kmalu ugotovil, da lahko iste principe dijakom dal na voljo kar profesor Aljoša Žerjal. uporabi drugje, pravzaprav kjerkoli. Programski jezik Basic in kasneje tudi Assembler, Tako so računalniki zasedli stavbe, energetiko, oziroma kar strojni jezik za procesor Zilog Z-80 so mesta, infrastrukturo in še marsikaj. Pri tem jim je bili tako zanimivi, da se je manjša skupina dijakov Devid Palčič izdatno borila za čas pomagal. preživet za tipkovnico. Obdobje srednje šole je bilo polno novih znanj ter prvih dosežkov, kot KLJUČNE BESEDE so uspeh v tekmovanju v izdelavi računalniških igric. Avtomatizacija, IOT, več ciljna optimizacija, umetna inteligenca. Je pa čas srednje šole pokazal, da se da z računalniki tudi zaslužiti. Skupina dijakov SPNMŠ je ABSTRACT sodelovala pri takrat eksotičnih storitvah. Devid Palčič is probably not the most typical Obdelovali so podatke šolskih tekmovanj, izobraževali dijake in starejše ter se spogledovali s representative of the computing and information podporo računovodstvu technology community, as in his professional life he , ki je tedaj bilo preprosto: peš. primarily deals with automation, which means he uses computers to influence the physical world. Delo ni ostalo neopaženo. Ko je bila v Jugoslaviji Automation is usually associated with industry fizikalna olimpijada, je IBM posodil svoj najnovejši ("industrial automation"), and Devid initially dosežek: IBM PC Junior1. Celotna obdelava applied automation to machines and processes. podatkov je bila izvedena na teh računalnikih in to However, he soon realized that the same principles tako dobro, da se je IBM odločil računalnike could be used elsewhere, in fact, anywhere. podariti: to so bili prvi računalniki tega tipa v Thus, computers have taken over buildings, energy, Vzhodni Evropi. cities, infrastructure, and much more. In this, Devid V približno tistem času, je Devid Palčič izdelal svoj Palčič has significantly contributed. prvi računalnik. To je bil računalnik Galaksijaiii narejen po načrtih objavljenih v reviji, kar je dalo 1 IBM PCjr - Wikipedia 20 dovolj izkušenj in znanja za načrtovanje drugega avtomatizacija, posamični stroji so se združevali v računalnika, ki pa je že bil nov, unikaten izdelek, ki linije, računalniki pa so prevzemali vse večjo vlogo. je znal krmiliti stroj za sestavljanje kabelskih čevljev. S tem je Devid avtomatiziral stroj svojega Devid je v tem obdobju dejansko usmeril podjetje v očeta in mu povečal produktivnost. sistemsko integracijo, pri tem pa je uporabljal izdelke svetovnih proizvajalcev PLC in druge Odločitev za študij elektrotehnike, točneje opreme, še najbolj Hitachi. avtomatike in še natančneje robotike, je tako bila logična. Hitachi je bil odličen, vendar ni ponujal vseh potrebnih modulov, Tako, da so v Robotini razvili Študij je bil čisti užitek, diploma pri prof. Bajduiv pa prvi izdelek – najprej seveda zase. Modul RT-60, ki tudi. Diploma je bila praktična in v njenem okviru je je omogočal neposreden priklop Pt-100 bil robot Yaskawa prvič predelan tako, da je bilo temperaturnih senzorjev na PLC Hitachi, so takoj krmiljenje izvedeno po poziciji in sili, kar je bilo sprejeli drugi uporabniki tega PLC-ja v Evropi in uporabljeno za ščetkanje okvirja mopeda Tomos drugje po svetu. Uporabljene so bile rešitve, za Avtomatic. katere se je izkazalo, da jih drugi ne, kar je rezultiralo v večji točnosti in ponovljivosti, tako da 2 RAZVOJNO DELO ga je na koncu začel kupovati tudi Hitachi. Devid Palčič se je zaposlil v podjetju Tomos Koper, Že prvi izdelek je bil razvit na osnovi usmeritve, ki kjer so prevladovali strojniški poklici, inženirji jo je uvedel Devid: »če uporabiš računalnik, izkoristi elektrotehnike so bili redki. Takšen je bil tudi pristop njegove prednosti, namesto, da poskušaš računalnik k avtomatizaciji: veliko strojniških rešitev, nekaj uporabiti na tak način, kot bi delal avtomatiko brez relejne logike, zelo malo ali nič računalnikov. računalnika«. Devid je uvedel Programabilne krmilnike (PLC), Sledilo je še več podobnih izdelkov najintenzivneje uporabniške vmesnike in povezavo na osebne pa je bilo sodelovanje takrat, ko je Robotina za računalnike, ki seveda niso uporabljali SCADA in Hitachi predelala frekvenčne pretvornike v IP-54 podobnih sistemov, tako da je bila programska zaščito, ob tem pa razvila še več vmesnikov in oprema napisana v programskih jezikih, kot so C in drugih rešitev. Delphi. Poslovanje podjetja je raslo, osvajali so nove trge, V slabih dveh letih je ekipa enajstih ljudi, ki jih je hkrati pa so ugotovili, da izdelek, kot ga želijo ne vodil Devid Palčič, hkrati pa je bil edini inženir obstaja. elektrotehnike, zasnovala in izdelala osem zahtevnih strojev in proizvodnih linij. Najzahtevnejša je bila Padla je odločitev: »gremo razvit svoj PLC«. linija za kemično obdelavo motornih valjev, kjer so 4 CYBRO bili integrirani PLC, servo-motorji in osebni računalnik za upravljanje, poročanje in Zahteve za nov PLC, ki se je kasneje izkazal za novo parametrizacijo. krmilno platformo, je Devid zapisal zelo enostavno: Rešitev so opazili v podjetju Hitachi in predlagali majhen distribuiran krmilnik, ki bo imel pametne sodelovanje, vendar je takrat Tomos že bil v velikih module (vsak s svojim procesorjem), te moduli bodo težavah, tako da ni imel interesa z nove izzive, zato lahko blizu ali pa narazen, dodajanje modulov ne se je ekipa sporazumno razšla, Devid pa je ustanovil sme zmanjšati hitrosti, moduli so lahko v razdelilni omari ali kjerkoli. K temu je dodal še zahtevo, da je podjetje Robotinav d.o.o. in ga usmeril v sistemsko integracijo na področju industrijske avtomatizacije. možno izdelati sistem za avtomatsko generiranje aplikativne programske kode in da je rešitev 3 PODJETNIŠKI ZAČETKI primerna za industrijo ter stavbe. Pisalo se je leto 1990 in slovenska industrija je Naloga je bila izjemno zahtevna. Celotna ekipa je potrebovala rešitve, do katerih ni imela dostopa. vložila vse svoje znanje in prišla do prvega Avtomatizacija je bila nujna, vendar ni bila prototipa, ki pa ni izpolnil zahtev, tako da je bilo za dosegljiva, tako da bilo obdobje zaznamovano z uporaben izdelek potrebno še korenito spremeniti nadgradnjami, dopolnitvami in izboljšavami. Na posamične rešitve. obstoječe in nove naprave se je dograjevala 21 Prva res uporabna generacija izdelkov je bila odborov. Je dolgoletni član upravnega odbora CYBRO-2. Na tržišču je bila uspešna več kot 18 let, združenja za Inženiring GZS, bil pa je tudi član leta 2019 pa jo je nadomestila nova, sodobna »Smart City Council«. Prejel je več nagrad, med platforma Cybro-3. drugim Nagrado GZS za izjemne gospodarske dosežke. 5 NAPREDNE REŠITVE Ker verjame, da je potrebno znanje širiti in da nas Avtomatizacija je reševala probleme v industriji, lahko samo znanje ter inovativnost usmerita v hkrati pa se je Robotina vse bolj usmerjala tudi na prihodnost, Devid že od začetka predava priložnosti druga področja, kot so stavbe, mesta in energetika. in izzive pametnih omrežij na Akademiji Gradbenih Intenziven razvoj je pripeljal do velikih razvojno Investicij (AGI)vii. Tam poudarja pomen digitalne raziskovalnih projektov, ko je sodelovala z inštituti, pretvorbe in IoT za vsa področja investicij in univerzami in drugimi partnerji. Pri tem je prišlo do življenja. sodelovanja z Institutom »Jožef Stefan«vi, s oddelkom, ki ga je vodil prof. Matjaž Gams in Na koncu, tehnologije ki prihajajo, oziroma so že tu, skupaj je bila razvita rešitev za več ciljno so tako pomembne, da jih moramo spoznati, širiti, optimizacijo (multi objective optimization) ki je bila hkrati pa pomagati razbiti kak tabu. Zato je potrebno uporabljena v več rešitvah. Sodelavec je na tem razširiti znanje in zavedanje, tako se mora področju tudi opravil doktorat. računalništvo, informatika, IoT, umetna inteligenca in druge tehnologije razširiti in postati široko Devid Palčič je zasnoval več kot 100 izdelkov, uporabljene v vseh segmentih družbe. sodeloval pri več patentih in volil številne raziskovalne in razvojne projekte, fokus v Devid in Robotina so dokazali, da lahko tudi male in prihodnosti pa je obvladovanje celotne verige od inovativne ekipe zmagujejo in sodelujejo z avtomatizacije, računalništva na robu, pa naprednih najboljšimi. Če bomo s to prakso še koga okužili, digitalnih storitev, ki vključujejo strojno učenje in bomo vsi uspešnejši. umetno inteligenco. VIRI 6 SODELOVANJE 1. Splena stran Robotina d.o.o. , www.robotina.com Devid je prepričan, da je sodelovanje ključ do 2. Register patentov: SIPO.DS: Patents - Hit list (uil- sipo.si), 23932, 23933, 23937, 24817, 24866, 24867, napredka za vse. Znanje je edina dobrina, ki se z 26351 deljenjem povečuje, zato aktivno sodeluje pri 3. www.cybrotech.com: izdelki aktivnostih za katere verjame, da lahko prinesejo 4. Nagrajenci (gzs.si): spisek nagrajencev GZS napredek osebam, podjetjem in družbi. Sodeloval je pri projektu NEDO, ko je Japonska tehnološka agencija v Sloveniji skupaj s slovensko industrijo izvedla izjemno demonstracijo pametnih omrežij. Sodeloval je pri oblikovanju več SRIP-ov in tehnološke mreže, kjer je tudi član upravnih i Sedaj “Gimnazija Koper” v Robotina d.o.o. ii TRS-80 - Wikipedia vi IJS - Institut "Jožef Stefan" iii Galaksija (computer) - Wikipedia vii Akademija gradbenih investicij (gzs.si) iv Tadej Bajd - Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org) 22 Moja pot skozi 44 let dela na področju računalništva in informatike My journey through 44 years of work in computer science and information technology Milan Ojsteršek Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerza v Mariboru, Maribor Slovenija milan.ojstersek@um.si Povzetek sodeloval v laboratoriju prof. dr. Bogomirja Horvata pri programiranju mikroračunalniškega krmilnika, ki je uporabljal V prispevku je prikazanih mojih 44 let delovanja na področju procesor Motorola 6800. V četrtem letniku sem izbral izbirni računalništva in informatike. Predstavil bom svoje pedagoško, predmet Sistemsko programiranje, pri katerem sem se naučil strokovno in raziskovalno delo. programirati v programskem jeziku Pascal. V okviru moje diplomske naloge sem izdelal simulator Ključne besede podatkovno vodenega računalnika. Za diplomsko nalogo sem Milan Ojsteršek, paralelno procesiranje, heterogeni računalniški prejel Kidričevo nagrado za študente. Oktobra 1984 sem se kot sistemi, spletne tehnologije, procesiranje naravnega jezika, raziskovalec-stažist zaposlil v Laboratoriju za računalniške nacionalna infrastruktura odprte znanosti, interoperabilnost, arhitekture in jezike, ki ga je vodil prof. dr. Viljem Žumer. Še akademska integriteta. dve leti sem v okviru raziskovalnega projekta nadgrajeval simulator podatkovno vodenega računalnika in objavil nekaj člankov, ki so bili vezani na arhitekturo in programske jezike za Abstract podatkovno vodene računalnike. Kasneje sem to arhitekturo This paper highlights my 44 years of work in the field of nadgradil v paralelni računalniški sistem, ki je bil neobčutljiv na computer science and information technology. I will present my odpovedi posameznih procesnih enot in vozlišč v večstopenjskih teaching, professional and research work. medprocesorskih mrežah. V obdobju od 1986 do 1988 sem sodeloval pri projektu Keywords izgradnje mikroračunalniškega krmilnika za Metalno v Mariboru. Milan Ojsteršek, parallel processing, heterogeneous computing Na tem projektu smo programirali simulator in interpreter systems, web technologies, natural language processing, national namenskega programskega jezika IMCL, ki je bil uporabljen za openscience infrastructure, interoperability, academic integrity. programiranje industrijskih mikroračunalniških krmilnikov. V tem času smo s kolegi iz laboratorija dobili idejo za izdelavo paralelnega podatkovno vodenega računalnika, ki deluje v 1 Prvih štirinajst let dela na področju realnem času. Izdelali smo prevajalnik za lastni podatkovno računalništva in informatike voden jezik DFCL in simulator podatkovno vodenega računalnika, ki deluje v realnem času. Rezultat mojega raziskovalnega dela na tem področju je bilo nekaj mednarodnih Z računalniškim programiranjem sem se spoznal leta 1980 v objav in magistrska naloga z naslovom "Model makro prvem letniku študija elektrotehnike na Visoki tehniški šoli v podatkovno vodenega računalnika, primernega za delo v Mariboru. Programirali smo v programskem jeziku FORTRAN. realnem času", ki sem jo zagovarjal leta 1991. Uporabljali smo luknjane kartice, ki smo jih dajali v zaporedno V obdobju od 1987 do 1989 sem sodeloval v projektu Parsys, obdelavo preko čitalnika kartic na IBM 1130. Programiranje me ki smo ga izvajali za podjetje Iskra Delta. V tem projektu smo je takoj začelo zanimati, zato sem v tretjem letniku nekaj časa gradili paralelni računalniški sistem za jugoslovansko vojsko. Na ∗ Moja pot skozi 44 let dela na področju računalništva in informatike † žalost je jugoslovanska vojska sredi leta 1989 zaradi Milan Ojsteršek predvidenega razpada Jugoslavije ukinila financiranje projekta. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or Sem pa v okviru tega projekta in v projektu za Metalno v classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed Mariboru dobil ideje za svoje delo na področju določanja for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must razčlenjenosti vozlišč programskih grafov in njihovega be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). razvrščanja v enote večprocesorskega računalnika. Junija 1994 Information Society 2024, 7–11 October 2024, Ljubljana, Slovenia © 2024 Copyright held by the owner/author(s). sem zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Določitev razčlenjenosti vozlišč programskega grafa in njihovo razvrščanje 23 v enote večprocesorskega računalnika". S paralelnim kot referenco na področju vzpostavitve gigabitnega etherneta na procesiranjem sem se raziskovalno ukvarjal še po zagovoru izobraževalnih inštitucijah. Ena od nalog, ki sem jih skupaj z doktorske disertacije, vendar zaradi neobstoječe industrije na mojimi sodelavci izvedel, je bila tudi izdelava specifikacij za področju razvoja takšnih sistemov, na žalost rezultatov nisem informacijski sistem Univerze v Mariboru (1999 – 2000). Od mogel prenesti v prakso. To je bil tudi glavni razlog, da sem se 2011 do 2014 sem na Univerzi v Mariboru sodeloval v projektih začel ukvarjati z raziskovalnimi področji, katerih rezultate R&D Industry ( EU MED, 2011 – 2013) in CITEK (EU MED, znanstveno raziskovalnega dela je bilo lažje prenašati v prakso. 2013 – 2014), v katerih sem vodil razvoj informacijskega sistema Ker se je skozi 44 let mojega dela nabralo veliko referenc, jih za podporo raziskovalnemu delu na vključenih inštitucijah. v članku zaradi omejitve števila strani, ne bom navajal posebej, Leta 1999 so na Inštitutu za računalništvo, UM-FERI pač pa sem dal povezavo na mojo bibliografijo, ki zajema dela ustanovili Laboratorij za heterogene računalniške sisteme od 1984 do 2024 in je zavedena v COBISSu [1]. (LHRS), ki ga vodim še danes. Podrobnejši opis nekaterih projektov LHRS, ki bodo omenjeni v nadaljevanju ter nekaterih, ki jih zaradi pomankanja prostora nisem mogel opisati, najdete 2 Od razvoja aplikacij za internet do na https://lhrs.feri.um.si/projekti/. Opise nekaterih programskih informatizacije javne uprave rešitev LHRS najdete na https://lhrs.feri.um.si/predstavitev- Leta 1995 je takratno ministrstvo, ki je bilo pristojno za dela/nase-resitve/. znanost, objavilo razpis za financiranje centrov znanja. Namen V okviru LHRS smo začeli izvajati večje projekte. Eden centrov znanja je bil prenos znanstveno-raziskovalnih rezultatov takšnih projektov je bil projekt za podjetje Mobitel (1999), v v prakso. Na tem razpisu so izbrali tudi Center za heterogeno okviru katerega smo izdelali programsko opremo, ki je procesiranje, ki sem ga vodil. Za ta center smo tri leta prejemali omogočala prikaz digitalnih vsebin na infoterminalih, na velikih financiranje, ki smo ga večinoma porabili za plačilo študentskega video zaslonih, mobilnih telefonih, ki so omogočali protokol dela. Center je izvajal tudi projekte, ki so bili vezani na izdelavo WAP, na teletekstu in na internetu. Iz tega projekta smo se veliko različnih spletnih aplikacij. Leta 1996 smo razvili aplikacijo za naučili. Rezultat projekta je bila programska oprema za portal, ki spletno rezervacijo mariborskih hotelov. Nato smo za Mestno smo jo kasneje naprej razvijali in jo je uporabljalo več kot 50 občino Maribor izdelali »Mariborski informacijski sistem«. Za slovenskih občin, nekatere izobraževalne inštitucije ter nekaj podjetje Sweetcom smo izdelali aplikacijo za oglaševanje podjetij. Leta 2000, ko smo razvili našo prvo verzijo portalne rabljenih vozil preko spleta, za podjetje Dodoma pa spletno infrastrukture, še ni bilo na voljo podobnih spletnih aplikacij. aplikacijo za oglaševanje nepremičnin preko spleta. Za Leta 2000 smo za Kmetijski zavod v Mariboru izdelali Mariborsko razvojno agencijo smo v izdelali spletno aplikacijo aplikacijo za vodenje kontrole ekološkega kmetovanja, ki jo je za gospodarski informacijski sistem za Podravje. V letih 1998 in leta 2004 prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in 1999 sem tudi sodeloval pri specifikaciji turističnega prehrano. Aplikacijo še danes v okviru LHRS vzdržujemo in informacijskega sistema za TIC Ljubljana in Zavod za turizem v nadgrajujemo. Ta aplikacija je pomembna, ker smo za pohitritev Mariboru. Za njih smo razvili spletno aplikacijo za vodenje njenega razvoja razvili ogrodje Blacksmith, ki nam je omogočilo statistike zasedenosti turističnih objektov in aplikacijo za objektno-relacijske preslikave, neodvisno načrtovanje in oglaševanje prireditev v Sloveniji. upravljanje vsebine, navzkrižno sklicevanje med objekti, V okviru Centra za heterogeno procesiranje sem navezal stike dedovanje, večjezično podporo, neodvisnost od sistema za z računalniškimi podjetji Microsoft, Oracle, Marand, NIL in upravljanje podatkovnih zbirk in integracijo spletnih storitev. Lancom, ki so nam pomagala z nasveti, programsko opremo in Glavna prednost tega ogrodja je bil krajši čas razvoja izobraževanji na področju novih tehnologij. Sodelavci Centra za porazdeljenih storitev ter bolj razumljiva koda programskih heterogeno procesiranje in študenti, ki so sodelovali pri delu rešitev. centra, so pridobili certifikate na področju razvojnih orodij in Iz tega obdobja bi omenil sodelovanje pri izdelavi strategije sistemske administracije programske opreme podjetja Microsoft. uvajanja elektronskega poslovanja v lokalne skupnosti (2003), Ko smo pridobili ustrezne certifikate, je Center za heterogeno izdelavo strateškega načrta informatizacije Mestne občine procesiranje postal prva izobraževalna inštitucija na svetu, ki je Maribor (2005), in akcijski načrt izdelave zalednega pridobila naziv Microsoft Certified Partner. S pridobitvijo tega informacijskega sistema za lokalne skupnosti (2006). Skupaj s naziva smo postali upravičeni do vse Microsoftove programske podjetjem 3Port smo od 2003 do 2005 razvili nekaj spletnih opreme, njihovih izobraževalnih materialov in udeležbe na aplikacij za podporo delovanju lokalnih skupnosti (e-obveščanje Microsoftovih dogodkih doma in v tujini. Znanje, ki smo ga občana o njegovih zadevah, e-pobude…). pridobili, smo v okviru predavanj in vaj, posredovali našim Od leta 2000 naprej smo v Laboratoriju za heterogene študentom. računalniške sisteme razvijali portal za podporo izobraževanju Od leta 1998 do 2010 sem vodil računalniški center na UM-na daljavo, ki smo ga najprej preizkusili na UM-FERI, nato pa FERI. Med pomembnejše projekte, ki smo jih v računalniškem smo ga uvedli na celotni Univerzi v Mariboru. V tem času še niso centru v tem času izvedli, sodi vsekakor obnova računalniških obstajali odprtokodni sistemi za upravljanje z učnimi vsebinami, učilnic, obnova računalniškega omrežja fakultete, izdelava zato smo na podlagi zahtev učiteljev in asistentov iz Univerze v spletnega portala fakultete, izdelava portala za podporo Mariboru podprli procese upravljanja in podajanja učnih vsebin izobraževanju na daljavo in sistema za interno komuniciranje na ter preverjanja znanja. Razvoj programske opreme je bil delno fakulteti. Med prvimi v Sloveniji smo uvedli enotno identiteto financiran preko različnih Interreg projektov, delno pa ga je študentov in zaposlenih na UM-FERI, brezžično omrežje, financirala Univerza v Mariboru. Bil sem tudi eden od avtorjev Eduroam in IP telefonijo. Na UM-FERI smo imeli med prvimi nacionalne strategije na področju e-izobraževanja od 2006 do v Sloveniji gigabitni ethernet. CISCO je navajal našo fakulteto 2010. Sodeloval sem tudi pri projektu izdelave e-gradiv za 24 srednje računalniške šole (2010-2011), ki ga je koordinirala jezikovno-digitalnih kompetenc ter izboljšanju zmožnosti Srednja elektro-računalniška šola v Mariboru. Izdelal sem učna tvorjenja in razumevanja besedil. Osrednja ciljna skupina so gradiva za predmete »Upravljanje s programirljivimi napravami«, osnovnošolci od šestega razreda in srednješolci – torej »Načrtovanje in razvoj programskih aplikacij« in »Načrtovanje uporabniki, ki so sposobni tvorjenja daljših besedil, a s in razvoj spletnih aplikacij«. primanjkljaji v jezikovnem izražanju in razumevanju zlasti neumetnostnih besedil. Naši cilji so bili pripraviti korpus aktualnih obsegovno in vsebinsko raznovrstnih besedil, 3 Od digitalnih knjižnic, procesiranja besedil v povezanih z interesi ciljne skupine; na osnovi korpusnega slovenskem jeziku do detekcije plagiatov gradiva izdelati trajnostna samostojno delujoča e-orodja za Leta 2004 smo v okviru projekta, financiranega iz Ciljnega avtomatsko tvorjenje in pregledovanje vaj ter orodja smiselno raziskovalnega programa, začeli z razvojem Digitalne knjižnice podpreti s celovitimi slovarsko-slovničnimi in Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju DKMORS). jezikovnonormativnimi opisi. Posebno pozornost smo namenili Programsko opremo za to digitalno knjižnico vzdržujemo in zapostavljenemu prikazu idiomatičnih jezikovnih prvin ter nadgrajujemo še danes. Projekt je pomemben zato, ker smo na izkoristili potencial za njihov atraktiven jezikovni opis. Okolje podlagi pridobljenega znanja razvili Digitalno knjižnico vsebuje bazo znanja, iz katere se lahko učenci in dijaki naučijo Univerze v Mariboru (v nadaljevanju DKUM), katere pravopisa, slovnice, uporabe frazemov in pregovorov ter programska oprema je osnova za repozitorije Nacionalne razumevanja in tvorjenja besedil. E-okolje omogoča reševanje infrastrukture odprte znanosti. Prav tako smo morali v okviru nalog iz področja slovnice, pravopisa, frazemov in pregovorov DKMORS razviti boljši iskalnik, ki je bil primernejši za iskanje ter razumevanja besedil. Pri pouku slovenščine ga uporablja več po podatkih in besedilih v slovenskem jeziku. Za ta namen smo kot 300 osnovnih in srednjih šol. razvili lastno programsko ogrodje Textproc za obdelavo besedil Na področju procesiranja besedil v naravnem jeziku sem v slovenskem jeziku (2007 – 2008). Ogrodje omogoča skupaj s sodelavci Laboratorija za heterogene računalniške povezovanje različnih opravil za procesiranje besedil (npr. sisteme sodeloval še v projektih Spletni portal Franček (2017 – razčlenjevanje vsebine, oblikoslovno označevanje, razreševanje 2021), Slovenska znanstvena besedila (2016 – 2019) in Razvoj sklicev, pomensko označevanje, delno avtomatsko slovenščine v digitalnem okolju (2020 – 2023). V okviru dopolnjevanje pomenskega slovarja, določanje imenskih entitet, Slovenskih znanstvenih besedil smo s sodelavci LHRS izdelali določanje relacij med imenskimi entitetami...). To ogrodje smo Korpus akademske slovenščine (KAS) in pomenski uporabili na področju razvoja aplikacij za odgovarjanje na označevalnik strokovnih terminov v znanstvenih besedilih. V vprašanja v slovenskem jeziku, pri razvoju priporočilnega okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju smo sistema za priporočanje vsebin iz repozitorijev, sistema za izdelali orodje za avtomatsko ekstrakcijo relacij za gradnjo ekstrakcijo znanja iz besedil in sistema za preverjanje podobnosti semantične mreže, orodje za avtomatsko odgovarjanje na vsebin. V okviru projekta ESO mreža (2008) smo skupaj s vprašanja, orodje za luščenje strokovne terminologije ter podjetjem 3-Port razvili aplikacijo za odgovarjanje na vprašanja sodelovali pri razvoju terminološkega portala. iz področja občinske uprave. Aplikacija je odgovarjala na Za konec tega poglavja bi omenil še aplikacijo, ki jo danes podlagi podatkov iz podatkovnih zbirk, na podlagi zbirke uporablja večina slovenskih višješolskih in visokošolskih pogosto zastavljenih vprašanj, zbirke žaljivih vprašanj, posebnih izobraževalnih inštitucij. Gre za program, ki smo ga razvili za vprašanj in fraz ter na podlagi iskanja po dokumentih. V projektu potrebe Univerze v Mariboru, ki je želela preverjati podobnost ESO mreža 2 (2009-2011) smo nadgradili sistem za odgovarjanje zaključnih del študentov. Kasneje smo za Univerzo v Mariboru na vprašanja še z opisom znanja o domenskem področju s izdelali tudi vtičnik, ki omogoča preverjanje podobnosti oddanih pomočjo ontologij in s pomenskim opisom spletnih storitev. Kot nalog študentov v sistemu za upravljanje z učnimi vsebinami primer uporabe programske rešitve za odgovarjanje na vprašanja Moodle. Za namen preverjanja podobnosti vsebin so sicer z opisom znanja o domenskem področju, smo skupaj s podjetjem obstajale komercialne rešitve, ki pa niso bile prilagojene za 3-Port izdelali aplikacijo za izračun komunalnega prispevka v analizo besedil v slovenskem jeziku. Z našim programom so občini Piran. V okviru projekta “Metal Knowledge Network-odkrili nekaj odmevnih plagiatov v Sloveniji, ki so bili Knowledge management and semantic search for metal industry predstavljeni v medijih. Namen programa je predvsem naučiti in Slovenia and Austria” (2011 – 2013) smo izdelali študente ali druge uporabnike, da se plagiatorstvo ne izplača in infrastrukturo, ki omogoča pomensko iskanje in pomensko da je zanje veliko boljše, če sami napišejo besedilo, pravilno označevanje strukturiranih in nestrukturiranih vsebin iz področja navedejo uporabljene vire in jih ustrezno citirajo. kovinsko-predelovalne industrije. V okviru projekta smo izdelali Vodim ali sem vodil mednarodne projekte iz področja pomenski iskalnik, ki omogoča pomenski opis tabel in pomensko akademske integritete, ki obravnavajo plagiatorstvo in kršenje indeksiranje podatkov iz podatkovnih baz informacijskih akademske integritete. Ti projekti so ENAI (2016 – 2019), sistemov ter pomensko obdelavo tekstovnih dokumentov. FAITH (2022 – 2025) in PUPP ( 2021 – 2028, 35 partnerjev iz Pomemben projekt, ki smo ga začeli leta 2017 in se še Kanade, ZDA in Evrope). Sem član več delovnih skupin in član nadaljuje, je »Slovenščina na dlani«. Projekt izvajamo skupaj s nadzornega odbora European network of academic integrity. Filozofsko fakulteto UM, Pedagoško fakulteto UM in kolegi iz Laboratorija za digitalno procesiranje signalov UM-FERI. LHRS je zadolžen za izdelavo in vzdrževanje programske rešitve. V 4 Moje pedagoško delo okviru projekta smo izdelali interaktivno učno e-okolje, Leta 1986 sem bil habilitiran v naziv asistent. Izvajal sem vaje namenjeno bogatitvi pouka slovenskega jezika, povečanju pri predmetih "Programiranje I", "Programski jeziki I", motivacije za učenje slovenščine, pridobivanju dodatnih "Programski jeziki II", "Principi programskih jezikov", 25 "Sistemsko programiranje", "Organizacija in arhitektura Sloveniji od 2015 do 2020, izdelavi uredbe o izvajanju računalniških sistemov I", "Osnove računalniške organizacije", znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti "Izbrani algoritmi" in "Osnove računalništva". V okviru in izdelavi akcijskega načrta razvoja odprte znanosti v Sloveniji predmetov, ki so bili vezani na programske jezike sem študente od 2023 do 2030. V okviru akcijskega načrta vodim razvoj in učil programirati v takrat aktualnih programskih jezikih vzdrževanje nacionalne infrastrukture odprte znanosti. (FORTRAN, Pascal, C++, COBOL, ADA, Smaltalk, LISP, Kot član projektne skupine sem sodeloval v EU projektih Prolog). DAPHNE (H2020, 2020 – 2024) in EuroCC (EUROHPCJU, Po zagovoru doktorske disertacije sem bil habilitiran v naziv 2020-2022). V okviru UM vodim evropska projekta GDI (Digital docent. Najprej sem začel s predavanji na višješolskem študiju. Europe, 2022 – 2026) in EUROCC2 (EUROHPCJU, 2023 – Ko smo leta 1996 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo 2025). V projektu European genomic data infrastructure (GDI) in informatiko, Univerze v Mariboru (UM-FERI) začeli z vodim vzpostavitev nacionalne infrastrukture genomskih izvajanjem novih študijskih programov, sem arhivov, ki bo povezana v evropsko genomsko infrastrukturo. Ta predaval ”Programiranje 1”, ”Osnove računalniške infrastruktura je poseben izziv, saj je potrebno zagotoviti arhitekture”, ”Osnove računalniške organizacije”, ”Paralelne ustrezno varnost podatkov, procesiranje podatkov v varnem računalniške sisteme”, ”Porazdeljene računalniške sisteme” okolju in varno izmenjavo podatkov z drugimi genomskimi in ”Razvoj aplikacij za internet”. Izbirni predmet ”Razvoj arhivi po Evropi. V projektu EUROCC2 je pet inštitucij v aplikacij za internet” je bil leta 1996 precejšnja novost v Sloveniji vzpostavilo nacionalno vozlišče EUROHPC. To Sloveniji, saj se še na drugih inštitucijah in tudi na UM-FERI vozlišče je povezano z ostalimi nacionalnimi vozlišči po Evropi. niso zavedali, da bo internet ključno spremenil naš način Znotraj Slovenije skrbimo za izobraževanja na področju uporabe življenja. visoko zmogljive računalniške infrastrukture (HPC) in razvoja Leta 2009 se je na UM-FERI začel izvajati bolonjski študijski programskih rešitev za HPC, prenašamo te rešitve v program. Na različnih študijskih programih sem predaval ”Uvod gospodarstvo in javno upravo ter sodelujemo z drugimi deležniki v svetovni splet”, “Arhitekturo in organizacijo računalnika”, v Sloveniji, v Evropi in širše. “Računalniška omrežja”, “Razvoj aplikacij za internet”, “Osnove Sodelujem v aktivnostih iniciative European open science svetovnega spleta”, “Mrežno usmerjeno računanje”, “Spletno cloud (EOSC). Od 2019 do 2021 sem bil član EOSC programiranje”, “Spletne tehnologije” ter “Pomensko in Interoperability working group. Sodeloval sem v podskupini, ki storitveno usmerjen splet”. je izdelala »EOSC interoperability framework«, v katerem so Nekaj tisoč študentov je poslušalo ali sodelovalo pri vajah pri podana osnovna navodila za zagotavljanje interoperabilnosti mojih predmetih. Bil sem mentor pri zaključnih delih študija več znotraj EOSCa. Definirali smo tudi referenčno arhitekturo in kot 180 študentom na različnih stopnjah študija. Z nekaterimi minimalni nabor metapodatkov za opis FAIR digitalnih objektov. imam še danes stike. Nekateri imajo problem, za katerega Nato sem od 2021 do 2023 sodeloval v EOSC-A semantic potrebujejo pomoč in se obrnejo name. Nekateri me srečajo na interoperability task force, kjer sem vodil podskupino za ulici in obudimo spomine na čas, ko so študirali. Lep občutek je, preslikave metapodatkovnih shem in določanje minimalnega da sem tudi jaz prispeval k temu, da imamo danes toliko dobrih nabora metapodatkov. Sedaj sem član EOSC-A technical and strokovnjakov na področju računalništva in informatike. semantic interopability task force, ki ima mandat od 2024 do 2025. Sem eden od sovodij v CODATA GOSC Data interoperability working group, eden od sovodij RDA metadata 5 Od nacionalne infrastrukture odprtega IG in član več delovnih skupin v RDA ter član uredniškega dostopa do EOSC interoperabilnostnega odbora COAR vocabularies, okvirja Slovenske univerze so leta 2013 s sofinanciranjem Evropskega Zahvala sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za izobraževanje, Veliko srečo sem imel, da sem sodeloval z ljudmi, ki so mi znanost in šport vzpostavile nacionalni portal odprte znanosti ter zmeraj stali ob strani in me pri mojem delu spodbujali. Posebna repozitorije za odprti dostop do zaključnih del študija in zahvala gre prof. dr. Viljemu Žumerju in prof. dr. Petru Kokolu, rezultatov raziskav raziskovalcev na Univerzah v Ljubljani, ki sta me povabila v Laboratorij za računalniške arhitekture in Mariboru, Novi Gorici in na Primorskem. Vključili pa smo tudi jezike na Visoki tehniški šoli Univerze v Mariboru. Prof. Žumer več drugih virov, ki so ponujali vsebine za raziskovalce in je bil moj mentor pri diplomski, magistrski in doktorski nalogi. študente. Nacionalni portal openscience.si agregira vsebine iz Kadarkoli sem ga potreboval, mi je pomagal z nasveti. Prof. dr. repozitorijev in drugih virov za potrebe združevalnega iskalnika, Peter Kokol je bil moj sodelavec v laboratoriju in me je na priporočilnega sistema in preverjanja podobnosti vsebin. To začetku moje poti uvedel v raziskovalno in pedagoško delo ter infrastrukturo smo v letih od 2014 do 2022 dopolnili z me vseskozi spodbujal. Zahvalil bi se tudi vsem mojim repozitorijem za samostojne raziskovalne organizacije in sodelavcem, s katerimi sem sodeloval. Poimensko jih ne bom repozitorijem za višješolske in visokošolske inštitucije, naštel, da ne bi slučajno koga izpustil. Vsi ste mi stali ob strani nacionalnim strežnikom za dodeljevanje trajnih identifikatorjev in mi pomagali na moji profesionalni in osebni poti. in arhivom za velepodatke. Ta arhiv je bil vzpostavljen na superračunalniku Vega v okviru projekta HPC RIVR (EU skladi, Literatura EUROHPCJU, 2018 – 2021), v katerega je bil vključen tudi [1] COBISS. 2024. Milan Ojsteršek, osebna bibliografija za obdobje 1984-2024, [Online]. Dostopno: LHRS. Sodeloval sem pri izdelavi nacionalne strategije odprtega https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20240920_223 dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v 959_a2688355.html, obiskano 28. 9. 2024 26 Indeks avtorjev / Author index Bajec Marko ................................................................................................................................................................................. 12 Bernik Igor ................................................................................................................................................................................... 10 Krisper Marjan ............................................................................................................................................................................. 17 Mernik Marjan ............................................................................................................................................................................... 7 Ojsteršek Milan ............................................................................................................................................................................ 23 Palčič� Devid .............................................................................................................................................................................. 20 Robič Borut .................................................................................................................................................................................. 15 27 Legende računalništva in informatike Legends of Computing and Informatics Urednika > Editors: Tone Stanovnik, Matjaž Gams Document Outline 02 - Naslovnica - notranja - J - DRAFT 03 - Kolofon - J - DRAFT 04 - IS2024 - Predgovor 05 - IS2024 - Konferencni odbori 07 - Kazalo - J 08 - Naslovnica - notranja - J - DRAFT 09 - Predgovor podkonference - J 10 - Programski odbor podkonference - J 11 - Prispevki - J IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_1 IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_2 IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_3 Povzetek 1 Karierna pot 1.1 Na kratko 1.2 Od začetka - zaposlitev na Fakulteti za računalništvo in informatiko 1.3 Vključevanje v domače in mednarodne kroge 1.4 Ustanovitev Laboratorija za podatkovne tehnologije 2 Pedagoško delo 3 Vodstvene funkcije 4 Dosežki 5 Zaključek IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_4 Povzetek 1 Osnovno 2 Študij in izpopolnjevanja 3 Raziskovalna in strokovna dejavnost 4 Pedagoška in mentorska dejavnost 5 Organizacijska dejavnost IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_5 IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_6 IS2024_-_LEGENDS_OF_COMPUTING_AND_IN_7 12 - Index - J Blank Page Blank Page Blank Page