JA ZA GORIŠKO OT BEIECIJO PRIMORSKI DNEVNIK ^°\ bb n ar^?f?^,ana v gotovini O A 1* Abk postale I gruppo - Gena 30 UT Leto XVI. - St. 49 (4512) TRST, petek 26. februarja 1960 V' Sele danes bo Gronchi začel s posvetovanjem za rešitev vladne krize Merzagora: «Korupcija teži politično življenje okuženo z nedovoljenimi finančnimi intervencijami Togliatti: «Vlada, ki bo v celoti izvajala ustavo, obnovila gospodarstvo ln zunanjo politiko, bo našla vso potrebno podporo ne samo v državi, ampak tudi v parlamentu» - Stališče vodstva PSI (Od našega dopisnika) sednik vi2h' ~~ 'Danes zJutraj je na seji senata predpis e Segni sporočil, da je njegova vlada odsto- smerin rS i.-ko Je Poslanski zbornici poslal samo pi- rnarca t [ ’ ker Poslanci ne bodo zasedali do 7. Vorfi DrpHni^Vi izjavi 3e S0-zagora v nik senata Mer-vil! da' nfjprej ^ zaprosil L lanskem marcu 'zjavi da ho 1Ja; naj izrecno v'ada’ takn h ? aia nje’ova dokler ti g0 na oblasti, odrekel „ parlament ne bo tem j®*«. in je s senata t i mnenje vsega sPoštovame°ri tudi dolžno rePublike t- Predsednika ftekaj dni’ »T1 je t3krat samo p(>slal DrB5rej lem «razumno P°novn0 prea 1 Fanfanija 5* ‘o stnrii -parlament. kot P°k- bivših zeJ let0. Prej s liat°Tjem 7 P.r.edsednikom se-m Zolijem.,, Nato Merzagora P?vedal- a • Pri sJe-zaman interve-1» m Pri Mala- C.”’ da namšLJt0 se ie zvede-- ti vlant drugi odpo-ldi ^ga ort Podporo, ki bi Pan* Podala Sedai ie Tanientarno ostavko brez - razprave epi. —aiK,e-mjre oporekati ..dolžnosti ^nata Provioe in celo „ ~ je močno po- Prou up°števainA ~--'da prote' tr .■*, takem,, VlsJe koristi, J, Pum ™ Postopku ki s ta0nri do prije sku- samo izven ^aVft Stok«.’ l'u6tavarja V d n’° mebra,,taIija-ke 1)5 ee a> če oh ,Slh’ da izja-foditvBSani *eh£Jata dVa in Ptiče’- P°lem « r ustavne u-Pubipi i*i - 0 to v Hpmn. ‘0'jami poglavarja ■ki' ln n=-°-a to v demo- m ""■n, Ul ha,i ' v Ut parlamentmTnarni- re-vlada, NES j«kihnafrti ° Sa*2al'odnteUdlsame za' bl 0iJn^tnisii 1£,Nemcite. li-im onnske vlade f°Zje°rsfva ara^n>čiji, da brez liirt* s£ vnle,i rsk° o-stPdno‘ la se okrepi, ?0|itičn.Poveže »«!?$* nepo-SkC"°' VoLZ N.ATO, Na Sl ‘J* iuHep,"ov 4 ‘ * aiu * okrrJaSko ^imJ' r>ac!tdtI^n ko” je lia i a bnuElrai i. a London S a v„i UmeriLr.eakc'ja Pa- nj gospo- Zahodne zahodne sile SW*" Jjtrt „Včt ko neKodova-?**V| ' rodji a °vo-. da s« tiraoih>,?abo(ino» no,1*klo v nn*Ea mbu f,nske*a o-ImV na°lpore nira4 S‘raussa. »C* 2ahodune^terib kro-;ke? Odločil fbl se Ronn L -a narrta formuliranje ti ^hodii 0 Je reakci- pro- ul as>ljJo 2*z|lke"v avan‘uram Ul *tlen-m*rilo m r?a8,ranJu 1 ki ia Bonn aristično ft^ah ?.®°v v l!”.u naklo Posameznih pravo vlade ;^a3f^u's "a neri-,, !.. "Ohote . ■* ost "on, nesr;. nedav je no hudo "0 » Prtn-Sia to- r°pe Posebno nar0_ kar pa prav nič ne zmanjšuje pristojnosti čuvarja ustave, ki jo ima ustavno sodišče skupaj s poglavarjem države...« Ob navdušenem ploskanju vseh senatorjev, ki so se dvignili s svojih sedežev in vzklikali «živel predsednik Merzagora,« je ta nadaljeval: ((Vzdušje korupcije teži — in zaman bi bilo zanikati to dejstvo po tolikih najnovejših zoprnih primerih — italijansko politično življenje, ki ga mažejo afere in dobro znana nedovoljena finančna posredovanja velikih močnih poldržav-nih in zasebnih skupin. Tiha in vzajemna brazbrižnost, ki se je ustvarila med raznimi političnimi sektorji ne vznemirja samo moje vesti, temveč vesti večine kolegov z vseh strani, ki tiho trpijo kot pred neizogibno in nezajezljivo kugo. Naj mi bo dovoljeno reči, da so nujno potrebna točna zakonodajna določila za javno in obvezno pošteno upravno dejavnost vseh političnih formacij, kd so danes obsojene živeti proti pravilom — ne samo finančnim — demokracije, ki bi se hotela imeti za brezhibno.« ((Spoštovani kolegi, je nadaljeval Merzagora, tako se ne more dalje. In če ne bodo italijanski politiki ponovno kma. lu našli poštenja, se na žalost odpirajo za nas žalostne perspektive za našo prihodnost. Zato želim,- da bi se našla rešitev vladne krize ne samo s pomočjo politične diagnoze, temveč tudi in predvsem s pomočjo velikih skupin etičnih moralnih imenovalcev, ki so bogastvo vseh tistih, ki še verujejo in bodo vedno verovali v možnost normalnega, demokratičnega in republikan. skega življenja v naši državi.« Nato je Merzagora izjavil, da je seja zaključena in zasedanje prekinjeno za nedoločen čas. Seveda je Merzagorov govor povzročil med senatorji in novinarji mnogo razpravljanja in komentiranja, in številni senatorji so izrazili svoje navdušenje. Predsednik republike pa bo šele jutri začel posvetovanja in bo najprej sprejel bivšega predsednika ustavodajne skupščine Saragata, nato v istem svojstvu sen. Terracinija ter sen. Paratoreja kot bivšega predsednika senata. Sledili bodo bivši predsedniki vlad: Parri, Pella in Fanfani. Sele v soboto bo prišel na vrsto Scelba, za njim pa Segni. Nato bo sprejel — morda šele v ponedeljek — predstavnike parlamentarnih skupin. Predsednika obeh zbornic, Merzagora in Leone ter bivši predsednik republike Einaudi, bodo posvetovanja zaključili verjetno prihodnjo sredo. Tudi danes je bila cela vrsta sestankov političnih vodstev raznih strank ter parlamentarnih skupin, ki razpravljajo o krizi. Senatna skupina KPI je objavila poročilo, v katerem se poudarjajo Merza-gorove «trde besede«, s katerimi je ((obsodil politično pokvarjenost tistih skupin, ki bi hotele zmanjšati veljavo parlamenta«, in protestiral »proti izven parlamentarnemu značaju, katerega premnogokrat imajo vladne krize, ter proti političnemu pritisku velikih finančnih skupin.« »Vsa odgovornost za težavni položaj pada hkrati na KD, ki ima v rokah že 13 let politični monopol v naši državi in na velike monopolistične finančne in industrijske skupine, katerih koristi je KD predstavljala in branila v teh letih. Rešitev hude krize se mora iskati in najti v parlamentu ob spoštovanju volje države, ki želi novo demokratično večino, in ob popolnem izvajanju republiške ustave.« Togliatti je v svoji izjavi no. vinarjem dejal najprej, 4a je sedanja kriza — kriza izvajanja ustave, kajti liberalci so med drugim odpovedali podpo. ro vladi tudi zaradi tega, ker sta se začeli izvajati dve načeli in 4°ločbi ustave — referendum in avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina. Osnovni elementi krize pa so naslednji: po eni strani široko javno mnenje, ki zahteva novo usmeritev gospodarske, notranje in zunanje politike, po drugi strani pa trmasti odpor vodilnih razredov, ki so pet let hlinili, da ustava ne obstaja, in vsilili državi vlade, iti so ustavo zanemarjale in jo teptale. Toda, je poudaril Togliatti, država potrebuje vlado, ki bo v celoti izvajala ustavo, obnovila gospodarsko in zunanjo politiko: deželno ureditev, deželne načrte za gospodarski raz. voj in demokratično nadzorstvo nad njegovim izvajanjem, podržavljenje energetskih virov, borbo proti brezposelnosti in siromaštvu, aktivno zunanjo politiko za pomiritev tn za mir. Vlada, ki se bo držala teh smernic, bo našla vso potrebno podporo ne samo v državi, temveč tudi v parlamentu. Najprej pa bi morala vlada sprejeti točne obveznosti, da bo razpisala upravne volitve v zakonskem roku, t. j. še to pomlad.« Socialistična skupina senatorjev pa v svojem poročilu poudarja, da se morajo krize reševati v okviru parlamenta ter da je načelnik skupine pooblaščen izjaviti poglavarju države, naj se rešitev krize u-smeri na levo. Vodstvo PSI pa poudarja v svoji resoluciji, da PSI postavlja kot pogoj za svoje zadržanje v parlamentu do nove večine in nove vlade ne samo besede in formule temveč programske obveznosti in pomembna dejanja razbitja povezave z gospodarsko in politično desnico «na terenu izvajanja ustave, organskega razvoja gospodarske politike in politike popolne zaposlitve, vključitve I-talije v mednarodno politiko pomiritve. ((Taka politika se bo pre-iskušala na vprašanjih, ki so zrela za demokratično rešitev in ki so; dežele, nacionalizacija energetskih in električnih virov začenši z jedrsko energijo, demokratizacija javnega šolstva.« Pietro Nenni je napisal članek za jutrišnji »Avanti«, v katerem poudarja ,da je Merzagora v današnjem govoru povedal «resnične stvari, toda v preveč splošn; obliki,« tako bi lahko prispevale k depolitizaciji krize, ki zajema povsem konkretno politično, gospodarsko in tudi moralno odgovornost. Nenni zahteva, naj se primeri korupcije navedejo po imenu, sicer «se tvega podpiranje kvalukvizma>, ki «se mu zdijo ponoči vse mačke sive — in tako naj bi bili ljudje in stranke vsi enaki, medtem ko niso enaki«. Zato je prva dolžnost tistega, ki hoče vrniti parlamentu njegovo pristojnost, da prepreči, da lažni nameni nadomeščajo stvarne namene. »Mi — piše Nenni — predlagamo preokret na levo. Največjo nevarnost sedanje faze krize predstavljajo tisti, ki skrivajo poskuse, da se klero-fašistične pozicije razširijo na vso državo in vzpodbujajo u-panje, da bi jutri desnica mogla prevzeti vso oblast, kot se vzame v senci drevesa sad, ki ga je veter odtrgal z veje.« A. P. Načrt Jugoslavije o jedrski energiji je za jedrsko energijo pod predsedstvom Aleksandra Ran. koviča je bil sprejet načrt razvoja jedrske energije za dobo 1960-64. Načrt predvideva izkoriščanje jedrske energije v znanstvenih raziskovanjih, v proizvodnji elektro in termo energije, proizvodnji in izkoriščanju radioizotopov in žarče-nja, proizvodnji jedrskih prvin in v zaščiti pred jonizira-jočimi žarki. Načrt predvideva med drugim začetek graditve poskusnega jedrsko energetskega objekta za proizvodnjo termo oziroma elektroenergije. Na vabilo vlade Združenih ameriških držav bo v kratkem odpotovala na tritedenski obisk v Ameriko delegacija jugoslovanske zvezne komisije za jedrska raziskovanja pod vodstvom državnega podtajnika inž. Slobodana Nakičenovi-ča. Med bivanjem v ZDA se bo delegacija razgovarjala z Grenka kaplja med obiskom predsednika Eisenhowerja v Braziliji 78 mrtvih pri Rio de Janeiru kjer sta trčili dve letali Na letalu ameriške mornarice je bilo poleg godbe tudi tistih 12 podmorniških strokovnjakov, ki so potovali iz Argentine, kamor so šli pomagat loviti «skrivnostno podmornico» RIO DE JANEIRO, 25. — Nad zalivom pri Rio de Janeiru je prišlo danes do ene največjih letalskih nesreč. Med seboj sta se trčili dve letali, in tako je izgubilo življenje 78 oseb, to je samo štiri manj, kot jih je bilo v obeh letalih. Drugo v drugo sta se zaleteli letalo ameriške mornarice, neki DC-6, ter brazilsko potniško letalo, DC-3 1 zastopniki ameriške vlade o sodelovanju na področju miiv nodobskega uporabljanja jedrske energije; obiskala bo več inštitutov ameriške jedrske komisije, univerz in nekatera industrijska podjetja. «»------- Fidel Castro o industrializaciji HAVANA, 25. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je govoril sinoči 6000 voditeljem sindikatov. Izjavil je. da bodo sovjetski kredit 100 milijonov dolarjev uporabili za razvoj metalurške industrije na Kubi. Poudaril pa je, da je za rešitev gospodarskih ziratidržavorebn° industriali' I letalu pa je bilo' tudi Fidel Castro je govoril tudi | P^iP^mormških strokovnja-o rezultatih v borbi proti " " A brezposelnosti. Dakota. Na ameriškem letalu je bilo 43 potnikov ter 13 članov posadke, medtem ko je imelo brazilsko letalo poleg 5 članov posadke 21 potnikov. Godba ameriške mornarice, ki je bila na ameriškem letalu bi morala danes zvečer nastopiti na sprejemu, ki ga je pripravljalo ameriško veleposlaništvo ob obisku predsednika Eisen-howerja v Braziliji. Na tem 12 I kov, ki so bili v Argentini. | Kot je znano, so šli v Argen- tino, da bi tamkaj pomagali pri lovu »skrivnostne podmornice« v Golfo Nuevu. Zaradi žalovanja je bil odpovedan sprejem, ki ga je hotel predsedniv Eisenhovver danes zvečer prirediti ameriški koloniji v Rio de Janej-ru; namesto banketa na čast predsedniku Kubičku pa bo Eisenhower priredil le intimno večerjo. Prvotno se je zdelo število žrtev manjše in sporočeno je že tudi bilo, da je najmanj 14 oseb ostalo živih. Na žalost je bilo treba te prvotne ve sti popraviti; žive so ostale le štiri osebe. Razbitine ame riškega letala so na mestu, kjer morje ni globoko, niso pa še našli mesta, kjer je brazilsko letalo. Ni nobenega upanja, da bi našli še kako osebo živo. SZ bo podpirala indonezijsko zahtevo po Zahodnem Irianu DJAKARTA, 25. — Sovjetski ministrski predsednik Hru-ščev ter indonezijski predsednik Sukarno bosta proti koncu tedna razpravljala o načrtu za sovjetsko pomoč pri u-stanovitvi atomskega centra za miroljubne namene v Indoneziji. Ako bo šlo vse v redu, bo mogoče Hruščev odšel iz Indonezije dan ali dva prej, itMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiimimtil .................................................... iiiiiuiiiiiiim.tu... Nemčija ima baje že raketn Straussje potrdil da se Adenauer je njegove razgovore odobril - S. Lloyd bo podrobneje govoril o zadevi v ponedeljek Strauss trdi, da so tudi drugi člani NATO skušali dobiti olajšave v Španiji BONN, 25. — številna zanikanja bonnske vlade, španske vlade ir predstavnikov NATO so pravzaprav še bolj jasno potrdila resničnost novic, da je zahodno-nemška vlada začela svoj čas pogajanja z dansko, norveško, belgijsko, nizozemsko in italijansko vlado, da bi na ozemlju teh držav postavila oporišča za svojo vojsko. Ker so se ta pogajanja razbila, pa je začel zahodno-nemški minister za obrambo stike s španskimi predstavniki, da bi videl, ali bi bilo mogoče dobiti taka oporišča v Španiji. Predlog za vojaška oporišča je bonnska vlada sporo- čila španskemu zunanjemu ministru Castielli, ko je bil ta lanskega novembra na obisku v Bonnu. Tako poroča danes španska agencija «EFE». »Nemška vlada, dodaja omenjena agencija, je postavila to zahtevo Castielli neuradno, ko je ta bil na obisku v Bonnu. Zvedelo se je, da je Ca-stiella skrbno poslušal predlog, toda ni nič odgovoril, niti tedaj niti pozneje glede morebitnih koncesij za taka oporišča.« Bonnski minister za obrambo Strauss je danes s tem v zvezi poročal pred par-BEOGRAD, 25. — Na seji | lamentamo komisijo za o-jugoslovanske zvezne komisi-! brambo. IIIIIIHI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII llllllllllllllllllllltlHIIIIIIIItlllllllllllllllllllllMIlllllllllllllllllllllltlllllllllflllllllllllllUlltlllMIIIIIHIIIIUIIIIHIHIIHI IH De Gaulle o Alžiriji in NATO Pogajanja z Bonnom za oporišča Velik vtis v Franciji zaradi sodelovanja Francozov z alžirskim osvobodilnim gibanjem - Glede NA TO pravi general, da ne potrebuje «varuhov» Zvedelo se je, da je Strauss vendarle priznal, da je mislil na ustanovitev vojaških oporišč v Španiji »samo zaradi tega«, ker oskrbovalne linije NATO niso dobro organizirane. Izjavil je dalje, da ne bo storjen noben korak j>lede vojaških olajšav v Španiji izven NATO, ter je zanikal, da je skušal imeti pripravljalne stike s Španijo brez vednosti NATO. Baje je Strauss izjavil tudi, da je nedavno poslal tri visoke častnike v Španijo, da tam proučijo možnost vojaških koncesij. Vztrajal pa je, da je šlo le za ((poizvedovanje« in da torej ni mogoče govoriti o »pogajanjih«. Zvedelo se je tudi, da je Strauss izjavil, da je on enostavno sledil zgledu Francije PARIZ, 25. — Predsednik De Gaulle, ki potuje po južnih francoskih departmajih, je v vseh svojih dosedanjih govorih obravnaval alžirsko vprašanje. V glavnem je ponovil že znano stališče, da ne bo političnih pogajanj z Alžirci, dokler ne prenehajo sovražnosti. V Albi je de Gaulle med drugim izjavil: »Francija hoče rešiti alžirsko vprašanje z izvedbo edine rešitve, ki je vredna nje: svobodna izbira Alžircev, kar se tiče njihove usode Seveda ne bo nobenih političnih pogajanj o prihodnosti Alžirije, ki pripada Alžir-cem, dokler ne bo prenehala vojna. Kajti, kadar se ubija, ni mogoče graditi. Ko bo prenehal ogenj, bo Francija poskrbela, da se vse alžirske tendence lahko pomerijo, da organizirajo velik > glasovanje, s katerim bodo Alžirci svobodno rekli, kaj hočejo. Prepričan sem, da mma Francija kaj izgubiti, nasprotno lahko samo pridobi«. Politični opazovalci poudarjajo nocoj važnost teh besed, ki pravzaprav pomenijo posreden odgovor Ferhatu Abasu. Ugotavljajo tudi, da general de Gaulle vedno bolj govori o »Alžircih«, pri čemer meša Alžirce in Francoze. Politični opazovalci so tudi mnenja, da se razdalja med de Gaullovim stališčem in stališčem alžirske vlade vedno bolj krči. Kar se tiče političnih pogajanj, so Alžirci pripravljeni še dalje popustiti in zahtevajo predvsem točna jamstva glede morebitnega premirja in glede referenduma o samoodločbi. Od de Gaulla torej ni pričakovati, da bo povedal kaj novega. Mnogo večje zanimanje pa je za izjave, ki jih bo podal Ferhat Abas prihodnji ponedeljek v Tunisu. De Gaulle pa sedaj nadaljuje »demokratizacijo« v Alžiriji. Sklenil je razpisati občinske volitve od 15. maja do 15. junija. Med drugim so odstranili okoli 40 policijskih komisarjev iz Alžirije. Ultrasom postavljajo vedno večje upravne ovire za njihova potovanja med Alžirijo in Francijo. Govori se tudi, da misli de G rul-le premestiti francosko vojaško poveljstvo v Alžiriji v neki manjši kraj, da ga odtegne pritisku ultrasov. Velik vtis pa je v Franciji napravilo odkritje skupino Francozov, ki so sodelovali z alžirsko osvobodilno fronto. Včeraj so sporočili, da so aretirali več ljudi. Dejstvo, da je skupina francoskih intelektualcev podpirala alžirsko borbo, je napravilo zelo velik vtis na francosko javno mnenje. Hadad Hamada, o katerem pravijo, da je bil voditelj alžirske osvobodilne fronte v FranciU in ki so ga včeraj aretirali, je izjavil: »Vsi Francozi, ki ste jih aretirali, so bolj odločni pristaši alžirske osvobodilne frante kakor jaz sam«. Kakor poroča francoski tisk, je Sartrov učenec prof. Francis Janson, ki ie tudi sodeloval z Alžirci, zbežal v Švico. Sporočilo, da so za 31. marca sklicali sejo obrambnih ministrov atlantskega zavezništva, je izzvalo veliko zanimanje v pariških krogih, kjer menijo, da bodo na tej seji ponovno govorili o položaju Francije v NATO. Kakor je znano, so v Wa-shingtonu in Londonu mnenja, da francoski atomski poizkus v Sahari ne zadostuje za sprejem Francije v atomski klub. General de Gaulle je na to stališče ostro reagiral. Danes je v svojem govoru v Castresu izjavil: »Francija se trudi, da bo v primeru potrebe sama razpolagala z obrambnimi sredstvi, ne da bi morala biti odvisna od drugih. Seveda potrebuje zaveznike, toda prav gotovo ne potrebuje varuhov«. Kmalu zatem je v Carcassoni pripomnil: »V atlantskem zavezništvu je Francija nedvomno imela mesto, ki je vredno nje, toda ne v ospredju. Potrebno je, da Francija ima zaveznike, toda ne varuhe«. Razen tega opozarjajo opazovalci na drugi dve pomembni dejstvi. V Parizu so uradno sporočili, da bodo ustanovili »francosko divizijo 1959 z jedrsko oborožitvijo«. To javlja obveščevalni bilten ministrstva za oborožene sile. Divizija bo v celoti motorizirana ter bo izredno gibčna. Druga novica pa je še bolj senzacionalna, posebno če se spravi v zvezo s sedanjo polemiko, ki je nastala zaradi pogajanj Zahodne Nemčije za oporišča v Španiji. Med Francijo in Zahodno Nemčijo so se namreč začela pogajanja za nemška vojaška oporišča in skladišča v Franciji. To sta nocoj potrdila predstavnik francoskega ministrstva za o-borožene sile in nemškega poslaništva, ki pa nista dala podrobnejših podatkov. V poučenih krogih pravijo, da bodo nemška oporišča v Franciji obstajala predvsem iz skladišč za strelivo in vojaški material brez nemškega vojaštva. Toda govori se, da bodo med pogajanji s Francijo upoštevali tudi možnost, da bi blizu Avignona v Južni Franciji postavili tudi letalsko oporišče z nemškimi četami. in »drugih članov NATO«, ki so že skušali doseči oporišča v Španiji. Dodal je, da bi ta oporišča uporabili, če bi med vojno nekatera ali vsa oporišča blizu železne zavese zgubili. Baje je Strauss opravičil svojo politiko do Španije s pripombo, da imajo tudi ZDA vojaška oporišča v tej državi. Strauss je tudi izjavil, da je Adenauer vedel za predloge o oporiščih v Španiji in da temu ni ugovarjal. Časnikarjem je Strauss izjavil, da ni nikoli bilo in ni neodvisne politike obrambnega ministrstva ter da ni nobenega spora med njim in Adenauerjem. Po seji komisije so socialdemokrati objavili izjavo, v kateri pravijo da so zadovoljni, ker je Strauss podal izčrpno poročilo, in dodajajo: »Socialistična stranka pa vendarle ne more na noben način sprejeti mnenja ministra v tej zadevi. Se posebno je stranka mnenja, da je zelo neumestna sleherna vrsta voj a. škega sodelovanja s Francovim režimom.« V poučenih krogih izjavljajo, da je Strauss med vCe rajšnjim razgovorom z ameriškim in britanskim poslanikom izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo skušala postaviti vojaških oporišč v Španiji brez vednosti in odobritve NATO. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes v spodnji zbornici izjavil: »Prejšnji mesec sem zvedel o možnosti sporazuma med Zahodno Nemčijo in Španijo za olajšave zvezni Nemčiji na španskem ozemlju. Jasno sem opozoril, da smo mi menja, da bi bilo za Nemčijo bolj pametno iskati omenjene olajšave v državah, ki so članice N ATO.« Na vprašanje laburističnega voditelja Gaitskella je Lloyd odgovoril, da bo podal popolnejšo izjavo v ponedeljek, ko bo odgovoril na deset vprašanj, ki so bila s tem v zvezi položena v spodnji zbornici. Minister je dalje izjavil: »Ena od težav je v tem, da ne vemo točno, kakšen je sedanji sporazum in prav gotovo, kakor vi pravite, ni NATO upoštevala zadeve.# Lloyd je dodal, da bi moral biti sleherni jasen predlog s tem v zvezi predložen predvsem svetu NATO. Laburistični poslanec Robert Edwards je tedaj izjavil, da ima Zahodna Nemčija že oporišče za balistične izstrelke blizu Bilbaa, ter je dodal, da prebivalstvo tega mesta ve za zadevo. Izjavil je tudi, da gradijo v Španiji druga tri oporišča za balistične izstrelke, ki jih ne nadzoruje NiATO. Lloyd je odgovoril, da mu ni o tem nič znanega. V Oslu je norveško zunanje ministrstvo sporočilo, da ni bil predložen svetu NATO noben načrt za vojaška oporišča Zahodne Nemčije v Španiji in da je norveška vlada mnenja, da se taki načrti ne smejo obravnavati, doklej jih ne obravnava svet NATO. Grški zunanji minister Ave-rof pa je zanikal trditve, da se bo bonnski minister za obrambo prihodnji mesec, ko bo prišel v Grčijo, razgovar-jal o nemških vojaških oporiščih v Grčiji. Strauss bo na uradnem obisku v Grčiji od 10. do 15. marca. V Rimu so v pooblaščenih krogih izjavili, da so brez podlage govorice o pogajanjih za nemška oporišča v Italiji. Pripominjajo pa, da je na Sardiniji že letalsko oporišče NATO z> vežbanje letalskega osebja držav članic NATO in tudi Nemčije. Vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO v Evropi general Norstad je izjavil, da, kolikor on ve, so bila posredovanja bonnske vlade glede vojaških oporišč samo priprav, ljalnega značaja. Dodal je, da so nekatere obrazložitve tiska «pretirane in netočne.« »SHAPE, je nadaljeval Norstad, se popolnoma zaveda težav, ^ ki so povezane s potrebami Nemčije po prostoru za vojaška vežbanja. Zahodna Nemčija ima malo prostora. Obveščeni smo bili. da oblasti Zahodne Nemčije proučujejo številne možnosti in da gre samo za povsem pripravljalna tipanja. Ne morem komentirati niti tega, kar Nemci zahtevajo, ker gre za vprašanje, ki se tiče Nemčije in tudi ne točnega kraja, kjer naj bi bila oporišča. Prepričan sem, da bo zahodnonemška vlada sleherni predlog ali akcijo, ki bi bil v zvezi z NATO, sprejela skupno s pristojnimi oblastmi NATO.« ««-------- Grewe o Nemčiji WASHINGTON, 25. — Za-hodnonemški poslanik v ZDA Grewe je sinoči izjavil, da dvorni,^ da bodo SZ ali zahodne države predložile povsem nove predloge o Nemčiji na konferenci najvišjih. Po dolgem razgovoru s pomočnikom državnega tajnika Dillonom je Grewe izjavil, da bi sklep zahodnih držav, da predložijo SZ povsem nove predloge, po- limilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllllllliiliillilimilllllUllllllllIllHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,!,,!,,,,,,,!,,,,! Izjava agencije Tass o stikih Bonn-Madrid menil, da se jim njih dosedanje stališče ne zdi zadovoljivo. Na razna vprašanja je poslanik izjavil, da zamisel plebiscita v obeh Nemčijah glede prihodnosti Nemčije, ki jo je sprožil Herter, ni povsem nov način reševanja nemškega vprašanja. Dodal je, da so se zahodne države o tem vedno posvetovale. Poslanik je tudi izjavil, da strokovnjaki, ki sedaj jirou-čujejo v Washingtonu nemško vprašanje, niso še določili dokončnega stališča; toda to ne pomeni, da se ne bodo spora zumeli pred konferenco naj-višjih. «»------- Trgovinski sporazum med Bonnom in Moskvo MOSKVA, 25. — Predstavniki SZ in Zahodne Nemčije so podpisali danes v Moskvi trgovinski sporazum, ki določa blagovno izmenjavo v vrednosti milijarde 360 milijonov nemških mark za leto 1960. Vsaka od obeh držav bo uvozila v drugo blago v vrednosti 680 milijonov mark. Sporazum določa razširitev trgovine z avtomobili med obema državama. Sovjetska zveza bo uvažala iz Zahodne Nemčije volno, o-buvalo, usnje, živino, kmetijske pridelke, težke stroje, ko-vinaste plošče, kemijske proizvode, zdravstvene instrumente in zdravila ter sintetična vlakna. Zahodna Nemčija bo uvažala iz SZ žito. rude, mineralna olja, les in bombaž. Pogajanja spominjajo na zloglasno os Berlin-Madrid MOSKVA, 25. — Agencija TASS je objavila nocoj naslednjo izjavo: »Pretekle dni je tuji tisk objavil novice o pogajanjih za vojaško sodelovanje med vladama nemške zvezne republike in Španije, zlasti za ustanovitev zahodno-nemških vojaških oporišč in raketnih oporišč ter vojaških skladišč na španskem ozemlju. Zahodni tisk ugotavlja, da bi nemška zvezna republika hotela uporabljati špansko o-zemlje, ker je to izven področja pariških sporazumov, in bi zaradi tega lahko začela za hrbtom svojih zaveznikov nenadzorovane priprave za o-premo Bundesvvehra z modernim orožjem in za vežbanje zahodnonemškega vojaškega osebja pri uporabljanju tega orožja.« Izjava pravi dalje, da so obrazložitve v Bonnu in Madridu potrdile objavljena dejstva, namesto da bi jih zanikale. »Danes so zadostni dokazi, nadaljuje izjava, da je bil edini namen, ki so ga skrivale izjave o miroljubnosti, ki jih je podala Adenauerjeva vlada ob podpisu pariških sporazumov in sprejemu zvezne republike v NATO, prikriti prave načrte nemških militaristov in pomiriti javno mnenje v zahodnih državah. S tem da so zahodne države privolile v militarizacijo zvezne republike, v njeno vključitev v NATO ter v imenovanje bivših nacističnih generalov na vodilna mesta v severnoatlantskem bloku, so vodi telji zvezne Nemčije mnenja, da je to znak, da so bili prejšnji zločini nemškega militarizma pozabljeni, in znak za na grado za sedanjo vojnohujska-ško politiko vlade.« Agencija TASS pravi zatem, da pogajanja o vojaškem sodelovanju med «dvema najbolj reakcionarnima državama v Evropi« spominjajo na zloglasno os Berlin-Madrid. zavračajo sovjetske obtožbe . MOSKVA, 25. — Sovjetska vlada je izročila japonski vladi novo noto, ki se nanaša na nedavno japonsko-ameriško pogodbo. Vztrajna zahteva Japonske, da ji SZ vrne dva južna otoka Kurilov, je dokaz njenega «revanšističnega» duha, je rečeno v noti. Obenem nota zavrača japonsko zatrjevanje, da ima vvashingtonska pogodba defenzivni značaj, ter označuje take trditve za varanje. Nadalje zavrača japonski protest po prvi sovjetski noti, ko so Japonci trdili, da pomeni ta sovjetska nota vmešavanje v japonske notranje zadeve. Toda tudi na včerajšnjo so-vjetsko noto so Japonci takoj reagirali. Zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, s katero i-menuje sovjetsko noto »zgodovinsko potvorbo«. Izjava tudi očita SZ, da se hoče odtegniti svojim obveznostim. kot se je računalo. To bi bilo tudi Indonezijcem prav, ker se 28. februarja prične mesec posta. Zaradi počitka je Hruščev sam precej skrčil program obiska in sedaj prebiva v vili na vrhu nekega hriba približno 50 km od prestolnice otoka Bali. Medtem zunanja ministra sestavljata poročilo o obisku, minister za kulturo Mihajlov pa se je na o-toku Ambon udeležil otvoritve oceanografskega inštituta, katerega ustanovitev je finansirala SZ. Tudi učno osebje sestavljajo sovjetski strokovnjaki. Med improviziranim govorom na koncu neke folkloristične prireditve je Hruščev zagotovil Indoneziji podporo SZ pri zahtevi po Zahodnem Irianu (Holandska Nova Gvineja). Izrael - ZAR NEW YORK, 25. — Izraelska vlada je poslala danes predsedniku Varnostnega sveta OZN pismo, v katerem obtožuje ZAR, da vodi gonjo «odkritega hujskanja ns vojno«, in dodaja, da je to »hujskanje doseglo nevaren ob seg«. Izrael ne zahteva nobene akcije Varnostnega sveta razen tega, da se pismo razdeli članom OZN. Načelnik giavnega štaba za premirje v Palestini pa pravi v poročilu Varnostnemu svetu, da se je napetost na demilitariziranem področju med Izraelom in Sirijo zmanjšala, da pa je potrebno rešiti sedanje spore med Izraelom in A rabci, kar se tiče izkoriščanja zemlje na tem področju, da se prepreči ponovitev incidentov. Nove akcije v OZN proti bombi v Sahari NEW YORK, 25. — Zvedelo se je, da namerava afriško-azijska skupina zahtevati v torek od tajnika OZN Ham-marskjoelda, naj skliče izredno zasedanje skupščine OZN v zvezi z eksplozijo francoske atomske bombe v Sahari. V krogih blizu te skupine izrekajo prepričanje, da bo za to pobudo mogoče dobiti navadno večino 42 glasov od skupnih 82. V istih krogih poudarjajo, da je novembra 1959 glasovalo proti francoskim načrtom 51 delegacij, in zato bi bila morda mogoča tudi sedaj taka večina za začetek debate in obsodbo Francije. #»------- K. Popovič obišče Afganistan BEOGRAD, 25. — Uradno se potrjuje, da bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič na vabilo vlade kraljevine Afganistana obiskal letos Afga. nistan. S tem bo jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve vrnil obisk podpredsednL ku vlade in zunanjemu ministru Afganistana Ali Sardaru Mohamedu Naimu, ki je lani oktobra obiskal Jugoslavijo. Prebivalstvo v SZ bo odslej hitreje zvedelo za važne vesti MOSKVA, 25. — CK KP SZ je sklenil, da je treba vesti, ki so zelo važne, odslej hitreje sporočati sovjetskemu občinstvu. Agencija Tass mora zato takoj sporočati vesti sovjetskim radijskim in televizijskim centrom, da bo prebivalstvo o njih poučeno še pred izidom časopisov. Doslej je radio prejemal vesti mnogo pozneje kot pa so bile sporočene v druge države. In tako se je dogajalo, da so tuji novinarji, akreditirani v Moskvi, zvedeli mnogo pozneje kot njihove agencije in listi za vesti, ki jih je sporočila Tass. Izvedene bodo še druge reforme na radiu in televiziji. Sedaj je v SZ 4 milijone televizorjev ter nad 70 televizijskih postaj. Zwickau - 48 mrtvih ZWICKAU, 25. — Iz rudni ka «Karl Marx» so danes re sevalci prinesli na površje š« 4 mrtve rudarje. Tako je na raslo število mrtvih na 48. \ rudniku pa je še 76 rudarjev od katerih pa je težko še kdc živ, čeprav vodstvo rudnika še izraža upanje. NEAPELJ, 25. — Otto Frank oče deklice Ane Frank, ki je umrla v koncentracijskem taborišču v Nemčiji in ki je napisala znameniti dnevnik, se je ustavil danes nekaj ur v Neaplju. Otto Frank potuje z izraelsko ladjo «Theodor Ilerzl« v Hajfo. Temperatura včeraj Najvišja temperatura 9 stopinj ob 16. uri, najnižja 0.6 stopinje nad ničlo ob 4 10. Vlage 93 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, PETEK, 26. februarja Andrej Sonce vzide ob 6.51 In zatone od 17.45 Dolžina dneva 10.54. Lun* vzide ob 6.28 in zatone ob 17.39. Jutri, SOBOTA, 27. februarja Gabrijel . Seja goriškega občinskega sveta Zasebnikom so izročili v zakop popravilo nekaterih makadamskih poti Pred dograditvijo hiralnice v Ločniku Št. Maver bo imel v kratkem telefon V sredo zvečer je bila seja občinskega odbora v Gorici, na kateri so nadaljevali z obravnavo preostalih točk dnevenga reda, ki ga niso utegnili izčrpati na seji 17. februarja. Sprejeli so sklep o izplačevanju štipendij po 25.000 lir v skupnem znesku 500.000 lir za srednješolske dijake iz revnih družin naše občine, ki so se posebno izkazali pri učenju. Na vprašanje svetovalca dr. Battella je župan odgovoril, da veljajo štipendijo tudi za slovenske šole. Po odobritvi nakupa zemljišča za gradnjo transformatorske kabine v Ul. Tominec za potrebe mestne elektrarne so sklenili nakupiti 14.500 kvadratnih metrov zemljišča vzdolž Drevoreda XX. septembra za 51,8 milijona lir. Sprejeli so sklep o asfaltiranju zadnjega dela Ul. Duca IT Aosta in Ul. Fatebenefratel-li. Asfaltiranje bodo dali v zakup zasebnikom. Dela bodo opravili po modernem načinu z vročim asfaltom, ki ga bodo položili v obliki tapeta. Stroški bodo znašali 5,6 milijona lir. Svetovalci so odobrili oddajo popravilo nekaterih makadamskih cest podjetju «Calci-sonzo» za 3,5 milijona. Podjetje bo popravljajo naslednje ceste; Ul. Levada, Ul. Čampi, Ul. Buffolini, Ul. Antonini, Ul. Palladio, Ul. Brigata Etna dalje Ul. Brigata Treviso, Ul. M. Calvario v Podgori, Ul. Scogli, Ul. delle Sassaie in Ul. Cappellaris. Dolžina teh cest znaša 12.320 km. Zelo obsežna diskusija je nastala o hiralnici, za katero je odbor zahteval nadaljnjih 10 milijonov, da se uredi vhodno poslopje, v katerem bo tudi stanovanje za osebje in vrt. 2upan je ob tej priliki sporočil, da je gradnja poslopja v zaključni fazi in da se bodo verjetno že v maju ali juniju vselili prvi stppovalci. Povabil je svetovalce, naj si v soboto popoldne, ki jo bodo šele določili, vsi ogledajo ta nadvse pomemben javni objekt v bližini držane ceste pri Ločniku, v katerem bo zelo udobno razmeščenih 126 oseb. Občinska uprava se je končno sporazumela z gostilno v St. Mavru, da bo sprejela javni telefon. Ministrstvo za telekomunikacije je ugodilo zahtevi občinske uprave in sklenilo kriti 50 odstotkov stroškov, ki znašajo 1,1 milijona lir za napeljavo 2.700 m dolge linije. Občinski svet je odobril izplačilo preostalega stroška v znesku 550.000 lir. prišli na ta dva plesna večera, ker jedače in pijače ne bo manjkalo, pa tudi odlični orkester vas bo zabaval s starimi in modernimi plesi. Odbor Danes sestanek o menzah v CRDA Pustna plesa v Sovodnjah Sovodenj sko nogometno društvo priredi ples v nedeljo 28. t.m. in na pust 1. marca. Vabimo in se priporočamo, da se vsi ljubitelji športa in plesa udeležijo teh dveh zabavnih večerov, ker bo šel čisti dobiček v prid nogometnemu društvu. Stroškov za vzdrževanje ekipe je veliko, dohodkov pa skoraj nič, posebno pa še sedaj v zimskem času, ko se tekme odigravajo v slabem vremenu in gledalcev je zelo malo. Zato upamo, da se bodo stari in mladi odzvali vabilu ter PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93-808 IN 94-838 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. PeUico l-II. sr Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v iirini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 11t beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej; četrtletna 1300 lbr. polletna 2500 lir, celoletna &00 lir Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst tl-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, te-koči račun pri Komunalni banki f Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst Danes ob 9.30 bo na uradu za delo tretji sestanek za ureditev vprašanja delavskih menz v raznih obratih CRDA v Trstu in Tržiču. Sestanka se bodo udeležili sindikalni predstavniki iz Trsta in Gorice ter predstavniki CRDA in Delavskih zadrug. Menze v CRDA v Trstu in Tržiču hočejo namreč izročiti v zakup Delavskim zadrugam. «»-------- Sovodenjski župan pri prefektu Sovodenjski župan Jožef Ce-ščut je bil včeraj pri gori-škem prefektu, s katerim se je razgovarjal o upravnih stvareh, ki se tičejo občine. Med daljšim razgovorom sta govorila tudi o gradnji vodovoda. Splavitev v Tržiču bruarja bo s pričetkom ob 14.30 v prostorih Delavske zbornice v Gorici V. pokrajinski kongres FIOT. V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne pa bo v dvorani hotela Roma v Tržiču pokrajinski kongres kovinarjev včlanjenih v FIOM. Prometna nesreča Danes ob 14.30 so pripeljali v tržiško bolnišnico 28-let-nega Luigija Cabaua iz Tržiča. Vozil se je s svojim kolesom po Ulici Valentinis, ko je nerodno zadel ob cestni kamen in se prevrnil, Zdravniki so mu ugotovili razne rane in verjetne kostne poškodbe. Ozdravel bo po vsej verjetnosti v 20 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. m • Hudičev most nad Nadižo pri Čedadu Goriško zasedanje porotnega sodišča Primarij in ravnatelj umobolnice potrdila da je Grion z bolniki vedno dobro ravna! Dr. Vrtovec dopušča možnost, da si je Aviani povzročil podplutbe pri padcu Včeraj dopoldne se je pred porotnim sodiščem nadaljevala razprava proti bolničarju Viniciu Grionu. Predsednik sodnega zbora dr. Rossi je ob 10. uri otvoril zasedanje. Prva priča je bil bolničar Augusto Benossi. O-sebno ni bil prisoten, ko so Avianija pripeljali v umobolnico, pač pa, ga je Grion prišel poklicat s prošnjo, naj mu pride pomagat sleči bolnika. Ko je torej Benossi prišel v sobo, je bil Aviani že na postelji. Z Grionom sta ga preoblekla in pri tem poslu sta jima pomagala še dva druga bolnika, ki običajno prostovoljno pomagata pri različnih delih v bolnici. Benossi je izjavil, da sta z Grionom res opazila na desnem stegnu in desnem zapestju bolnika manjše podplutbe, nad desnim očesom pa majhen rdeč madež. Bolnik je Dil miren in se je razburjal samo, ko so ga pre- iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKEGA Nadaljevanje procesa proti veliki tihotapski skupini V Tržiču bodo splavili v drugi polovici marca 760-ton-sko obalno petrolejsko ladjo, ki jo grade za Pakistan. Ladja nosi konstrukcijsko številko 1859 in je podobna ladji, ki so jo pred kratkim zgradili za Iran. «»-------- Pokrajinska kongresa FIOT in FIOM S tovorniki so vozili Mago iz pristanišča ne da bi jih pregledali Stener je pričal, kako je vozil blago in se najprej ustavil pred izhodom iz pristanišča in nato po intervenciji Fichere in Stubia zapeljal brez pregleda skozi izhod Prihodnje dni bosta v go-riški pokrajini dva kongresa sindikalnih strok delavske zbornice. V nedeljo 28. fe- ija pot Janeza Guiina Včeraj popoldne je veliko število domačinov pospremilo na zadnji poti Janeza Guiina iz Sovodenj. Čeprav je bilo deževno vreme, so se vaščani ob 15.30 zbrali pred pokojnikovo hišo, od koder je krenil žalni sprevod. Pred krsto so nosili številne vence družine ln sorodnikov, med njimi pa je bil tudi venec občinske uprave in Društva za zavarovanje goveje živine. Pokojnik se je namreč zelo aktivno u-dejstvoval v domačem javnem življenju in bil vsepovsod dragocen svetovalec in priden d# lavec. Po cerkvenem obredu je žalni sprevod krenil na domače pokopališče, kjer so posmrtne ostanke položili k večnemu počitku. Pri odprtem grobu je spregovoril sovodenjski župan Jožef Ceščut, s katerim sta ju družila tesne vezi. Rekel je: • List za listom pada... Najboljši možje odhajajo... Tako se tudi mi danes tukaj poslav. ljamo od takega moža, našega dragega Janeza Guiina, ki nas je tako nenadoma zapustil v najlepši moški dobi. Dragi Janez! Težko mi je in srce se mi stiska ob misli, da te ni več med nami. Skoro devet let fi nesebično ln požrtvovalno deloval kot občinski svetovalec za blagor vseh občanov in skoro je ni bilo seje, da ne bi bilo tudi tebe zraven. Kot predsednik občimk-« podporne ustanove (ECA) si pomagal občinskim revežem. Imel si odprto srce in roko za vsakega, ki je bil v potre-bi. Kot napreden posestnik si sodeloval tudi v odboru Društva za zavarovanje goveje ži-vine, sodeloval pa si tudi še marsikje drugje. Vsi smo te poznali kot dobrega gospodarja in skrbnega družinskega očeta. Poznali smo te tudi kot dobrega sose da, ki je rad pomagal v po-, trebi in zato si bil splošno priljubljen. Dragi Janez! Ti odhajaš, tvoje delo pa bo ostalo in nas spominjalo, da smo zgubili še enega vzornega moža, kakršnih je vedno manj. To tvoje delo naj bo za vzgled zlasti naši mladini, da bo vedela, kako je treba deiati in živeti, da bomo koristili človeški družbi in našemu narodu. Mislim, da izražam željo vseh prisotnih in vseh, ki so te imeli radi, če zaključim r željo: dragi Janez, počivaj mirno v domači zemlji! Zupan je v imenu občinske uprave sporočil družini pismeno sožalje, ter dodal tudi sožalje, ki ga je poslal prefekt dr. Nitri. Včeraj se je nadaljeval proces proti veliki tihotapski skupini z zasliševanjem obtoženih prevoznikov in šoferjev. Sodišče je hotelo še zaslišati 37-letnega Emilia Colombija, ki ga je zaslišalo tudi na prejšnji razpravi Na vprašanje predsednika sodišča je odgovoril, da se ne spominja, kateri financarji so bili v službi pri vhodu v prosto luko. Glede svojih zapiskov o prevozih- pa je odgovoril obrambi, da jih je pravočasno zapisal in da so zaradi tega kolikor toliko točni. Iz proste luke je pripeljal blago vsa-kikrat popoldne po kosilu. Sledil mu je 49-letni Vitto-rio Canziani, 'si je povedal, kako je nekega dne po naročilu Fichere in Passanteja prišel v prosto luko, da bi odpeljal tovor, pa da mu je Fi-chera sporočil, da ne bo nič s tem prevozom Zaradi tega so odložili blago v drugo skladišče v prosti luki. Pozneje je Canziani peljal 50 sodov olja iz Ulice Eremo v Modeno, za kar je dobil 45.000 lir, ni no mu je plača! Fichera. Najbolj zanimivo je bilo zasliševanje naslednjega šoferja. Pred sodišče je stopil 31-let-ni Vittorio Stener, ki je delal za Fichero med decembrom 1058 in januarjem 1959. poznal pa ga je še prej. Skupno je napravil 6 prevozov sladkorja, vsakokrat po 50 stotov iz proste luke v Furlanijo. Točnega datuma se ne epominja; spominja pa se, da je blago odpeljal iz proste luke večinoma dopoldne. Ko ga je predsednik sodišča vprašal, kako je peljal blago iz pristanišča, je Stener začel podrobno opisovati ves potek, pri tem pa je prišlo do osebnega spopada in očitkov s Fichero. Stener je dejal, da je blago odpeljal skozi izhod štev. 1. Vsakokrat se je ustavil 50 do 60 m pred izhodom in je videl, kako je Fichera skupno s svojim kolegom, ki je bil visok in plavolas (pozneje so ugotovili, da je to Stu-bel) odšel v carinski urad, nato se je spet prikazal in Fichera ali Stube! sta mu dala znak, da lahko odpelje blago. Tovornika ni ustavil, vo- pa vedei, da so olje prej pripeljali iz proste luke. Vozni- zil je sicer počasi, toda nihče ga pri izhodu ni vprašal niti mu pregledal tovora. Fichera: «Ni res. Na carinskem uradu nisem bil nikdar.« Stener: «Sem prepričan, da je bil Fichera.* Fichera: «To je laž. Stubel je verjetno dajal znake, jaz sem vedno čaka, izven pristanišča.« Stener; ((Vedno Fichero zraven.« korja iz pristanišča v Furla- nijo in da se je za to dogovoril s Passantejem. Passante je to zanikal. Fichera je tudi izjavil, da se z Davidem ni nikdar dogovarjal ali mu plačal kakšen prevoz. Davide pa je spet potrdil, da mu je prevoz plačal Fichera. Davide je dejal tudi, da mu je fi-nancar vsakikrat ob izhodu sem videl | dal znak, da lahko odpelje blago za odhod, videl pa je Točne datume prevozov se j Passanteja ali Fichero, ki sta ne spominja in ne more spo-, prej odšia v carinski urad ob znati nobenega izmed obto-1 izhodu. Le enkrat je financar Ženih financarjev Nato je bil na vrsti 30-let-ni Bruno Sterle, ki je dejal, da je blago prevažal njegov svak Pitacco. Skraja ni hotel sprejeti, ponudbe od Fichere, pozneje pa se je dogovoril za prevoz v Milan ter za prevoz iz pristanišča v mesto. Planilo za vožnjo je vedno sprejel njegov svaK. Izjavil je, da se ne čuti krivega, ker sploh ni veuel, da gre za tihotapsko blago. Na popoldanski razpravi se je prvič zagovarjal 54-letni Virgilio Davide, ki je dejal, da je odpeljal 40 stotov slad- Včeraj so v naselju San Sergio izročili ključe 120 družinam Zgrajenih je 10 hiš, v katerih so stanovanja s tremi ali štirimi sobami - Naselje bo štelo okoli 10.000 prebivalcev Z včerajšnjim dnem se je praktično začelo življenje v novem naselju San Sergio na področju industrijskega prista. nišča nedaleč od Dacja in Domja. S kratko ceremonijo so namreč izročili ključe 120 družinam z okoli 550 družinskimi člani, ki se bodo naselile v 10 hišah, zgrajenih na podlagi zakona št. 640 «Romi-ta» za izločitev nezdravih stanovanj. V teh hišah so stanovanja s tremi ali štirimi sobami, kuhinjico in higienskimi napravami ter balkonom. Njihova skupna površina znaša 55 ali 65 kvadratnih metrov. So zračna in v glavnem obrnjena proti soncu. V kuhinjah so po. vsod železni štedilniki, v dnevnih sobah peči, kopalnice s kadjo in prho pa so v istem prostoru s stranišči. Za ljudi, ki so prebivali v podstrešjih in kleteh bodo stanovanja vsekakor udobna. Edina šibka točka so nekoliko premajhne sobe razen dnevnih sob, ki so precej prostorne in ki bodo seveda služile tudi kot jedilnice. Po priimkih sodeč se zdi, da je med novimi stanovalci tudi precej istrskih beguncev, čeprav bo zanje njihova podporna ustanova gradila poseben stanovanjski blok v naselju s skupno 250 stanovanji. Ceremonije so se udeležili številni predstavniki oblasti in med njimi dr. Palamara, pod-prefekt Pasino, kvestor Mata-rese, podžupan prof. Cumbat, poveljnik karabinjerjev polk. Mele, predsednik ustanove industrijskega pristanišča odv, Forti itd. Dosedanji predsednik Zavoda ljudskih hiš IACP odv. Gas-ser je orisal pomen včerajšnje ceremonije, pozdravil navzoče oblasti in dejal, da z zadovoljstvom prisostvuje izročitvi ključev 120 družinam, ki so doslej živele v obupnih stanovanjskih razmerah. Opomnil je, da je Trst med prvimi sed- samostojnih naselij. V njih bodo našli prebivalci skoraj vse, kar bodo potrebovali. Naselje se bo raztezalo na 77. hektarih površine in bo štelo okrog 10 tisoč prebivalcev. Gasserjev govor je bil nekak labodji spev, ker ga bo ravno sedaj zamenjal na predsedniškem mestu klerikalec odv. Masutto, predsednik ACLI, kar pa spada v borbo za «korita», saj je to predsedniško mesto precej donosno. Gasser je namreč liberalec. Na koncu govora je to zamenjavo na predsedni- škem stolu tudi omenil. Po posvetitvi novih hiš je dr. Palamara prerezal tribarv. pi trak nakar so st obla-stva ogledala nova. stanovanja. (O).------ Požar na univerzi Včeraj se je vnela naprava za ogrevanje v kemijskem laboratoriju tržaške univerze. Bilo je mnogo preplaha, ker je začetku kazalo, da gre za res-neiši požar. Vendar pa so gasilci ogenj zelo hitro pogasili. Računajo, da znaša škoda nekaj manj kot milijon lir. Na centi od Ankarana proti Škofijam Na mestu mrtev Tržačan ki se je zaletel z motorjem Komisija prometne policije je upc-tovila, da je motorist bil vinjen V noči med 24. in 25. februarjem ob 23. zvečer je vozil motorno kolo znamke guzzi 50(1 kub. cm Tržačan Anton Fernetti iz Ul. Giuliani star 34 let in sicer na cesti od križišča Ankaran proti Škofijam. Pri zaselku Valvarin, kjer je oster ovinek, se je zaradi prevelike brzine in močne ’ hije-nosti z vso silo zaletel v zid in bil na mestu mrtev. Komisija, ki je bila kmalu na mestu nesreče, je ugotovila, da bi pokojrik oster ovinek lahko izvozil tudi z brzino 60 km na uro. če ne bi bil tako močno vinjen, kot je bilo ugotovljeno pozneje. Nezgoda naj bo resno opozorilo vsem tistim, ki upravlia'0 motorna vozila vinjeni, kljub opozorilu pro- metnih organov, ki so že več-mimi. mesti v Italiji, v katerih i krat na cesti opozorili več voz-so napravili poskus z zidanjem i nikov, ki so hoteli voziti vi- njeni, naj se ne sedajo za krmila, da se izognejo nesreči. Pokojnika Ferne-ttija bodo danes pripeljali v Trst, kjer bo pokopan. «»---------- Kap ga je zadele Sinoči ob 20. uri so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 61 let starega Cantaruta iz Ul. Vidali 7, ki je sedaj na razpolago sodnim oblastem. Cantarut je bil okoli 19. ure v neki gostilni v Ul. Tarabocchia, k’er je s svojimi prijatelji igral karte. Nenadoma pa mu je postalo slabo in ob 19.15 je izdihnil, ker ga je zadela srčna kap. Na ipesto so prišli bolničarji RK, policisti in sodni zdravnik, ki mu ni preostalo drugega, kot da i/.stavi potrdilo o nastopu smrti. bežno pregledal tovor; med obtoženci pa ne more spoznati nikogar. Bejai je tudi, da ga je Passante prvič čakal v Vidmu ali Tržiču, da mu je pokazal pot v Gemono, ker prej ni bil nikdar v tistih krajih. Ko je finančna policija izvedela za zadevj in zaslišala passanteja, je Davide dobil telefonsko obvestilo, naj pride k Sv. Jakobu v neki bar, da bi se pogovorili. Dobil je še nekega svojega kolego in odšel v neko stanovanje, kamor so prišli tudi Fichera, Scopelitti in Montagna^ Takrat so upali, da bo Stella dobil neke dokumente iz Švice, da bodo uredili zadevo. Na vprašanje predsednika sodišča je izjavil, da se ne spominja točno, o cem so govorili. Fichera je pripomnil, da so bili zaskrbljeni in da so se sestali na posvetovanje. Tudi Scopelitti je dejal, da je na telefonski poziv prišel na sestanek v Passantejevo ’ stanovanje. Davide pa je še dejal, da ga je nekdo po telefonu opozoril, naj pazi, kako bo odgovarjal pri zasliševanju na poveljstvu finančne policije. Davide je prepeljal iz pristanišča v mesto tudi tovor zavojev, postopek pri izhodu pa je bil enak kakor za sladkor. Prepričan je bil, da je vsa zadeva v redu, več kot toliko pa se ni zanimal za carinske predpise, ker da ni to dolžnost šoferja, 2.adnji se je včeraj zagovarjal 60-letni Giordano Gismon-di, ki že več časa pozna Fichero, Passanteja in Stubia, ker jih je videl v prosti luki. Enkrat je prevozi! blago iz enega skladišča v drugega, drugič pa je odpeljal sladkor v Sv. Peter Slovenov, za kar je dobil 30.000 lir, ki mu jih je dal Passante. Prihodnja razprava bo v soboto ob 9. oblačili. Ni se jim zdelo u- mestno, da bi zaradi tistih majhnih madežev obvestili dežurnega zdravnika primarija dr. Vrtovca. Nato je Renossi odšel spat. Ko je pa ob 4 nadomestil bolničarja Ceschia, ki je bil v službi od 0.30 do 4. zjutraj, je opazil, da so madeži potemneli. Obvestil je, kot je to običaj, glavnega bolničarja Magnerinija, ki je njegove opazke registriral. Sledili sta prič; bolničar Orlando Ceschi in Valeriano Ma-gnerini. Tudi ona sta v glavnem potrdila svoje izjave. Ceschi je povedal, da je opazil podplutbe, da pa je izmeril, temperaturo bolnika in ker je bila temperatura kot tudi puls normalna, se mu ni zdelo potrebno, da bi obvestil službujočega zdravnika. Ko sta priči zaključili, je predsednik prekinil sejo za nekaj minut. Po kratkem odmoru je pričal dr. Josip Vrtovec, primarij umobolnico. Dr. Vrtovec je najprej opisal prihod bolnika v umobolnico. Telefoniral je Grionu, ker je hotel vedeti, v kakšnem duševnem stanju se nahaja bolnik Ker mu je Grion odgovoril, da je bolnik miren in ker je bilo tudi iz napotnice razvidno, da primer ni zelo nujen, je odložil pregled Avianija na naslednji dan. V umobolnici je namreč najvažnejše to, da se bolnik pomiri. Vsekakor pa je Grionu naročil, da-naj ga on ali drugi bolničarji obvestijo če bi nastopila kakšna važna sprememba. Predpisal je tudi pomirjevalno sredstvo, ki naj bi ga Grion dal bolniku. Ko je torej naslednji dan, to se pravi 8. julija okrog 9. ure pregledal Avianija, je seveda videl podplutbe. Kako so seveda podplutbe nastale, on seveda ne ve. Na vsak na in pa je možno, da je bolnik padel. To je toliko bolj verjetno, ker so vse na desni strani telesa. Cisto možno je, da bi bil padec posledica ne-ravnovešenega duševnega stanja pokojnika. Vsekakor je ob- prišel bolnika pregledat tudi njemu se podplutbe niso zdele posebno važne. Popoldne je dr. Vrtovec še enkrat pregledal bolnika in opazil je lahko paralizo leve strani telesa. Madeži na bolniku so se povečali in ker je bolnik postal nemiren, so mu postavili okrog postelje varnostno mrežo. Predno je zaključil svoje pričanje, je dr. Vrtovec na predsednikovo vprašanje «Kakšno mnenje imate o Grio-nu» odgovoril, da je Grion v bolnišnici nameščen že nekaj let in da še nikoli se ni nihče pritožil čezenj. Grion se vedno obnaša zelo dostojno in z bolniki je vedno ravnal zelo dobro. «Ce ne bi bilo tako«, je reke! dr. Vrtovec «bi ga že davno odpustili ali pa vsaj premestili«. Tudi dr. Canor, ravnatelj umobolnice je podal podobno izjavo. Izjavil je, da je imel Aviani brez vsakega dvoma arteriosklerozo. Razložil je sodnemu zboru, zakaj se pri starejših ljudeh posledice u-darcev (n. pr. madeži, podplutbe) pokažejo šele čez nekaj ur. Njegove izjave se popolnoma strinjajo z izjavami, ki jih je podal dr. Ali na prvem zasedanju. Po Aviani-jevi smrti dr. Canor zaslišal bolničarje. Vsi so mu izjavili, da so smatrali podplutbe za nekaj sekundarnega in prav zato niso polagali nanje velike važnosti. Tudi on je povedal, da je Grion že več let v službi v bolnici ir, da se nikakor ne more pritožiti čez njegovo delovanje. Zadnja priča je bil policijski komisar Montalbano. Med drugim je povedal, da se še nihče ni pritožil na kvesturi čez delovanje umobolnice. Predsednik sodišča mu je pre-čital rekonstrukcijo dogodkov, ki jo je policija poslala sodišču. Komisar je vse potrdil. Predno je zaključil je izjavil, da ne ve, iz kakšnega razloga je prišlo do nesoglasja med izjavo dr. Dainese in med sorodniki pokojnega A- sorod- in I reč izjavil, da so mu niki povedali da so naslt vestil ravnatelja bolnice, ki je 1 vianija. Dr. Dainese je nam- vianija nezavestnega na vrtu, medtem ko so to dejanje vsi sorodniki pred sodiščem <" no zanikali. idloč- Prepir in pretep bob Ob 16. uri je prišla v v nišnico v spremstvu dveh rabinjerjev Frulli Amalia ■ vajoč v Tržiču v Ul. " , Zdravnik je ugotovil ne prask in ran na čelu^ vela bo v 8 dneh. Rane,.„ J.UII.. .. _...........- Lo 1' dobila v prepiru z Lo^ ^ rom Vincenzom. NajPrel začeli s kričanjem, nat° j, sta se pričela tepsti. Kar njerji jo za zadevo. s Parižana se zani® Pri sekanju drv se je ranila v £‘av0 .r V civilno bolnišnico ( raj ob 11. uri prepe‘13^, avtomobilom Zelenega ^ 29-letno Lidio Bensa iz jjtf- Torriani št. 6. Zenska J® traj sekala drva, ko ji 1®^, ■ leno zletelo v glavo. K® ^ se je najprej na sedež nega križa od koder so bolnis1" nato prepeljali v kjer so ji obvezali ran® glavi. * * * :e V Ul. Duca d Aosta s* včeraj dopoldne ranil 5. ni Giuseppe Braini iz Gabriele. Mož, ki je us “ si tamkajšnji tovarni 1*. je ranil obe zapestji J51’^ ganju nekega hloda. - e -"1 V ,šn>cC’ pl' nim avtomobilom so peljali civilno boln® ^ kjer so mu nudili PlV° moč. * * 4= V livarni Safog se 1® vfF ... raj ob 13.45 ponesrečil^ ni Franc Valentinčič 1* pri me. Medtem ko je ae,a,aie< lcaz3' nekem stroju mu je ^jgiš zašel med kolesje. V jjjU Pismo iz Nove Corice nici, kamor so ga PreP -,11 7. rešilnim avtomobilom ^ ^ b morali ponesrečen ka2a , U ve roke odrezati. . h UH**". h i » K Ko je šel po vrvi čez Sočo se mu je utrgala in je utofl i Plaz odnesel konja z vozom v dolino V nedeljo popoldne se je dogodila v bližini Trnovega ob Soci, huda nesreča, katere žrtev je postal 56-letm Alojz Berginc iz Trnove, 'ki so ga odnesli valovi. Ta dan je Ber ginc povabil svojega bratranca Franca, in skupaj sta so namenila na obisk k sorodnikom v Drežnico. Ker je po državni cesti proti Kobaridu liro več peš poti, sta jo ubrala čez Sočo po vrvi, ki je postavljena ob še ne dokonča nem mostu. Franc Fon je šel prvi. in srečno prišel čez deročo Sočo ter na levem l regu čakal, da pride za njim še Berginc. Le-ta se je tako kot Fon spustil po jekleni vrvi, da bi prišel na levi breg. Ko je bil na sredini napete vrvi, se je nekaj utrgalo in Berginc je izginil v valovih Soče, ki so ga odnesli. Takoj po nesreči so začeli iskati pokojnika tako vaščani kot organi javne varnosti Pokojnik je bil priden kmv tovalec. Zapustil je ženo in 11-letnega sina. Ta tragični do godek je resno opozorilo vsem tistim, ki se poslužujejo Žič nic za prehod čez Sočo, poseb Prizivno sodisče je včeraj razpravljalo o prizivu ki so ga vložili 42-letna Ofelia Bas-sa por. Lučani od Sp. M. M. 965, njen 25-letni sin Ettore, 69-letni Arduino Oppici iz Ul. Boveto 13 ter 47-letna Maria Viler por. Vatovaz iz Ul. Ron-chetto 20. Kazensko sodišče je Ofelio lani obsodilo na 6 mesecev zapora in 8.000 lir globe, njenega sina na 2. meseca zapora in 3.000 lir globe, Oppicija in Mano Viler por. Vatovaz pa vsakega na 10.000 lir globe. Ofelia Bassa in njen sin sta bila obsojena zaradi sodelovanja pri tatvini, ostala dva obtoženca pa zaradi neprevidnega nakupa blaga. Prizivno sodišče je potrdilo obsodbo Ofelije Bassa por. Lučani, priziva njenega sina ni upoštevalo, ker ni bil v redu, glede Oppicija in Maria Viler por. Vatovaz pa je odločilo, da se ukine nadaljnji postopek. Ettore Lučani je začel krasti v Hotelu Jolly, kjer je odnesel 30 komadov srebrnega servisa, 14 prtov in 4 jopiče za natakarje, riato je iz Hotela Mi ra m are odnesel servis in žensko uro, 3 odeje rjuhe itd s pomočjo svoje matere. no drvarjem, saj kaže, da za varno vožnjo ni dovolj ena vrv, temveč bi morale biti povsod tam. kjer se jih poslužujejo tudi ljudje, po dve. * * * Resnično do cuinega na ključja, ki je terjalo življenje dveh konj, je prišlo minulo sredo na cesti nad Slapom ob Idrijci. Ko se je Venceslav Kovačič iz Grudnice pri Cepo-vanu vračal s parom konj i* Mosta na Soči proti domu, se je v bregu nad cesto nad vas jo Slap nenadoma utrgal plaz. ki je zajel ravno del ceste, na katerem se je v tistem trenutku nahajal Kovačič s svojim vozom. Ko je opazil grozečo nevarnost je Kovačič naglo skočil z voza in si s tem rešil življenje. Voz in vprego pa je plaz odnesel v dolino, kjer so potem našli ubita oba konja, voz pa razbit. Škodo, cenijo na nad 250.000 din. « • • Mali, a izredno požrtvovalni ansambel Goriškega gledališča pripravlja ljubiteljem igre novo premiero. Tokrat se bo no-vogoričanom predstavil z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov*, v režiji Mo Arkade v Rašici u Slo1’ desta Sancina, člana p skega gledališča v Tr* v j( medijo bodo uprizorili deljo ob 20. uri v f pč dvorani. To bo že šes ^ miera v sezoni. Okrafh Svobod in prosvetnih Gorica pa pripravlja v lf velv ru širšega programa kovnih razstav. Prva, _ prta 29. februarja in ^ la do 9. marca, ko s® i-ojr stavila občinstvu goriš kinja, mlada umetnica ajif1 jana Maraževa 'rl j }■ olji. Kino v CORSO. 16.30: <(Vlomil^*ti'T Brynner. C. Hestom, sion v barvah. VERDI. 16.30: «Juke ljubezenske pesmi*- ej j VITTORIA. 17.30: v orožje«, O. W. Fi50 J Pulver, v barvah. CENTRALE. 16.00: M. Brando, M. Taka, scope v barvah. ^ MODERNO. 17.00: ljubezni«. Šahovski uspeh, Vlahoviča n A ■ f Mlad slovenski , ------------- mojster in bivši ml® • talijanski prvak Via ■ i iz Tržiča je 2111 1 sip lijansko prvenstvo problemov tom 96,1 °d.. i*1 šahovskih nim uspehom demu šahistu želimo go uspehov. Komaj mesec Pre .grO* roko je preminil v s let IVAN JELEN , Žalostno vest sporodet, ^ i L . : -hi. ** na, hči, sinova, snahi, ki in ostali sorodniki- Spremili ga bom0 ^7, <-;(( mu počitku v soboto j^tr I ob 15. uri izpred 1,1 J splošne bolnišnice. ČLEN R1 pI* Družine JELEN Trst, 26.2.1960. Zakaj je italijanski znanstveni svet zaskrbljen Na tehničnih fakultetah vedno manj slušateljev Sre za nezanimanje mladine za te stroke, pač pa za drag študij in za zanemarjanje teh panog, ki predstavljajo jutrišnji dan smo omenili eno- VčMaj z TVi° s>av>co znanstvenikov iskave3?;6®.3 ,centra za raz' 1 strokovnjaki so svo-dej- 10 stavko le njihov položaj «»om,Ta ,utemellil> no ne se njitl *_eta v leto slabša; da 'n da Se oaiie , goaPodarsko stanje četudi 7 slabša in da so Udeti T°raIne plati hudo pri' taža Se n£do nuin0 od' deiu * Vsern raziskovalnem »Sotii*. 'iokai tr<>a in žalostna k, 5e ‘tav’ P«ebno za deželo, ponaj. ad manj upravičeno ko 5e S sv°io preteklostjo in lovor; Vsem svetu na veliko •talone ° znanstvenih uspehih želi n \ vsaki naprednejši de-• oadeva i__i; tovit, ko eva postaja še bolj vemo, da se ta ugo-ozek pač pa na kros ,„ne 0meiuje le na c Vse teh^StVenikov' pač pa Adpia^‘ ''n6 znanosti nasploh. Slede u zzatti-Traverso je •okih j ‘lanskih tehničnih vi-Potaznjk zbral nekaj malone Va)amo ?0datkov, ki jih na-Uialo Sg prikazali, kako »osti »n V a»ii polaga važ-dočim sanstVenen>u napredku, Posveča* V SVetu vprav temu Dr p. IZr&dna pozornost. ^atkovaairanco Ferretti je iz hednji J * >ih ie objavil O-sledei .Cistični zavod, izbral a°tehni?! llke: Na zna-nstve-«kih w e fakultete italdjan-*«“ ie v šolskem thanj , vpisalo mnogo %lte k°!olcev kot v letu % je šolskem letu 1945. vPisanih na znan-°dst. Vsinicne fakultete 43,6 *kem i_, visokošolcev. V šol- S&i9?-1958 >ih * bi- ^aj v> n a^ultetah vpisanih šoki. > odst., v naslednjem rtu Pa komaj 31,8 odst. Adri tptjj varja ^sanje ^uzzatti-Traverso se kod to upadanje? Si ta.koj odgo-bilo nemogoče 8str°navd/ S-t v ,dobi velikih V d°bi. (j n_ uspehov, da bi bdi? da bi hiio tu ^ I0navtičnih javljati Jev°*uci°narno u flh neslntd0bi’ k0 kaze 1 1 tore; ,. Pe napredke, da Se začenja atomska s;d°bi, ko kaže bio-^ndo,bi velikanskih kali >hov ..u Nkii„,:*hni«nih ved ne bilo več ^k0 nnladino ved- v znan-’ k' bi jih tovrst-,er Pa g- °s.t privlačevala, i s'’ Vsaj ta^nimanie za te ve->tki dnu 0 kot statistični > VzrdQ°kazuiejo, manjša, n, ^man uka teipu iskati v ne- i^-Trav1! 3dine' pač pa | j 'tanje So Pripisuje to ! k .ka’liian.fT1'mania dejstvu, ]j9b®»0 jemi * uPrava «siste-n 1)1 Za 16 p°6um mladim Na iflza znanstveno dejav- > i,” “'Ml «nerazume-'»■ ki o te, ^uzzatti - Traversc o tem odlo- Q;no plše: «V času. sZiv: Hi j9 vsot ko nN vCpfVeta vlagajo ve-e v raziskovalna večletne ‘n tehn^fnitev k zna‘ ijo ,;!adlh ljudi in kot to hJ0° mladiTlV Vedn° Ve4j8 ^ ,Soats=^ker se zavedajo, na tak način HleT. sanflo 4^ea in tn Univerz stalno C^U.5» V VSeTn pOVOj- 2e omenjeni dr. Gianfranco Ferretti išče odgovor za »nezanimanje mladine« za tehnične in znanstvene fakultete v visokih stroških, ki jih terja študij na teh fakultetah, ki so mnogo višji kot na drugih fakultetah. Za primerjavo, kako malo pozornosti posvečajo italijanski vladajoči krogi temu problemu, navaja Adriano Buz-zatti-Traverso nekaj podatkov. Po statističnih podatkih, ki jih je pred kratkim objavil prof. Cini, redni profesor za teoretično fiziko na rimskem vseučilišču, prejema v Italiji študijske štipendije kvečjemu 3 odst. vseh visokošolcev. Na Angleškem pa prejema štipendije ali ustrezne podpore kar 75 odst. visokošolcev, v Sovjetski zvezi pa prejema študijske podpore kar 90 odst. visokošolcev, vtem ko so vsi ostali stroški na vseučiliščih tako minimalni, da niti v najmanjši meri ne bremenijo družinskega proračuna staršev mladine, ki se šola na visokih šolah. Adriano Buzzatti - Traverso nato nadaljuje takole: »Sicer pa je skoraj v vsaki drugi deželi stanje odločno boljše kot pri nas. V bližnji Jugoslaviji, ki šteje komaj eno četrtino našega prebivalstva, je na razpolago kar 30.000 študijskih štipendij za visokošolce, poleg tega pa je v Jugoslaviji šolanje brezplačno.* «Da bi mogli resno vplivati na sestavo študentov in sicer tako, 4a bi mogli dotok visokošolcev poživiti z elementi, ki bi prišli iz manj premožnih slojev — piše prof. Cini z rimskega vseučilišča — bi morali v najkrajšem času ustanoviti v Italiji najmanj 50.000 študijskih podpor v znesku pol milijona lir na vsako podporo na leto v skupnem znesku torej 25 milijard lir.* K temu Adriano Buzzatti-Traverso pravi, da stroški šolanja še niso edini vzrok za «žalostne razmere italijanske znanosti«. Po njegovem mnenju je drugi vzrok tega, da je med mladino tako malo zanimanja za znanstvene fakultete v tem, da vsakdo, ki bere dnevni tisk, že ve, da znanstveni poklic v Italiji ni poklic, ki bi kaj nudil, ker ne daje niti osnovnega jamstva za dekoro-zno življenje. »Žalostna zgodba — piše A-driano Buzzatti-Traverso — ki še ni zaključena, zadeva nansiranja Državnega odbora za jedrska raziskovanja, ki je v lanskem oktobru povzročila vznemirjenje v krogu jedrskih fizikov, je zelo resen problem tako v okviru dežele kot tudi s svoje psihološke plati ter, končno, v zvezi z napredkom jedrske znanosti nasploh.« V teh razmerah ni torej nič čudnega, če se mnogi abitu-rienti, ki so se po končani srednji šoli nameravali vpisati na kako fakulteto tehnično-znanstvenega značaja, proti želji in proti svojim nagnjenjem vpišejo na kako drugo fakulteto, kjer študij manj stane, in ki vsaj za sedaj zagotavlja bodoči kos kruha. Značilen dokaz smizerije* ki nujno odvaja mladino od znanstvenih ved, se je pred kratkim pripetil na seji fakultete prirodnih ved vseučilišča v Pavii. Zgodba je hudo značilna in jo zato navajamo: Profesorski zbor fakultete se je dobri dve uri ubijal s problemom, komu naj dodelijo 18 študijskih podpor v znesku 30 tisoč lir na mesec iz sklada vseučilišča. In podpore po 30 tisoč lir na mesec so bile namenjene že diplomiranim strokovnjakom, ki naj bi svoje znanje poglobili. Pri tem je šlo za to, da se ta skromna sredstva dajo le najboljšim strokovnjakom, bivšim najbolj vestnim in najbolj nadarjenim študentom. Vtem ko si razni «kričači» na račun ne preveč posrečenih popevk služijo stotine milijonov, se vrhunski znanstveniki ali kandidati bodočih vodilnih ljudi znanosti — sedanji študenti — mučijo za skromna sredstva, da bi s svojo dejavnostjo nadaljevali ali vsaj študij dokončali. Na ta način prav gotovo ne bomo prišli daleč. France Nuyen igra glavno vlogo v filmu «Svet Suzie Wong« Zgodovinske in leposlovne meditacije po obisku v ZAR Stoletja in stoletja so Arabci hodili mimo piramid, ne da bi j ih bili opazili Do pred časom so bili egiptologi izključno tujci, danes so se na to pognali sami Egipčani, ki se tej vedi posvečajo z izrednim poletom Nekoč sem po radiu že omenil, kako je Naserjeva revolucija tudi na kulturnem področju prijela za vzvod in ga začela sukati v smeri 180 stopinj naprej in navzgor. Prvo, kar mi je na vsakem koraku dalo v oči, je naglo se prebujajoča zgodovinska zavest, ki prešinja svoje nositelje z veliko strastjo in slastjo. Kar je šele včeraj bilo, kar se je komaj zgodilo, jim je danes že zgodovina. Revolucija je v veliki meri prebudila narodnost, m ponos, ki je vsaj v širokih množicah pod oblastjo kolonialistov, pa tudi že prej pod turško vladavino spal. Nič čudnega ni, če so nam naši arabski spremljevalci s ponosom pripovedovali o odporu ljudstva ob napadu na Suez. A prav tako z veseljem in ne brez neke hudomušne ironije so nam razkazovali Farukove in Fuadove palače v Kairu in Aleksandriji, ki so jih čez noč spremenili v muzeje. V koranu je zapisano: «0 verniki! Vino, hazardne igre, kipi in prerokovanje iz puščic so ostudnost, ki si jo je izmislil satan. Vzdržite se jih, sicer boste postali odpadniki.* V Aleksandriji smo obiskali Akademijo upodabljajočih u-metnosti, ki je bila ustanovljena šele pred dvema letoma in kjer se gojenci poučujejo v slikarstvu in kiparstvu. Aleksandrija leži ob morju v nilski delti in se na široko odpira v svet. To je lepo in bogato mesto s širokimi avenijami, palače in vile so obdane s prekrasnimi vrtovi. Toda prav kmalu od mesta se začenja peščena libijska puščava. Umetnostne galerije žal nismo videli. Toda na akademiji smo si ogledali dela bodočih slikarjev in kiparjev, ki so se nam zdela upodobljena kakor s previdno tipajočimi prsti. Nekaj nas je pri tem osupnilo: v slikarstvu smo videli skoraj same akte in portrete, v kiparstvu pa očiten naslon na staroegiptovsko umetnost. ■IIIIIIIHHIIIIIIVIIMIIIIIIIttllllllllMIIIIIHHMIVMIIIIIIIIIItlllllllllllllfllllllllllllllllllllllllti III lllllllllllllMIMIIIIIlilll II lllllllllllllltllltl IIIIII llllllllllfllf Ulil IlllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllUllltatlllllllllllllllllll Ulil IIIIIHIIIIIIIIIIIK1111111111 Petdeset let je od smrti velikega Roberta Kocha Delu je žrtvoval toda človeštvu je 24. marec 1882 je za medicino zgodovinski datum: Koch je oznanil, da je odkril bacil tuberkuloze, ki nosi po njem ime - Kochov bacil Na prehodu od zime na pomlad pred petdesetimi leti je v nekem zdravilišču v Baden-Badenu zatisnil oči eden največjih dobrotnikov človeštva — Robert Koch. Do pred smrtjo so se pred zdraviliščem zbirali veliki znanstveniki tedanje dobe, ki bi bili radi z bolnikom zadnjič spregovorili. Pa se jim ni posrečilo, kajti smrt je prišla prej, preden so zdravniki pričakovali. Robert Koch se je rodil 12. decembra 1843 v Clausthalu. Njegov oče je bil rudarski inšpektor in čeprav je bilo v družini veliko otrok, se je potrudil, da je mogel njegov sin Robert, ki je bil zelo brihten, študirati. Robertova mati je na tihega in vedno zamišljenega dečka pogosto zakričala, kajti stanovanje ji je bil okužil s svojim »znanstvenim delom«. Zbiral je namreč živali in u-stvari! v hiši pTavi zoološki vrt, hkrati pa tudi zoološki muzej, kjer je razteleševal živali, jih balzamiral in nagače-val. Robertov oče pa je bil uvi-devnejši in se je vedno postavljal na dečkovo stran proti sicer razumevajoči, toda ostrejši materi. Robert Koch otroških let z njihovo brezskrbnostjo ni poznal. S svojimi številnimi brati in sestrami — bilo je 13 otrok — se ni igral, kot se ni igral s svojimi sošolci, kajti vtem ko so se oni »šli razbojnike* ali kake druge otroške igre, je on taval po gozdu in zbiral rastline in živali — ščur- nadia Ut teleuiz 7.30 ,.„***> Trs, A tZT* *la»ba; „ kDovsoa; a’ fl 3<> Drobiž od «45 v 23 V-k^ar 13 7 Parada svetu kulture; S GNba hkih ^estrov; N ' z »ami00 Želiah; 17'30 •a»' ,f0 hudj zim'00 IV3n R“' ta. K<*laiv. Zlmi»; 18.10 Zol- *bL18'35 siuHary Janpš’ sui‘ SV’ 19-00 c 6nski mladinski a Poslu- 20tneStra Slasba; rNv’ 21.00 'fnane me- NT' v ost i« Pri- nast;,„ Aljoša Vesel: d .Violi nit, avito»; 22.15 jNtk k,avirJu \?ka Klop‘ ^30 22.50 v.- rJan Li' asba za |.lC,ernl Ples: za lahko noč. >2.10 Tr5t yiaT.sfran»: 15.15 Silvestri tu»> prilPf»vil D° i^S°s HL; ,2.00 % d>eti'lj^ >340 Kme-? *kt« melo- aln°sti. 14 '4-3° Doma- N Rš .Slov 15'5 20 God-Si\ iS.OO Pre- sto ’ n^vosei Za vas pojejo .• » i-ane, Jakši? Nb^arod^ današnje te’ i*Veze; i6 4^Sl iocu-j, -GO * c, 00—19 nif -a 3na ča-S,rMj0Wr ,°n Pr."><* RL; Nii '9-30 p J” "l**ov or- ^ °v«n. Prtn°S R;L; 22.35 Petek. 26. Iebrn»r|» 1960 Nacionalni program 11.00 Radio za šolo: Olimpia-de od nekoč do danes; 11.35 Komorna glasba: Chopin, Bartok; 12.10 Vrtiljak motivov: pojejo Danel, Latilla, Testa, Togliani itd.; 16.00 Oddaja za mladino: Po sledovih preteklosti: 16.45 Karl Menninger: »Zločin in kazen* kot ga vidi psihiater; 17.40 Glasbena srečanja; 18.30 Raffaello Morghen »Evropska zamisel*; Fernatdo di Giammatteo «Kino in navade*; 19.00 Ura za delavce; 20.00 Uspeli motivi; 21.00 VIII. zimske olimpijske igre; 21.15 Simfonični koncert; 23.30 Otvoritvena predstava Gassmanove-ga gledališča. //. program 10.00 »Miss Pepelka*. revija, ki so jo pripravili dr. D’Ono-frio, Gomez in Nellj; 11.00 do 12.00 Glasba za vas, ki delate; 13.45 »Severnica« — moda; 14.45 Pesmi dneva; 16.00 Miniaturni koncert; 17.00 Sest glasov in osem instrumentov: pojejo Nasillo, Bellini, Della Rosa, Itd.; 17.30 Riccardo Paladi-ni vodi »Oder mladih*; 20.30 Della Scala vodi predstavo «Gran gala«; 21.45 Angelini in njegova pesem. III. program 17.00 Lirike Musorgskega; 19.00 Filip It. Španski; pripravil Mario Bendisciogli; 20.00 Vsakovečerni koncert: Corelli, Mozart, von Dohnanyi; 21.30 RiaidiJ.sk a opera »Doktor iz stekla*, Marie Luise Spazlani, glasba Roman Vlad; 22.20 Pregled; upodabljajoča umetnost; 22.50 Sodobna poljska glasba. Slovenija 8.05 Glasbeno popotovanje; 9.00 Naš podlistek; 9.20 Zabavni orkester; 9.40 Koncert Dunajskih pevčkov; 10.10 I. dejanje opere Andrč Chenier; 10.40 Godala v ritmu; 11,00 Jo-sef Suk: Štiri skladbe; 11.30 Družina in dom; 11.45 Ljubljanski ženski kvartet; 12.00 Perišlč: Balkanske pitoreske; 12.15 Radijska kmečka univerza; 12.25 Drobne skladbe; 12.45 Anton Sohvvab: Dobro jutro in Zlata kanglica; 13.30 Panorama popevk; 14.35 Skrjabin; Pet preludijev za klavir; 15.40 Ita-lo Calvino: Steze k pajkovim gnezdom; 16,00 Petkov koncert: 17.20 Zabavni potpurl; 17.40 Vokalni kvintet; 18.00 Nekaj o gllstavosti; 18.10 Vedri zvoki; 20.00 Napolitanske popevke; 20.15 Tedenski politični pregled; 20.30 Mozartovi koncerti; 22.15 Kvintet Jožeta Kampiča; 22.30 Operni koncert; 23.10 Zabavni koktajl; 23.40 Pevec Louis Prlma. Ital. televizija 13.30—16.05 TV šola: francoščina, glasba in zborovsko petje, itd.; 17.00—18.00 Tednik za mladino; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Oddaja za ženske; 19.30 Dopisi TV; 19.45 Tiskovna konferenca ministra za poljedelstvo; 20.30 TV-dnevnik; 21.00 »BarUffe Chiozzotte* (Primorske zdrahe) Carla Goldonija, Izvaja družba Cesca Baseggia. Jug. televizija 1900 in 22.15 Filmske novice i olimplade, vmes prenos sporeda Ital. televizije. 'ke, kuščarje, podlasice ali kar koli drugega in jih nosil v »■voj «hišni zoološki vrt* ali «zoološki muzej*. Pri tem pa je bil v šoli vedno najboljši in po končanih srednjih šolah se je vpisal na vseučilišče v Gothingenu in sicer na filološko fakulteto. Kmalu pa je presedlal na medicino, ki ga je bolj mikala. Tudi tu ni poznal »Burshafta« nemških visokošolcev z značilnim pijančevanjem in dvoboji, pač pa vsako prosto uro prebil med knjigami ali pri citrah, ker za klavir ni imel sredstev. Leta 1864 mu je kot odličnemu študentu uspelo dobiti študijsko nagrado 80 tolarjev, kar je bilo za tedanjo dobo precejšnja vsota, ki pa jo je izkoristil za to, da je poravnal kak dolg in nato odšel v Hannover, kjer so se zbrali na kongres zdravniki. Roberta Kocha je vedno mikalo morje in rad bi bil plul v Severno morje. preostankom že omenjenih tolarjev je res odšel na otoček Hellgoland, o katerem je že toliko let sanjal. Dve leti zatem, bil je star komaj 22 let, je bil doktor medicinskih ved in se kot mlad zdravnik preselil v Berlin, da bi tu poglobil sv„oje strokovno znanje, ker je upal, da mu bo Berlin to omogočil. Toda sicer ogromno vseučilišče nemške prestolnice mu ni prineslo zadoščenja. Vse je bilo sicer lepo in do podrobnosti organi, zirano, vse veliko, toda v tej velikosti se je posameznik — tudi Robert Koch — izgubil. Do mrliča — čeprav je bolnišnica štela 4000 bolniških postelj — ni mogel priti in vsako morebitno razteleševanje je bilo kolektivno, tako da se je okoli profesorja in njegovega objekta gnetlo na desetine in desetine mladih študentov in zdravnikov. Ko je ob velikonočnih praznikih obiskal svoje domače v Clausthalu, se je zaročil s svojo prijateljico iz otroških let. Zaročenka Emma Fraaz pa mu je bila bolj v oviro kot v spodbudo. Namesto da bi podprla njegove široke poglede, ga je prisilila, da je sprejel službo asistenta na hamburški kliniki. Morje, ki ga je imel pred seboj, ga je še bolj vleklo v svet, Emma pa ga je držala nazaj in tu se je med njima načela majhna razpoka. Mnogi življenjepisci Roberta Kocha očitajo Emmi, da je kriva temu, če ni Robert Koch dal od sebe veliko več kot je dal. Iz Hamburga se je nato Robert Koch preselil v Lagen-hagen v neko kliniko duševno bolnih, nato pa postal navaden podeželski zdravnik. Emma Fraaz mu je grenila ure in dneve, kajti njegov zaslužek Je bil majhen, njene zahteve pa velike in v tem vzdušju se mu je rodila še hčerka Gertrude, ki pa je pritegnila nase vsaj mater, da je imel Robert več prostega časa zase. Vtem je izbruhnila vojna med Nemčijo in Francijo in Koch se je prijavil med prostovoljce. Ta vojna mu je sluzila ogromno, ker je mogel na fronti uveljaviti svojo sposobnost, ki bi je sicer ne bil mogel. Toda že po petih mesecih so ga odslovili in ko je bil star 28 let, mu je uspelo do biti mesto mestnega zdravnika v Wollsteinu, kjer se je začela njegova prava doba. Tu se je zaprl v svoj laboratorij in v raziskovalnih delih prebil dolge dneve in noči. Tu je odkril bacil rdečice, ki je njegov prvi uspeh s tega področja. To njegovo znanstveno delo pa je razpoko med njim in njegovo ženo tako razširilo, da sta se ločila. Drugo veliko razočaranje pa mu je prinesel sicer znani strokovnjak Virchovv, ki ni hotel priznati njegovega odkritja. Vseučilišče v Breslavu pa je bilo Robertu Kochu bolj naklonjeno in ga je pritegnilo kot sodelavca. Tu je svoje študije poglobil in nato odšel v Berlin kot asistent znanih strokovnjakov Loeflerja in Gaffkyja. Slednji je prvi izločil bacil tifusa, medtem ko jc njegov uče. nec Japonec Kitasato odkril bacil kuge. V vsem svojem dolgem znanstvenem delu v Berlinu se je Robert Koch usmeril v raziskovanje najhujše tedanje bolezni — tuberkuloze. Robert Koch se je dolga leta ukvarjal z raziskovanjem povzročitelja tuberkuloze in 24 marca 1882. mu je končno uspelo odkriti drobcen bacil, ki nosi po njem ime — Kbchov bacil. Ko je tega dne na izredni seji fiziološkega združenja v Berlinu objavil svoje odkritje, se je dokončno in zgodovinsko uveljavil, kajti 24. marec 1882 je v medicini zares zgodovinski datum. Roberta Kocha bi sicer morali nato spremljati še v Egipt, kjer se je srečal z velikim francoskim kolegom Pasteurjem, nato bi ga morali spremljati zopet nazaj v domovino in omeniti njegovo poroko z mladim dekletom, Edvigo Frei- berg, ki se je, čeprav komaj 17-letna in izredno lepa poročila z njim, ki je bil že v letih. Nato bi ga morali spremljati še na Japonsko, v Indijo, na Novo Gvinejo in v Ameriko, koder ga je vodila pot v njegovem velikem delu, toda prostor nam tega ne dopušča. Sicer pa je njegovo glavno delo odkritje bacila tuberkuloze — Kochovega bacila. Stoletja in stoletja so potovali Arabci s karavanami mimo piramid in kraljevskih grobnic starega Egipta, ne da bi se bili menili zanje. Obiskali so jih sem pa tja kvečjemu divji nomadski Beduini, da bi jih izropali. Ce sem prav poučen, se je začela sistematična egiptologija pravzaprav šele z Napoleonovim prihodom v Egipt. Napoleon ni vzel s seboj v svoji malhi med politično literaturo samo koran in sveto pismo, temveč je peljal s seboj celo vrsto učenjakov, med katerimi je bil tudi sloviti arheolog Champollion, ki se mu je prvemu posrečilo dešifrirati egipčanske hieroglife. V egiptološkem muzeju v Kairu smo videli fotografski posnetek plošče, ki je omogočila Champollionu, da je deši-friral hieroglife. Tekst je bil napisan v treh jezikih: v grščini, hebrejščini in v egipčanskih hieroglifih. Na prvi pogled je bilo očitno, da mora biti tekst v vseh treh jezikih identičen. Imena vladarjev so bila v hebrejščini in grščini razprto pisana in približno na istih mestih so bile tudi hieroglifske slike bolj poudarjene. Nam se danes zdi, da rešitev hieroglifov ni bila kvo ve kako težavna. A potrebna je bila ingeniozna domislica bistroumnega Francoza, da je našel pravd ključ do te rešitve. Tudi pozneje so se dolgo tujci prednjačili v raziskovanju egiptovskih starožitnosti. Doprsne kipe teh znamenitih egiptologov smo videli razstavljene v Egiptološkem muzeju. Danes so se vrgli Arabci sami z vso strastjo na raziskovanje, kot bi hoteli v najkrajšem času nadomestiti vse, kar so njihovi predniki pod tujimi vladavinami zamudili. Imel sem občutek, kot da se vsi, ki imajo neko višjo zavest, priznavajo v nekem smislu za dediče te prastare kulture in vseh naslednjih kultur. Ko smo se vračali z vlakom iz Asuana proti Kairu, nas je naš požrtvovalni spremljevalec Sawfad Kamal na postaji v Esni s ponosom opozoril na tipe prebivalcev, ki so v glavnem svetlejši od ljudi, iz dru- Ivan Dončevič, Vladimir Bartol in Skender Kulenovic v družbi dveh arabskih spremljevalcev v eni kairskih mošej miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izumitelj iz bližnjega Pirana Svojevrsten bager Ivana Antoloviča HOROSKOP ___ZA DANES_ Nekoliko težko si je ustvariti sliko podvodnega sesalnega bagra, kakršnega si je zamislil ladjedelniški tehnik v Piranu Ivan Antolovič. Toda Antolovič je pri tem svojem izumu delal tri leta in kot pravi že žel prvo zadoščenje. Res je, da je njegova zamisel za sedaj ostala še v načrtih, toda pred kratkim je dobil od sekretarja uprave Sueškega prekopa Abdela Ha-mida Abouda Bakra pismo, v katerem mu sporoča, da se uprava prekopa zanima za njegov načrt. Kaj je pri njegovi zamisli novega, da je vredno tolikšne pozornosti? Bager, kakršnega si je . zamislil Antolovič, se močno razlikuje od navadnih bagrov. Antolovičev bager je zamišljen tako, da bi plul, ali ril kot nekakšna podmornica, njegove kopalne naprave pa bi bile vzgrajene in delovale ob straneh v obliki rotacijskih kopačev. Zmogljivost bagra bi bila v odnosu s silo in številom strojnih naprav, s številom strojarnic. S štirimi strojarnicami zmogljivost Antolovičevega bagra znašala okoli milijon ton. Antolovič pravi, da bi se njegovi bagri mogli izdelovati v različnih dimenzijah, pač v odnosu s tem, kaj se z njimi namerava delati. V čem je, po mnenju samega Antoloviča, prednost novega bagra? V glavnem je prednost v tem, da je njegov učinek veliko večji, kot učinek se- danjih bagrov. Z druge strani pa bi bil mnogo bolj uporaben, ker bi ga mogli izkoristiti tako za čiščenje dna in za poglabljanje dna v pristaniščih, kot tudi za ravnanje korit rek, za izsuševanje močvirij, za kopanje prekopov, ali za njih poglabljanje in širjenje. Antolovič se posebno ustavlja pri uporabnosti svojega bagra za kopanje prekopov v močvirnih predelih in za urejanje strug in korit pri rekah, ki zaradi svojega močno ovinkastega korita ob visokih vodah preplavljajo okolico .Po njegovem bi sesalni bager, kakiš-nega si je zamislil, odlično služil tudi pri velikih delih, kakršna opravljajo pri kopanju prekopa Donava-Tisa-Do-rava, kjer bi se stroški dela močno zmanjšali, hkrati pa bi bilo delo mnogo prej opravljeno. Ze prej smo rekli, da se je za Antolovičev sesalni bager zanimal generalni tajnik Sueškega prekopa. Ta je Antoloviča prosil, koliko bi bager stal. Antolovič pa je medtem že izdelal načrt za morebitno razširjenje Sueškega prekopa, tako da bi bil ploven v obeh smereh hkrati. Kot smo že v začetku rekli, je Antolovičeva zamisel še vedno v načrtu. Toda izumitelj upa, da se bo njegova zamisel slejkoprej spremenila iz načrta v konkretno konstrukcijo. Seveda se bodo morali prej izreči še druei stro kovnjaki. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.J. Neke težave boste morali prebresti, preden boste speljali dan do konca. BIK es iz dobe Fatimidov, ki se vrši v Damasku v eni izmed kalifovih palač. Vse plese so go. jenke plesale v odgovarjajočih bolj ali manj stiliziranih kostumih. Ples iz dobe Fatimi. dov sta spremljala samo klavir in boben. Sele dan pred odhodom sem zvedel od našega stalnega spremljevalca Kamala. ki deluje na Centru za folkloro, da je pravzaprav diplomiran filozof, ki pripravlja pravkar doktorsko disertacijo o predislamski filozofiji v izrekih in pregovorih Arabcev. Prepotoval je bil številna mesta in vaat, obiskal celo oddaljene oaze sredi puščave in povsod nabiral med ljudstvom gradivo za svoje delo. Priznati moram, da sem bil presenečen, ko sem videl, da je dobro podložen tudi v evropski filozofiji, da pozna prav tako Kanta kot Lookea, Spinozo kot Descartesa, Platona kot Aristotela, skratka, da bi mogel delati čast diplomirancu katere koU evropske univerze. Iz nemajhnega ponosa, s katerim so nas naši arabski go. stitelji peljali v gledališče, da bi videli dvoje njihovih izvirnih odrskih prireditev, opereto in komedijo, bi si upal sklepati, da so nam želeli pokazati med najboljšim, kar imajo. Se enkrat bi rad poudaril, da je Kairo moderno velemesto, v katerem gostujejo znani evropski ansambli, kakor je milanska Scala, pariška Opera, Pa tudi preminentna dramska gledališča. Mislim, da je Naserjeva revolucija prinesla tudi v tem pogledu preokret. Začetki na odru, ki smo jih videli, so še skromni. Opereta «Trefova desetica* sega nazaj v čase, ko so v Egiptu še vladali Turki. Snov je povsem romantična, s samoumevnim mnogoženstvom. s kupovanjem in prodajo lepih suženj, r nekoliko grozljivosti in čarovnije, a na koncu se vse lepo izteče. VLADIMJH BAHTOL (Nadaljevanje sledi) Sedmi dan zimskih olimpijskih iger v Squaw Valleyu Po izredno napetem letiMlu « stalen 4xio trn tlelkko Haknllnen zagotovil Finski ziaio kotalno Četrtfinale tekmovanja za «Evropski pokal» A P o kuj inski moštveni turnir ir namiznem tenisu Viktor Kosiskin (SZ) olimpijski prvak v hitrostnem drsanju na 5.000 m Divin (CSR) še vedno prvi v obveznih likih v umetnem drsanju - Guyu Perillatu (Fr.) priznan naslov svetovnega prvaka v alpski kombinaciji SQUAW VALLEY, 25. — Bela olimpiada, kakor imenujejo zimskošportne igre, se bliža h koncu. Posamezniki in ekipe se bore za dostojen plasma in predvsem za zlate kolajne. Danes je bila na sporedu štafeta 4x10 km z udeležbo vseh najboljših smučarskih tekačev, kar jih premorejo posamezne države. Toda sreča se je nasmejala finski reprezentanci, kateri se je šele po zadnji predaji štafetne palice posrečilo prehiteti Norvežane, ki so do tedaj vodili. FINSKIM TEKAČEM ŠTAFETA 4x10 KM ZLATE IN DRUGE KOLAJNE Po včerajšnjih jezultatih je lestvica po pridobljenih kolajnah sledeča: zlate sreb. bron. Sovjetska zveza S 3 7 Nemčija 3 3 3 Oblačno je bilo danes v Squaw Valleyu in tudi temperatura je bila mila, ko je bil dan start za prvi del štafete. Prvi je po 10 km teka predal štafetno palico svojemu sonarodnjaku Sved Olsson, ki je progo pretekel v 34’56”, medtem ko sta se morala Finec Alatalo in Norvežan Gro-ningen zadovoljiti z drugim oziroma tretjim mestom. Tik za najboljšimi je predal palico Italijan Giulio De Flo-rian, medtem ko so Rusi, za katere je tekel Semjukih, zaostali za Poljaki in Američani. Z drugo predajo se je Norveška popravila. Brenden je pretekel progo v 34’41”, medtem ko je Finec Mantyranta potreboval za isto 4 sekunde več. To je zadostovalo, da je norveška štafeta dohitela finsko in stanje je bilo izenačeno. Steiner je dosegel tretje mesto, medtem ko je Sved Stefansson popolnoma odpovedal in se je moral zadovoljiti s šestim mestom za tekmovalci Poljske in Sovjetske zveze. Ameriški tekač je prišel zadnji na cilj. Po tretji predaji so Norvežani povečali naskok do Švedov, a tudi Finci so začeli postajati nevarni. Ostby je sicer Norvežanom prihranil prvo mesto, a Huhtala je o-stal tekmecu za hrbtom. V tem delu tekmovanja se je izkazal Rus Kuznecov, ki je priboril barvam Sovjetske zveze tretje mesto. Pompeo Fattor (Italija) pa se je moral zadovoljiti s 4. mestom. Zadnji del tekmovanja je bil naravnost fantastičen. Borba je potekala v glavnem med Norvežanom Bruns-veenom, ki si je zaslužil zlato kolajno v teku na 15 km, in Fincem Veikkom Hakuline-nom. Zadnjih 300 metrov sta tekla vštric vse do 50 metrov od cilja, ko si je Norvežan zagotovil nekaj prednosti. Ha-kulinen pa je napel vse sile in je Brunsveena v zadnjih metrih pred ciljem dohitel in tudi za malenkost prehitel. Lahko rečemo, da so, kolikor so Švedi razočarali, Italijani presenetili. V tej, za južnjake neugodni disciplini, so zasedli 6. mesto v končni lestvici in pustili za seboj države kot so Poljska, Francija, Nemčija itd. Italijanska štafeta je nastopila v postavi Giulio De Florian, Pompeo Fattor, Giuseppe Steiner in Marcello De Dorigo. Rezultati posameznih predaj go sledeči: PRVA PREDAJA (10 KM); 1. Švedska (Olsson) 34’56’’0, 2. Finska (Alatalo) 35’03’’0, 3. Norveška (Groningen) 35’07”0, 4 Italija (G. De Florian) 35’ ln 35”0, Poljska, ZDA, SZ, Nemčija, Švica, Japonska. DRUGA PREDAJA (20 KM): 1. Norveška 1.09'48”0 (Brenden 34’41”0) in Finska 1.09’ Iti 48”0 (Mantyranta 34’45”0); 3. Italija 1.11’35”0 (Giuseppe Steiner 35’58”0), 4. Poljska 1.11’ in 36”0 (Rysula 35’14”0), SZ, Švedska, Francija, Nemčija, Švica, Japonska, ZDA. TRETJA PREDAJA (30 KM): 1 Norveška 1,44’29”0 (Ostby 34’41”0), 2. Finska 1.44’49”0 (Huhtala 35’01”0), 3. SZ 1.46’ in 50„0 (Kuznecov 35’11”0), 4. Italija 1.47’06”0 (Pompeo Fat- tor 35’31”0), Švedska, Poljska, Francija, Švica, Nemčija, Japonska, ZDA. ZADNJA PREDAJA (40 KM): 1. Finska 2.18’45”6 (Hakuli-nen 33’56”6), 2. Norveška 2.18’ 46”4 (Brusveen 34’17”4), 3. SZ 2.21’21”6 (Anikin 34’31”6), 4. Švedska 2.21’31”8 (Jernberg 34’07"8). 5. Italija 2.22'32”5 (Marcello De Dorigo 35’26"5), Poljska, Francija, Švica, Nemčija, Japonska. ZDA. KONČNI VRSTNI RED: 1. Finska 2.18’45”6/10, 3. Norveška 2.18’46”4, 3. SZ 2.2t’21”6, 4. Švedska 2.21’31”8, 5. Italija 2.22’32"5, 6. Poljska 2.26’25”3, 7. Franclla 2.26’30”8, 8. Švica 2.29’36”8, 9. Nemčija 2.31’37”1, 10 Japonska 2.36'45” in 11. ZDA 2.38’02”. V TEKU NA 5.000 M ZLATA KOLAJNA SZ V hitrostnem drsanju na 5.000 m, je Rus Viktor Kosiskin gladko zmagal in pustil za seboj svojega najbolj nevarnega tekmeca Norvežana Johannessena. Rezultati: 1. Viktor Kosiskin (SZ) 7’ in 51”3/10, 2. Knut Johannessen (Norv.) 8’00”8, 3. Jan Persman (Hol.) 8’05”1, 4. Torstein Seier. sten (Norv.) 8’05”1, 5. Valerij Kotov (SZ) 8’05”4. Po petih obveznih likih v umetnem drsanju je stanje sledeče: 1. Karel Divin (CSR) 797,7 točke, 2. David Jenkins (ZDA) 775.2, 3. Alain Giletti (Fr.) 762.7, 4 Donald Jackson (Kan.) 751,4, 5. Timothy Brown (ZDA) 748,9 itd, HOKEJ Rezultati: ZDA - Nemčija 9:1 SZ - CSR 0:0 Kanada " CSR 4:0 Po teh tekmah je lestvica olimpijskega turnirja v hokeju na ledju sledeča: dosež. dobi. Tek. toč. goli goli 1. Kanada 2. ZDA 3. SZ 4. Švedska 5. CSR 6. Nemčija 16 15 10 5 5 1 0 4 7 8 12 21 M. De Dorigo član italijanske štafete Švedska Švica ZDA Norveška Avstrija Finska Francija Kanada Poljska Holandska Italija 2 — Izven olimpijsKe konkurence so določili naslov svetovnega prvaka v alpski kombinaciji. Naslov, katerega podelijo na podlagi rezultatov treh olimpijskih panog (veleslalom, slalom, smuk), si je priboril Francoz Guy Perillat pred sonarodnjakom Charlesom Bozonom, ki je zasedel drugo mesto. Italijani Milianti, Alberti in Pe-droncelli so na 6., 7. in 8. mestu. Končna lestvica alpske kom. binacije je sledeča: 2. Charles Bozon (Fr.) 5.52, 3. Hans Peter Lanig (Nem.) 5.66, 4. Pepi Stiegler (Avstr.) 6,75, 5. Ludwig Leitner (Nem.) 8,00, •••- ' v,- ’ ISS&išil Jernbergu se ni posrečilo zmagoslavno zaključiti štafeto Zmaga košarkarjev ASK Rige Vse tri skupine društva «Bor Lqd ljubljansko ..Olimpijo k|oni!e premočnimi nasprotniki Srečanju v dvorani ljubljanskega Gospodarskega raz- stavišča, je prisostvovalo preko 4.500 gledalcev (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — Za četrtfinalno kolo tekmovanja za evropski pokal, je jugoslovanski državni prvak ASK Olimpija nastopil proti dvakratnemu zmagovalcu tega tekmovanja ASK Rigi iz Sovjetske zveze. Za srečanje je bilo V Ljubljani veliko zanimanje. Več kot 4500 gledalcev je do zadnjega kotička napolnilo veliko dvorano Gospodarskega razstavišča. Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: ASK RIGA: Valdmanis (kapetan), Muižnieks I, Muižnieks II, Bergs, Kruminš, Veritis, Jankovskis, Hechts, Kalniš, Gulbnis in Davids. ASK OLIMPIJA: Kandus (kapetan), Danev, Kapelj, Dermastja, Jelnikar, Bajc, Lokar, Kralj, Vrhove c, Logar, Mueller. že v prvi minuti igre se je pokazalo, da bo borba ostra. Prva petorica Olimpije se je ob bučnem navijanju občinstva odlično upirala nasprotnikom. Riga je igrala brez svojega velikana Kruminša (2.18 m višine) in brez najboljšega strelca Muižnieksa. Igra je bila enakovredna in koši so padali zdaj na eni. zdaj na drugi strani. Olimpija je igrala zelo hitro in duhovito, dočim je bilo nasprotnikovo glavno orožje izredna zanesljivost v metih od daleč. Pa tudi kondiciisko so prednjačili. Prvi polčas se je zaključil s tesno prednostjo O-limoiie 42:37. V nadaljevanju igre pa se je pojavil na igrišču ogromni Kruminš Ko je bilo že prepozno, so igralci Olimpije spoznali, da predstavljajo nevarnost predvsem meti v koš od daleč in ne Kruminš. Kru- 1. Guy Perillat (Fr.) 3,89 točke, ■■■•■■•■■Hlinil........................................................................................................ Od 28. februarja pa do 4. marca 825 km dolga dirka po Sardiniji Start bo v Rimu ■ Iz Neaplja bodo kolesarje prepeljali z ladjo do Cagiiarija ■ Cilj bo v Sassariju Kolesarji so že dalj časa na nogah oziroma na kolesih. Ekipe so bile sestavljene, najboljši kolesarji so podpisali pogodbe in si izbrali pomočnike in začele so se priprave za prve dirke. Ze precej časa so moštva na skupnem treningu v krajih, kjer je sonce bolj radodarno s svojimi žarki in sedaj jih čaka prva težka preizkušnja letošnje kolesarske sezone. V nedeljo bo prva etapna dirka v Italiji znana pod imenom «Dirka po Sardiniji«, pa čeprav bosta prvi dve etapi tekli po celini iz Rima do Neaplja. btart bo nekaj minut pred poldnem v Rimu. Po 148 km vožnje se bodo kolesarji u- svoj načrt, pa čeprav ni hotel izdati vzrokov. Ti so brez dvoma in nekateri menijo, da stavili v Formiji, kjer bo b0 to dirko izrabil za dober znan prvi zmagovalec in kjer bodo udeleženci dirke prespali noč. Druga etapa, ki bo 29. februarja, bo kolesarje peljala v Neapelj. Ta bo dolga 101 km. V Neaplju bo čakala kolesarje in njihovo spremstvo motorna ladja, ki jih bo pripeljala v Cagliari. Iz tega mesta bodo kolesarje odpeljali z avtobusi do Carbonie, kjer bo 1. marca dan start za 86 km dolgo etapo Carbo-nia - Cagliari. Ze naslednjega dne bodo kolesarji ponovno zajahali svoje aluminijaste konjičke in se spustili iz Cagiiarija prati Oristanu, za kar bodo morali prevoziti 131 km. Končno jih bo pot pripeljala v Nuoro (5. etapa — 141 km) in 4. marca bo najdaljša zaključna etapa »Dirke po Sardiniji« iz Nuora do Sassari-ja. Organizatorji so rezervirali najdaljšo, 218 km dolgo, etapo prav za zaključek dirke, ker pač menijo, da bo to bolj pristajalo tekmovalcem. Skupno bo proga dolga 825 km. Za to dirko so se prijavili najboljši italijanski in tudi tuji kolesarji. Zbran bo torej cvet kolesarskega športa in med tekmovalci bomo videli tudi Charlyja Gaula, ki je bil sicer proti temu, da bi prvič po daljšem odmoru nastopil v etapni dirki. Toda Luksemburžan je spremenil trening, s katerim si bo nabral moči in boljše kondicije za Milano - San Remo. Luksemburžan je namreč spoznal, da bi si lahko zagotovil zmago v tej enodnevni dirki, ker je tik pred ciljem v San Remu vzpetina, ki jo smatra za »vrata njegove zmage«. Manjkal pa bo Baldini, ki se še ni opomogel od gripe. Morda bo prav njegova odsotnost priklicala v borbo Spanca Miguela Pobleta, Sicer asov ne bo manjkalo. V borbo za prvo mesto bo posegel tudi Andre Darrigade, ki noče igrati stranske vloge, pač pa hoče, kot je zagotovil voditeljem njegove skupine, delati čast «majici z mavričnimi barvami«, ki si jo je lani priboril na svetovnem prvenstvu v Zandvoortu. Prisoten bo tudi Van Loy, lanskoletni zmagovalec dirke Milano - San Remo, dalje i-talijanski prvak Ronchini, prvi v dirkah za «Veliko nagrado narodov« Moser, nizozemski prvak Damen in poleg diaigih dobrih kolesarjev, ki so zmožni presenečenja, tudi Nencini, ki si je pred dnevi zagotovil v Nici prvo mesto v dirki za nagrado mesta v katerem je bil cilj. do predstavljali in branili barve Italije, Francije, Španije, Luksemburga, Belgije in Holandske. Zastonj bi bilo prerokovati zmago temu ali onemu: zmaga naj tisti, ki se bo po sardinskih cestah najbolj izkazal. TURNIR V VIAREGGIU Fiorentina-Udinese 3:0 Dukla-Sampdoria 1:0 VIAREGGIO, 25. — Fioren-tina in Dukla (ČSR) sta si danes z zmago nad Udinese oziroma Sampdorio zagotovili pravico do nastopa v polfinalnem kolu mednarodnega nogometnega mladinskega turnirja. S tema enajstoricama s>ta prišla v polfinale tudi Milan in Bologna. Fiorentina je gladko odpravila enajstorico Udinese s 3:0, Cehi pa so prišli do zmage prav v zadnji minuti igre. Na avstralskem prvenstvu I. in K. Konrads zopet uspešna Vsekakor pisana družba kolesarjev, 60 po številu, ki bo- SYDNEY, 25. — Usa Kon-rads je med avstralskim plavalnim prvenstvom zmagala na 880 yard prosto, vendar ni dosegla izboljšanja lastnega svetovnega rekorda. Progo je dekle preplavalo v času 10' 17”9, kar je za 6’ in 5/10 slabši od svetovnega rekorda. Tako lisa kot njen trener Don Talbot sta bila zaradi slabega rezultata razočarana. V plavanju na 880 yard za moške je zmagal John Konrads s časom 9 21”. Plavalec ni imel namena izboljšati rekorda. »Pripravljam se« je izjavil večkratni svetovni rekorder »za izboljšanje rekorda na 1.650 yard, zaradi česar se danes nisem hotel preveč utruditi.« minš in Muižnieks sta s svojimi nezmotljivimi meti skoraj sama spremenila rezultat v svojo korist. V tem delu igre je prišlo do izraza veliko znanje sovjetskih igralcev, katerim se izčrpani domačini kliub izredni požrtvovalnosti niso mogli uspešneje zoperstaviti. Drug za drugim so si ob velikem Kruminšu nabirali osebne napake in kmalu so zapustili igrišče vsi trije centri, med katerimi je bil tudi odlični Bajc. Šele proti koncu so domačini živahneje zaigrali in zmanjšali rezultat na končnih 95:79. Med najboljšimi na igrišču in najboljši strelec je bil Danev s 35 koši. Tudi ostali igralci Olimpije so dali vse iz še-Ibe in pokazali najlepšo igro, kar jih je doslej videla Ljubljana. Toda proti temu nat boljšemu moštvu Evrope niso mogli doseči več. O tem pričajo tudi izjave. Gomilkin, trener Rige: »Zmagali smo zaradi boljše taktike, ker smo dali najboljše v napad šele v drugem delu igre. Mislim, da smo boljši, čeprav je Olimpija igrala zelo dobro in zlasti Daneva nikakor nismo uspeli ustaviti Primanjkuje pa jim kondicije in izenačenih igralcev*. Sodnik Žuman (CSR), ki je skupno z Italijanom Luglioi-jem odlično vodil igro, je mnenja. da bi bilo dobro vpeljati pravilo, ki bi prepovedovalo na-stop igralcem višjim kot 2 metra, kajti kolosi kot Kruminš uničujejo lepoto igre in zavirajo njen razvoj. prvih setih, nato pa je Crechi-cu uspelo dobiti nekaj točk naskoka in osvojiti tretji niz z rezultatom 21:15. Kovačič je zablestel v prvem setu proti De Nardu. V drugem in tretjem se je dobro branil, a je moral kloniti. Conti je premagal Patrizia v dveh setih. V četrti tekmi dvoboja, je Kovačič lepo zaigral proti Cre-chicu, a je žal v tretjem setu zaradi utrujenosti popustil. Zaradi utrujenosti je moral tudi Grbec prepustiti zmago Contiju in tako mu ni uspelo ponoviti nedeljskega pozitivnega rezultata. Lepo so se izkazali igralci B moštva v dvoboju z Bancari. Junak dneva je bil Sosič, ki je premagal Antonina Florana. Izgubil je štle v tretjerrtlsetu proti moč-n«|šemi^.Figr&UjF. A J«v srečanjujz Bagusihom podlegel 'šele v podaljSl^i trojega niza iz 28:26. Hrevatin se je po slaotnh S e. •• f' .i ^ \ ~«z'M S - . -7: UmI Ušiti Igralec - velikan Kruminš pred tekmo v Ljubljani Vseeno pa si je A moštvo zagotovilo pravico do nastopa v finalnem • V zadnjem dnevu prvega moškega pokrajinskega tekmovanja so vsa tri Borova moštva podlegla svojim nasprotnikom. Najboljše se je odrezala B ekipa, katere igralci so prišli v formo in so se trdovratno upirali igralcem društva Bancari. V tem dvoboju sta se izkazala posebno Sosič in Hrevatin. V C moštvu je ponovno potrdil svojo nadarjenost mladi Milič, ki je prisilil Morettija do tretjega seta. Bor A in La Soffitta sta odigrali bolj ležerno, ker sta imela zagotovljen vstop v finalno kolo. Grbec in Crechici sta zai- —:----------------r- . , , . grala zelo izenačeno v dveh potrudil in je doprinesel eki točk* pi točko. B ekipa Bora je zgubila z rezultatom 5:2, a glede na včerajšnjo igro vseh atletov, bi rezultat 5:4 bolje odražal pravo razmerje sil. Tudi tesna zmaga Borovih predstavnikov ne bi bila nezaslužena, ker so ti igralci res prekosili same sebe. ARAC je odpravil s polnim rezultatom Bor C. To je pravzaprav neuspeh naših predstavnikov, ker bi morali vsi trije premagati tretjega igralca iz ARAC-ove ekipe. Vendar to ni usDelo niti Ukmarju, ki je zgubil v dveh samih setih in povrh še s precejšnjo razliko 21:14, 21:16. Tudi v igri s Comellijem je imel Ukmar kaj težko delo in ni mogel razviti svoje običajne igre. Najuspešnejši igralec te ekipe je bil njen najmlajši član, Milič, ki je najdlje kljuboval Coir- ' ’ in strgal Morettiju edini set celega srečanja. Dejansko niso Borove eki- igrah v prvih dneh ■4jiimiiiiuiiii|inim(iiiim 1111114^1 n lini ■hiihiii ■iiiiiiMimiiiiii Nogometne tekme za «Titov pokal V nedeljo začetek finalnih borb Osem enajstoric se bo borilo za vstop v finale V nedeljo bodo jugoslovanska igrišča zopet oživela. Sicer samo nekatera, ker se bodo začele finalne tekme za «Titov pokal«. To tekmovanje, XIII. po vrsti, privlači na igrišča vse ljubitelje nogometa, ker so srečanja medi tekmeci res na višku, V tem tekmovanju so presenečenja na dnevnem redu. Po tekmovanju v četrtfinalu so bili znani favoriti za pokal. V nedeljo bodo sledeča srečanja: V Zagrebu: Dinamo . Vojvodina V Reogradu: Partizan - Ze-ljezničar V Mostarju: Velež - OFK Beograd V Splitu: Hajduk - Elektro-stroj Iz teh moštev bo torej izšel 13. zmagovalec ((Titovega pokala«. Po nedeljskih tekmah bodo ostale v borbi le štiri e-najstorice. Prognoz ne bomo izrekali, ker bi se lahko zmolili. še posebno, ker so bila do. slej vedno presenečenja v tem tekmovanju in bodo verjetno še. Največje presenečenje je iz pad Crvene zvezde iz nadaljnjega tekmovanja. Kot je zna. no, je moštvo Crvene zvezde, ki si je petkrat priborilo pokal, izpadlo iz tekmovanja ze v osmini finala. Med enajsto-ricami, ki so presenetile v letošnjem tekmovanju smemo prištevati brez ,dvorita Elektro-stroj in Željezničar. To ni nič nenavadnega, če pomislimo na »outsiderje« preteklih let. Doslej si je Crvena zvezda priborila pokal nič manj kot petkrat. Partizanu je pripadal štirikrat, dvakrat si ga je odnesel BSK (sedanji OFK Beograd), enkrat pa Dinamo. Zna. ni enajstorici Hajduk in Vojvodina pa sta zaman' iskali priliko, da bi tudi Oni dve pn-nesli domov častni pokal.__________ ' Po letih so si pokal priborili * 1951 — Dinarrre. 1952 — Parti- f'artizan, 1957-58 — Crvena vezda, 195^5(1. C|Yfla|a zvezda ZA ITALIJO - MADŽARSKO Zadnje dni treninga italijanskih igralk V videmski športni palači se je včeraj nadaljeval trening italijanske zenske košarkarske reprezentance, ki bo v nedeljo nastopila proti Ma-džarkam. V jutranjih urah je 13 cd 14 povabljenih igralk treniralo v strelih v koš ter s telovadnimi vajami, medtem ko so imele pozno popoldne trening tekmo z juniorsko petorico moštva Udinese. Samo Persi-jeva je počivala in to zaradi poškodbe na nogi. Dekle se včeraj iz previdnosti ni udeležila treninga, vendar upajo, da bo v nedeljo popolnoma v redu in da bo lahko oblekla državni dres. Zvezni trener Giancarlo Pri. mo je izjavil, da dekleta upajo v lepo igro in še posebno v dober rezultat. Za povratno tekmo z Grčijo V Turinu trening vojaške reprezentance akor sledi: AAzan. %>48 — trvena ^e|d& CrVonad ttcpiJa v sledeči postavi: Cei, tvezda, *#5# -1 Crvenu eve/.aa. Vnlodp B (Bollarini )',x Zaglio RIM, 25. — V pričakovanju povratne tekme z Grčijo, ki bo 19. marca v Bresci, je italijanska vojaška nogometna reprezentanca začela s treningi. Včeraj so se nogometaši - vojaki srečati-z-pnajstorico «Nuo-va cisterna« na stadionu v Tu. rinu in so zmagali s 5-0 (2:0)7 Vijaška reprezentanca je na. (Marchesi), Marchesi (Adorni), fean, 1953 — BSK, 1954 — Pap- Fogli, Bolzoni .(Voltolina), Pe-fizan. 1955 - BSK, 1956-57 (ZnglioV Mtmfredini (Da Costa), Da Costa (Recagno), Voltolina /Bolzooti). pe doprinesle niti eae s vendar smo zadovoljni t tem, da smo vide** s£. jj najboljši kondiciji^ S°s , Hrevatina. Ako hočemo g0[f najboljšega današnjega ^ vega predstavnika, jtt smo včeraj dali '°vorl. boli *vv-,uj J Sg UV" nisi. jo bomo danes » j}jfr zasluženo podelili Sosi ■ j. ZčiblUZCIlU UUUCiiU —- ; gova igra proti Ra8us “V bila najbolj napeta-1*11 .. va. Najboljši je bil “ ;s, i n11! v katerem je Sosič z napadi večkrat_ zapo prodrl čez Ragusinijev0 ,0 jf bo, s čimer mu je enačiti in po krajši en ^ nosti borbi priti tud* ^ stvo. Pri tem se je raz bo katerega sta vrgla vse svoje sile m Oba sta imela set žog°' .»1 no si je Ragusin Prl anif m igro. . Končna lestvica oben s I. SKUPINA x „ j,,,!* Društvo točke srečan. j La Soffitta 6 i Bor A 4 “ ACIES 2 4 Don Bosco 0 II. SKUPINA ARAC 6 4 Bancari 4 * Bor r 2 4 Bor B 0 4 Lo Soffitta, ARAC, jU OUlIllld, ■rn*’*" .. y y 1 in Bor A bodo odigran ^ hodnjem tednu final g k ACIES, Don Bosco, »or C pa se bodo pomenn v,i gem turnirju. Začetek -M tekmovanja bomo pravočasno javili. Rezultati zadnjih teke Bor C - ARAC 0:5 ,,{1; Milič . Comelli 0:2 « 18:21), Ukmar .. C,e/„°retti (14:21,’ 16:21). Cibic-Mor* (11:21, 14:21), Ukmapo ^ 0:2 (11:21, 12:21), M1,1}, 5:0 1:2 (21:19, 14:21, l^1* La Soffitta - Bor A ^ Crechici . Grbec 2:1. ^ ps:: do - Kovačič 2:1, C°nt fi{J: zio 2:0, Crechici - Ko Conti.Grbec 2:1. Bor B 5:2 ^ 51» Bancari Sosič - Floramo A. nisa - Ragusin 0:2, KrJ Floramo F. 0:2. Sosič .. .# F. 1:2, Krevatin - Ra* Krevatin - Floramo soč - Ragusin 1:2. A. i-1 f! Triestina se pn'PraVJ. za nedeljsko sreča«. Da ne bi jpreutrudil^jsi; je trener Triestine * jjpr*', določil, da se bodo V za nedeljsko tekmo jjjuj kah nadaljevale v zm obsegu. Zaradi tega J ^ W intenzivnejši trening i,aZZaH!-. dinija, Szokeja >n tGj ifU medtem ko so vsi ost ki so bili prisotni n « s pri Sv. Soboti, trenira. ,, kom po tekalni PrC^Le. zernim podajanjem z VČERAJ V K°P Rijeka-Tomos 18’® KOPER, 25. — .,Prej,i 800 gledalci je bila -jgk' Kopru prijateljska o^0jt tekma med domačim in članom zvezne nog & lige Rijeko. Gostje s° s ’ v popolni postavi^io^^c naS, rn$V! tro, duhovito in b°rj5in*^ povsem nadigrali an»" Rijeka je ze nekaj o? ge nungu v Umagu, a) rvei’s"' pravlja na bližnjo P bil no sezono. Čeprav j« našnji nasprotnik P ,e t*( bi lahko na osnov' presodili formo rice, lahko vendarle w 0*.j se je Rijeka kondiclD je no pripravila. UgaJ0 vigranost moštva. vcS ;j Domačini so si'!/ podrejeno vlogo. napadi pa so pr^P^.jdl)1 (i neodločnosti in s°k napadalcev. Za gbS ger.,ij uspešni I.ukarič (“h .- (3) Naumovič (4). Blaže Megla in RadakoVič j t- PRETRESLJIVE ZGODBE IV. LUCY SE ZALJUBI s. Q. Patrick Ko je šla domov, je gospodični Lucy srce močno bilo. Dogodek tistega popoldneva ji je jasno potrdil to, česar si sama ni imela poguma priznati. Zdaj je bila prepričana. Ni razumela, zakaj, in v svoji preprostosti še sanjala ni, a vedela je, da si jo je Mario poželel, fizično poželel. Zavedala se je, da na zunaj ni veliko privlačnega na nji. ne na telesu ne v obrazu. A zaradi nečesa si jo je mladi in lepi Meksikanec že moral poželeti. Tisti večer je gospodična Lucy napravila nekaj, česar ni še nikoli. Preden je legla, je obstala v sami nočni srajci pred velikim beneškim ogledalom in se je tehtala, koliko je na njej ženskosti. »Jutri pojdeva na jezero jaz in vi,» ji je dejal čez nekaj dni. Pojdeva, preden se zbudita oni dve sefiioras.» «Da...» «Pridem ob petih zjutraj. Imel bom barko. Preden se ZDudijo ptički, bom tu.» »Da, da...» Gospodična Lucy se je vrnila v hišo. Roke so se ji tresle. Se je drhtela, ko je spodaj zažvižgal Mario. Naglo se je oblekla, se malo počesala, ogrnila suknjo !n šla dol. Nikogar še ni bilo, ko je šla skozi vežo in potem po bregu do Maria. JPrijel jo j« aa roko in jo poljubu ob safirni prstan. Lucy se ni branila. Bilo ji je, kakor da je Mario njena usoda, ki jo vleče proti neizbežnemu. Mario je vedel prejšnji večer: mesečina bo. In res je citronasto bleda luna razlivala magično svetlobo na temno jezersko površino. Gospodična Lucy je ležala na plašču v dnu čolna. Gledala je Maria, kako varno vozi čoln na gladino. Zavihal si je hlače in izpod njih so mu gledale močne noge, ki so imele v nežni mesečini na sebi nekaj neusmiljenega. Pritajeno je pel. Nežna je bila tista pesem in nedopovedljivo žalostna. Njegove oči so Jo božale, ko so se njene umaknile z njegovega obraza in se pobesile do rok v naročju in obstale na safiru za dva solda. Safir je blestel v mesečini. Lucy ni pomislila ne na uro in ne na kraj. Ni se zavedala, da zvezde ugašajo in da mesec bledi na nebu. Potapljala se je v globoko mirnost, kakor da bi tisto mehko pozibavanje imelo trajati za večno. Zdrznila se je, ko je zaslišala njegov glas. «Slišite ptičke?* Slišala jih je z otočkov, ki jih je bilo polno vse naokoli, videla pa ni nobenega, samo jastrebi so krožili v višini. Mario je prenehal veslati. Iz čolna je vzel zavitek. Kupil je bil »tortas«, masla in kozjega sira. Imel je tudi steklenico rdečega vina. Zajtrkovala sta kakor zaljubljenca na poročnem potovanju. Zarja je zlatila jezero. Bila sta sama, kilometre daleč od drugih. Gledali so ju le ptički z otočkov in jastrebi izpod neba. Ko sta pojedla kruhke in popila vino, se je Mario zopet lotil vesel in gnal dalje, vse dalje, in brez besede. Lucy je zagledala otoček, lepši in večji od drugih, in tudi samotnejši. Ob robu Je raslo bičje kakor venec. Počasi je vozil skozi bičje, ki je bilo tik pred otokom posebno visoko in sta se vanj čisto skrila. Na bregu ji je Mario podal roko in rekel: »Stopite!« Sla je za njim kot otrok. Poiskal je suh prostor in pogrnil suknjo. Lucy je legla in potem je sedel in si položil njeno glavo v naročje. Z obrazoma sta si bila čisto blizu skupaj. Njegov dih lja. Dejstvo je, da se nikomur ne posreči pridobiti Pr&.! po mehikanskem vinu jo je opajal. ni,: med prijaznimi prebivalci Polinezije, če nima Zaprla je oci, kajti to je bil trenutek, ki jo je privlačil že sebne vrline ali napake: moči, smisla za humor, reL$ od tistega dne v cerkvi. Njegove roke so jo nežno oožale po ar vse bi utegnilo bližnjega pritegniti. Kako naj 51 0fj P/ laseh, po obrazu. Prijel jo je za roko, dotaknil se Je safirnega iozimo globoko vdanost, ki jo je gojil Karaki, čolnar v p Drstana “> do Christopherja AIexandra Pelletta? Za otočane “ tiju je to bila skrivnost. Pellett ni bil slab človek. Nikoli se ni prepiral in šel s pestmi nad koga. Se vedel ni, tako se je zdelo, “ ^ F. prstana. Tisti hip je doumela. Na kričavem predmetu njegovega obsedenega poželenja sta bila njegova prsta, Ves zamotani položaj se je na mah razjasnil. . . . *---------------— ■>-• —................. « j« Roke so se mu premaknile više. Prsti so mu nežno polzeli ® J^canjc domačinov. Tudi nikog^ ^ proti njenemu grlu. Ni kriknila. Se ustrašila se ni. orod-iiai hran h v t, m f hi!" kitajskega mešanca- egt, ... , . .. , , . er,,, prodajal brandy, to pa je bilo nekaj nadvse upravicc , Njegove roke so počasi stiskale .mesnate ustnice so se spu- je t,y tisti brandy za vraga. te stile na njene v prvi in edini poljub ■ Zavrgel je okrvavljeni nož in spravil prstan. Da bi zvlekel z odrezanega prsta še zaročni prstan njene matere, mu še na misel ni prišlo. Kaj bi s tistim preprostim prstanom, ko ga je pa ta velikanski safir mamil že nekaj tednov. Skrbno je pokril truplo s plaščem. Sprva ga je mislil poriniti v bičje, a bi ga bilo utegnilo odplaviti Jn morda bi ga našli ribiči. Tako pa lahko minejo leta, preden bo, kdo prišel na tš zapuščeni otoček in še prej... obrnil je pogled navzgor proti jastrebom, ki so krožili pod nebom. pustila tudi .sposobnost kako živeti na račun drugih- ‘'M nasmehnil, ni plesal in se ni predajal nobeni tistih jjjtf: nonmnncH Ui nnm noimotrt i J___________ .. $ i neumnosti, ki nam pogosto naredijo pijance znosn?-.je $) drugje na svetu bi se nihče ne menil zanj. Ali nakU“ fcv privedlo na tisto obalo, kjer je življenje lahko ih usoda mu je naklonila prijatelja. Tako se je cijazi' ‘‘ CD ga je bilo samo še kup z alkoholom prepojenega hieSft se je naprej in to je vse. ._■#) irth f Njegov prijatelj Karaki je bil domačin iz Bongf pjip V. tistega otoka, kjer so tujce devali še v kotel in so ejl)yj odsekanih glav delali krasne trofeje. Bil je črn fira 'n od rjavkastih domačinov 'J in delaven. Oči ie imel CENA ZA GLAVO zato različen od belcev in Po navadi je bil resen in delaven. Oči je imel š1015!^) in na glavi čpp kodrastih las, obraz pa popolnoma *nj0 V ucpm ip h1l nrpnrnKt r>Lr»li loHii io nnoii C'* i. V vsem je bil preprost. Okoli ledij je nosil rdečo nosu je imel medeninast obroček od"kakšnega šotor^rtC^(f z nieeovega T°„ia^. f John Hussell Neki mogočni plemenski poglavar z njegovega l ka .ga je odstopil Družbi za tri leta in zanj potegm* A^jil prej v obliki tobaka in biserov. Po treh letih bi K.a un slali nazaJ v Bougainville oddaljen kakšnih osem »^jio Christopher Alexander Pellett na svetu ni imel drugega tja bi prišel bogat samo z izkušnjami. Tako se je vin istuj/iiri mcAaiiuri i cuctt na svetu in mici ui uejcga tja ui uugav oainu A ižiMlMlJallll, 1 alvU SC J kot svoje ime, ki si ga je prizadeval ohraniti neomadeževano, navadno. Nemara pa je imel Karaki kakšne lastne n J platneno obleko, vse prej kot neomadeževano^ neugasljivo že- nj( f Nadalje«W ljo po alkoholu in par rusih zalizkov. Imel pa je tudi prijate- Ne bi se moglo pa tudi reči, da je bil dober člov«1^ je' čas ni imel več nobenega veselja do dela in nedavno niiet.ilQ tllHi onncAVuinot Uolrn iriimii — j«unrih. ^ bfl'i ^