Dopisi. Iz Slov. goric. (Blagoslovljenj e kapel in križev.) Res lepa, hvale vredna navada je v siov. goricah, da si pravoverni kristijani pri svojih hišab, cestah in na polju kapelice in križe stavijo. Kapelice se navadno v čast Devici Mariji stavijo. Tudi že starodavna navada je, da so križe postavljali in še v sedanjem času jih stavijo. Prav lepe besede se najdejo v pesmi, namreč : nKedar memo križa grem. v ponižuosti povem: Pohvaljen bodi Jezus Kristus!" Teli svečanosti in blagoslovljenja kapel in križev se je v Roprčki fari v alov. goricah mnogokrat obliajalo. V eni občini so dve kapeli postavili, Prvo v Gročovski vesi v čast čistega spočetja D. Marije, pri tej se je od cerkve do kapele v procesiji veliko Ijudi vdeležilo. Podobo Marije so uesla belo oblečena venčana dekleta. V procesiji med molitvo in petjem je tudi godba igrala. Kadar se procesija že bliža h kapelci, nam č. g. J. Caf, predmestni kaplau pri sv. Magdaleui v Mariboru, pridejo na proti, njim gre zahvala za njihov lepi in. genljivi govor pri kapeli. Druga kapelica, podobna kamnatemu skalovju, se je postavila v Gočovskem vrhu pri Cafovi hiši v majniku tekočega leta 1887 v čast Lurški Mariji. Lepo podobo, katero je g. Perko pri sv. Trojici izvrstno naredil, so pripeljali že na biiikoštno soboto o poludne v cerkev sv. Roprta. Podoba Lurške Marije, z Benardiko zraven. se postavi nekoliko od velikega altarja spredej. Prav lepo je bilo videti na binkoštno nedeljo in v ponedeljek, kako Bernardika v desui roki drži rožni venec in v levi roki pa gorečo svečo. s katero v čast Lur.ški Mariji pri božji službi sveti. Veliko veselje so imela dekleta za pripravo k tej svečanosti, več dni in noči so prebudela in vence pripravljala za kraj. karaor se Lurška podoba postavi. Veliko vetje veselje je pa Ca- fova hiša na binkoštni ponedeljek imela. S solznimi oetni je prioakovala ta družina Lurško Marijo. Tudi prav lepo število je bilo belo oblečenih deklet, ker je bila dolga pot. Vreme je bilo prav prijazno. veter je pihljal prece.j močno in dež nam je bil za ta dan prizanesel. K popoldanski službi božji zahaja od vseh strani mnogo število Ijudi, tako. da za vse ni prostora v cerkvi. In kadar pride tisti trenotek. vzdignejo dekleta Lurško podobo z Bernardiko, in jo nesejo iz cerkve v pripravljeni kraj v Gočovski vrh. V procesiji se sliši molitva, petje. posebno pesem ,.Lurške Marije", pri kateri je tudi godba odpevek: ,,Ave" s svojim glasom spremljala. Kadar se procesija kapelici bliža, zagleda se tudi zastava ali bandera. katera je vihrala pri kapelici. Vdeležili so se pa tudi te sveianosti preč. g. dr. J. Križanič, kanonik iz Maribora, ter so podobo in kapelico blagoslovili in zatem imeli prelep govor o Lurški Mariji. Kako lepo so nam c. g. kanonik v tej svečanosti besedo razložili. tudi vsakemu stanu posebej so podarili prelepi nauk. naj bi si ga le vsak v svoje srce zasadil in obranil! Potem so č. g. J. Caf, kaplan imeli popevane lavretaiiske litanije in molitve v čast Lurški Materi Božji. Lepo je res, da postavijo pridni kristijani, ako morejo križe in kapele, za čast božjo in v svojo dušno izveličanje. Zlo potrebuo bi pa bi!o tudi, da bi se še križi in kapele prenovile in popravile, kajti ne spodobi se božji podobi nečasti delati s tem, da se zanemarja popravilo božjih podob. Ali ne veste, da vsaki dar in dobro delo za čast božjo bode Oče nebeški stoterno povrnil? Od Vuhreda. (Zahvala.) Sv. misijon se je ves čas od 18—26. maja prav veselo ob hajal. Domači farani so se ga vsi vdeležili, pa tudi iz sosednjih far jib je prav mnogo prišlo, da je bila prav lepa in prostorna cerkev veckrat tesno natlačeua. Iz dalnega Remšnika in Kaplje, celo od sv. Lovrenca v puščavi, Crnec in Drajberga so prišli sv. resnic poslušat in vdeleževat se nebeških niilosti. Marenberške gospe so prosile za pridigo v nemškem jeziku, kar se je rado storilo in vdeležile so se s hčerami vse, tudi se jim je uekaj gospodov pridružilo. Pretresljive pridige so globoko segale v ginjeua srca za obileu sad. Spovedi iri sv. obhajila so bile po stanovih. in do solz ginjeni obhajanci so pobožno zdihovali: ,,0j srečen in zlati čas sv. misijoija. — Da smo se v^akali tudi ga mi!" Hitro kot ure so tekli sv. dnevi, in že je uapoijil dau, ko se imajo č. g. misijonarji posloviti s sklepnim govorom. Ta dan je že zgodaj bila cerkev napolnjen pobožnili ljudi. in na obrazu vsacega je bila neka žalost zapaziti, ki se je v glaseu jok spremenila, ko stopijo čč. gg. duhovni z gorečimi svečami pred oltar. kjer je presv. R. T. izpostav- Ijeno in č. g. Doljak reče: nSedaj, ljubi kristjani, se bomo ločili, z Bogom! Pri misijonskem križu, katerega bomo v oni lepi kapelici blagoslovili, se ločimo, pri križu na sodni dan se spet snidemo. Ostanite zvesti, vojska bo kratka, večna pa krona." Grlasno smo se zajokali in tužni gledali na č. govornika, ko je zadnjokrat rekel: z Bogom! z Bogom! Po blagoslovu sv. križa, katerega je napravil že prej za božji grob umeten podobar in priden narodnjak Lav. Perko pri sv. Trojici, so domači č. g. župnik z dmgimi duhovni zapeli zahvalno pesem ,,Tebe Bog" v zahvalo za milosti sv. misijona in s tem je bil končan sv. čas. Ljudstva je nekaj ostalo pri cerkvi čakaj'6 na odhod misijonarjev. Ob 4. uri popoldan zapoje veliki zvon, ki je pred osmimi dnevi klical k sprejemu duhovnih očetov, sedaj pa k njihovemu odbodu. Ko sedejo na voz spremljani od č. g. župnika, je nekaj faranov žalostnih klicalo pri cerkvi: vz Bogom! Bog Vam poplati", drugi so med potom prijazno pozdravljali iii nekateri so se na kolodvoru zbrali k zadnji zahvaii poslancein Grospodovini. Presrčna vam bodi hvala, 56. gg., za vaa obilen trud na prižnici in spovednici sv. resnice nam bodo ostale v spominu do zadnjega zdikljeja. Veliko veselje ste nam napravili. kakoršnega še nismo doživeli. Bog vam plati. Ponižna hvala bodi vam č. g. župnik, da ste nam pri vsestranskih trudib, ki ste jih imeli, še omislili sv. misijon. Bog vam vse povrni. Hvala vam, čč. gg. duhovni, ki ste pritekli na pomoc. Prve dni po sv. misijonu se je ljudem čudno zdelo, ker je bilo vse tiho in je nastopil drugi red. Že]jno so pritekli prvo nedeljo k božji službi, ter pokleknili pred misijonski križ, kjer stanuje najsvetejši misijonar, vedno pripravljen iz svojega trona deliti nebeške milosti. Iz Trnoveljske vasi. (Blagoslovljenje križa.) Lepo navado imajo pobožni kristijani po katoliškem svetu, da postavijo tam pa tukaj kakšnjo kapelico ali pa križ na čast britkemu trpljenju Kristusovemu. Naj vam naznanimo tudi mi slovesnosti in blagoslovljenje križa. V Škotijivasi je namreč veliki posestnik, po dom. Jakob in tudi pošten Slovenec, dal ponoviti star križ in ga je priredil za blagoslavljanje v nedeljo dae 26. junija. Oa je dal postaviti visoko majo par večerov prej in slovenska zastava je plapolala z nje v višnjevi zrak. ln kaj je storil v tem naš velespoštovani župan? Tega je menda strašna jeza po zraku nosila, tako visoko, kakor je bila Jakopova smreka, ko je šel v Celje prašat, ali sme taka smreka v Škofljivasi stati in tu j'e biL bitri odgovor, da kjer lioče, samo na cesarski cesti ne. Ker pa križ za cesto stoji, zato je smreka par pedi preveč v cesti bila. Jakob jo je toraj moral podreti na Okornovo povelje. Ali se pa Slovenec tega ukaza vstraši? Menda ne preveč. On ta iilp podere majo in na mah postavi drugo, še višjo in sicer na svoje zemljišče. Tako nam tedaj kaže slovenska zastava, da Škofljani ne trobijo vsi v Okornov rog. Akoravno je vse moči napel, da bi to slovesnost, kakor se pri blagoslovljenju križa spodobi, zabranil, toda zastonj križ so blagoslovili v nedeljo dne 20. junija č. g. kaplan Vojniški z vso slovesnostjo, govorili so pobožnim kristjanom na srce in dekleta so jo lepo okinčala in pokali so možnarji v enomer, da je biio veselje. Tako je prav, dragi kristjani in Slovenci, da pokažete, kaj da ste ter se ne vstrašite vsakega vetra, ki se zaganja v vas ter vam preti slovensko zastavo podreti.