417
Mnogovrstne novice.
Pogled v ječo.
V Segedinu  na   Ogerskem se  obravnava ravno zdaj   velika  zatožba,  o kteri kaj več zvedeti bode gotovo mikalo tudi  naše bralce;  stvar je jako   zanimiva na več strani.
Glasoviti ropar, strah vsej okolici, kjer je hodil in kjery je bil, že za smrt obsojeni pa pomiloščeni Rosa Sandor, stoji pred sodbo, ki se je v Segedinu začela 12« dne  t. m.
Že L 18G0. je v mestu Segedinu bilo tako nevarno, da o mraku so mestjani morali zapirati hišna vrata in kdor je ponoči šel po ulicah, imel je samokres (pištolo) ali v palici skriti meč pri sebi. Brez orožja ni se upal nihče sam  po noči na ulice.
Po neutrudljivem zasledovanji posrečilo se je vendar kraljevemu komisarjatu ' roparsko drhal Rose Šan-dorja, Segedinsko drhal Janoša Muslava a Gyar-mathva, Kečkemetsko drhal Kolmana B in ko ta in Terezijopoljsko Elija Turčangia zaslediti, deležnike vjeti in jih prisiliti v to, da so obstali hudodelstva.
Pri tej priliki pa je tudi prišlo na dan, da več ljudi, ki so za poštene veljali, so bili vedeži onih hudodelstev, ki so prikrivali njihova početja, jim potuho dajali in jim na pomoč bili, sicer ne bi bilo mogoče, da bi že davno ne bili vjeli roparske drhali. In v zatožbo zapleteni so cel6 — kdo bi mislil! — en policijsk predstojnik, dva okrajnasodnika, 4odvetniki in 46  policijskih komisarjev.
Mnogo ropov, roparskih umorov in tatvin, dopri-nesenih že pred 30 in 40 leti, je prišlo zdaj še le na dan; 701etni starec je bil obsojen zarad ropa, ki se ga je vkrivičil pred 30 leti.
Strmeti pa moramo še posebno o tem, da se je iz sodniških zapisnikov zdaj razvidelo, da bilo je tudi (kar smo že v zadnjih„Novieah" povedali) mnogo nedolžnih na  smrt  obsojenih  in ob glavo djanih.
Vprašali bodo naši bralci: kako vendar je bilo mogoče, zdaj pred tolikimi leti storjena hudodelstva odkriti? — Ena pot bila je ta, da so vsacega hudodelca So sebe j zaprtega imeli, da se ni mogel z nobeno živo ušo pogovarjati. Druga pot bila je ta, da vsak hudo-delnik je imel obraz pokrit z ruto, toliko prerezano, da so se mu samo oči videle, da drug druzega ni poznal in mu ne po znamenjih ne kako drugače so mogel razodeti.    Tretja pot pa je bila ta, da vsak pro-
iskovalni sodnik se je skušal natanko seznaniti z duševnimi lastnostmi hudodelnika, kterega je preiskavah Da tako psihologično postopanje je veliko pripomoglo, da so hudodelniki nehote to in uno obstali , temu priča je posebno ta-le primerljej :
V Segedinski ječi je med drugimi zopet neki Jano« Bajdor, ki je bil kriv dvojnega umora, pa nikakor ni hotel obstati svojih hudodelstev. Preiskovalni sodnik si ga d& neki večer pred-se pripeljati in mu začne živo na srce govoriti takole : „ Janoš Baidor, gledite ! zavolj vas že ne morem več noči nič spati; duša Petra Bo-drija, kterega ste ubili, vsako noč zahaja k meni in mi žuga, da mi ne dd mirii, dokler vam ne ovijem okoli vrata onega konopea (štrika), s kterim ste zadavili njega." In zdajci vrže sodnik Bajdoru konopec okoli vrata ter ga dd odpeljati v ječo nazaj.
Ura je polnoči bila; Janoša Bajdora, 59krat že obsojenega zavolj različnih hudodelstev, začne strah tresti ; izbudi se iz spanja in huda vest ne da mu mirii; dozdeva se mu, da vidi prikazen Petra Bodrija; strašno kriče beži k vratom ječe svoje ter prosi stražnika, naj mu odpre; stražnik mu jih odpre in pri tej priči se spove dvojnega ropomora in cele vrste drugih hudodelstev, ter kaže kraj, kjer je Petra Bodrija in njegovega 141et starega sina zakopal. Drugo jutro gre sodnija na rečeno mesto in res najde trupli pa tudi še konopec okoli vratu Bodrijevega. Odsihmal je Bajdor postal prav misijonar med svojimi t&varši hudodelci v ječi, in obveljalo mu je, da mnogo onih, ki so dozdaj trdovratno tajili svoja hudodelstva, so obstali vsi.
4000 oseb je zamotanih v to pravdo; hudodelstva, kterihso krivi, so roparski umor, umor, rop, požiganje, skrivanje, tatvina.
Sila veliko ljudstva je prišlo poslušat obravnavo, ki se je 12. t. m. začela in bode trajala kake 2 — 3 tedne.
Ako človek premišljuje vse to, kar smo zdaj slišali kot živo resnico, res ! da se mu ledeni kri o zavrženosti nektere človeške nature, ki je huja od zverine 1
418