[ Ameriška Domovina .- ------------------------------■— AM€RICAN IN SPIRIT SLOVENIAN IflHMk. FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1953 LETO LEI —VOL. LEI SLO V€ NI AN MORNING NGWSPAP6R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1953 LETO LEI —VOL. UH ZAPOSLITEV AMERIŠKEGA ŽENSTVA Značilno dejstvo je, da je zlasti naraslo število “starejših zaposlenih’' žensk WASHINGTON. — Delavski department je naznanil, da je več kot polovica od 19,000,000 a-meriških žensk, ki so pridobitve-no zaposlene izven svojega1 doma, poinočenih. V letu 1940 je bila omožena samo tretjina pridoibittveno zaposlenih žensk, katerih je bilo takrat nekaj manj kot 12,000,000. Department omenja kot značilno dejstvo naraščajoče zaposlitve “starejših žensk” — v starosti med 35 in 54 let. ženske te starosti tvorijo skoraj 40 odstotkov vsega zaposlenega žen-stva. Ostale statistike: Plače žensk slo še vedno nižje od plače moških. Manj kakor 1 (odstotek zaposlenih žensk zasluži $5,000 ali več na leto. Več kot 80 odstotkov jih zasluži manj kot $2,500 letno. KVIŠKU SRCA! V ZADNJIH DNEH je v dnevnem časopisju mnogo poročil o delavskih stavkah in iz-porih, o zahtevah po večjih mezdah in plačah ter o razve- Bislroumna Slovenka je ukanila premetenega sleparja CLEVELAND. — Miss Leoni Mežnaršič, 21 let stari pomočnici v uradu nekega zobozdravnika, gre zasluga, da se nahaja danes nek premeteni slepar plod ključem in na varnem. Ime tega sleparja je Emery L. Thaker, ki je star 61 let. Sleparil je tako, da je hodil po uradih zdravnikov in zobozdravnikov, kjer jim je ponujal v prodaja bele halje za zdravnike ter njihove strežnice. Teh oblačil seveda ni nosi s seboj, temveč je isprejemal zan j a samo naročila in denar. Pred tednlom dni je Miss Mežnaršič obiskala neko svfojo prijateljico, ki je bila zaposlena v uradu nekega zdravnika na E. 102 St. in Euclid Ave. Pa je naneslo, da je stopil v urad Thacker. “Zdel se mi je dober star mož, zato sem naročila od njega uni-firmo za bolničarke ter mu dala $5.95, kolikor je zahteval, za kar mi je dal pobotnico.” Kjo, je prišla nato nazaj v svoj urad, kjer je bla zaposlena, se ji je pričela dozdevati stvar sumljiva, zato je pisala priporočeno pismo na Upland Uniform Oo., V New York City, to je na družbo, o kateri je tisti človek rekel, da j'o zastopa. Od tam pa jo je poklical uradnik družbe, ki ji je povedal, da mora biti dotični človek slepar. Kmalu potem se je zglasil sle-fpar v njenem lastnem uradu in; ji ponudil .uniformo, ker po vsej priliki ni vedel, da ji je že eno Republikanci nimajo nobene prave prilike na ameriškem jugu Do resničnega dvostranskega sistema na Jugu je še zelo daleč, pravijo governerji južnih držav. HOT SPRINGS, Va. — Governerji južnih držav so 'izjavili, da je Eisenhower jeva o-sebna popularnost na Jugu še vedno velika, politično pa naglo polzi nizdol. Governerji pozivajo na akcijo na farmski fronti. Najbolj značilni izjavi, da Eisenhowerjeva politična priljubljenost na Jugu polzi navzdol sta prišli od Theodore M. .Keldine, governerja države Maryland, in od Roberta F. Kennona, governerja Louisiane. Prvi je republikanec, drugi demokrat. Soglasni so na dveh točkah: 1. da imajo na Jugu Eisenhower ja raje, kakor njegovo stranko, in, 2. da je resničen dvostrankarski sistem na Jugu še daleč od uresničenja. Governerji, ki so prišli sem na štiridnevno konferenco, so izjavili, da so farmarji zaskrbljeni nad nizkimi cenami svojih pridelkov in pravijo, da je zvezna administracija vse prepočasna, da bi uvedla nov program za odpomoč poljedelstvu. TITO BI SODELOVAL V Novi grobovi Rudolph Petrič v 7AMEMO 7A KONCESIJE tdolph Petrič, star 55 let, stanujočSmF% 1%Vil Vlak#l Jfti na 1067 Addison Rd. pri družini Ward. Starši so mu umrli, ko je bil 11 let star. Tukaj zapušča sestrične Mary Hlcteevar, Frances Jaklič, Alice Kumel in Mary Hlad. Stanoval je na gornjem naslovu 43 let. Zaposlen je bil v Fisher Body tovarni zadnjih 20 let. Bil je član pod. št. 6 SMZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj (ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. g .j. . k P,,. A , razmahniti svojo vojaško ko- Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob .. „ „ „„ . . 0 , .. operacijo z Zapadom v zame- 9:00 uri m nato na Calvarija po-1 kopališče. V Beogradu se govori, da bi Jugoslavija povečala svoje sodelovanje z evropsko obrambo za ekonomske in teritorialne koncesije v Trstu. — Ljudske demonstracije v Ljubljani. A. SINGLETON, poročevalec da so v Ljubljani ljudje, ko so Associated Pressa, poroča iz izvedeli o italijanski nevarno-Beograda: Isti, ki preti Trstu, prihiteli na BEOGRAD, 1. novembra. — ulice, kričeč: “Dajte nam puške, gremo V Trst!” — “Trsta ne damo!” — mo za ekonomske in teritorial-jne koncesije v Trstu, s čemer bi bilo tudi poravnano neso- Joseph Leban V bolnišnici v Cambridge, O. giasje z Italijo za kontrolo te- je preminul Joseph Leban star, ga strateško važnega jadran- 87 let. Poprej je živel na 6402 skega pristanWa. Varian Ave. Bil je vdovec. So-, ^ . , , , , . , rm Daši je vse to morda le po- proga je umrla pred par leti. Tu-'. , ... v , .. . . kaj zapušča bratranca Leo Wolf. ilzkusn^ baloncek- kl. na-> 1ZZ°-Rojen je bil v vasi in fari Trno-!™ Potrebno reakcijo vendar vo pri Gorici. Pogreb se vrši v cirkuhra']° tlho pa četrtek zjutraj Plb 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavo- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice STORITE SVOJO DOLŽNOST Danes so volitve in vsakega državljana dolžnost je, da gre na volišče. Torej vsi, ki tega še niste storili, sto rite to danes do 6:30 zvečer! Prestavljena seja— Tajnik društva Sv. Vida št. 25 KSKJ naznanja, da je bila seja prestavljena na prihodnji torek, 10. novembra in da Podražitev mleka v N. Y. New York. da na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10:00 uri in nato v družinsko grobnico na Calvarija pokopališče. Iz rasnih naselbin LORAIN, O. -— Dne 22. oktobra zgodaj zjutraj je umrl Jakob Tomšič z 1688 E. 32. Pokojni se je rodil 8. jul. 1879 v Dolenji vasi v fari Polica pri Višnji V Ameriko je prišel 1. vztrajno po Beogradu osebe, ki so v tesnih zvezah z jugoslov. zun. ministrstvom. To poročilo prihaja pred možno konferenco, ki so jo predlagale tri velike sile, kateri naj bi prisostvovali tudi Italija in Jugoslavija, da se končno reši tržaški spor. Napovedano povečanje vojaške kooperacije utegne pomeniti, da bo Jugoslavija pričela sodelovati v Severnoat lantski obrambni organizaciji. D o č i m je zavračala vse do- mezd in plač, ki jih morajo mle-1 j an jan ju starih in sklepanju '^u^prod^l’^Miss!kar3ke družbe Plafevati sv!o0im novih kontraktov med deloda- ,Meznarsic mu je ^ da bo delavcem, ki so pravkar konča- ’ lablačilld kupila, toda ker je se-j11 stavko> se bo Pražilo mleko daj zaposlena/ naj se sestane ž za en cent pri kva!rtlU-mjtci ob času obeda v bližnji le-j -------o------- gori, 1903. Pred tremi leti ga je se(ianj© predloge, da bi se pri zadela kap, oa katere ni nikoli j drugjja skupni evropski ob popolnoma okreval. Od letos- rambi> j0 postala Jugoslovan. Zaradi višjih nje spomladi se ni mogel ga-!ska vlada zdaj vznemirjena po niti s postelje. Pogreb se je dejstvu, da so bile njene proš- jalci in delojemalci. Mnogi, ki imajo vsega v izobilju, se vprašujejo: “Kaj prav za prav delavci hočejo? Mar jim ni nikoli dovolj ? !” Na vprašanje, kaj hočejo, bo morda dalo odgovor sledeče poročilo položaja, objavljeno v washingtonski reviji — “U. S. News and World Report”, ki poroča sledeča dejstva : Leta 1938 pred drugo sve- karni. Ko je mož odšel, je po- Smrtna kazen v Kanadi klicala policijo, v katere spremstvu je šla v lekarno, kjer je 1 policija sleparja aretirala. V Španijo pojdejo zaloge atomskih bomb MADRID. — Tajnik letalske sile Talbott je dal razumeti, da tvno vojno) je bil dolar vi eden |biodo združene države verjetno 100 centov. Leta 1946 (P° poslale v Španijo zalogo atom- drugi svetovni vojni) je padla bomb, če bo španska vlada vrednost dolarja na 71 cen- |0 namero odobrila, tov. L. 1950 (pred korejsko vojno) je> zdrknil dolar že na 58 centov, letos, 1. 1953, pa znaša vrednost dolarja — 52 centov, kar je pretekli teden povedal in potrdil na televiziji sam finančni tajnik Mr. Humphrey, ki je nesporno najvišja avtoriteta v tem oziru. Ampak — kvišku srca! To stanje stvari ne bo trajalo dolgo in spet se nam obetajo dobri stari časi: prihodnje le- OTTAWA. — Kanadska vlada bo priporočila parlamentu, naj revidira zakon, ki določa Smrtno kazen, da se dožene, če bi ne bilo1 priporočljivo to kazen odpraviti. Dijaški izgredi v Indiji New Delhi, Indija. — Tukaj so priredili dijaki izgrede, v katerih so bili ubiti neki policist in večje število civilistov. vršil iz Dovala pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je opravil zanj pogrebno mašo župnik č. g. Slaje. V lepem govoru se je župnik spomnil krščanskega življenja pokojnika. Zapušča ženo in več otrok. N.v.m.p.! nje in potrebe za oborožitev in za pošiljke orožja postavljene za potrebe onih držav, ki so članice NATO organizacije. DUNAJ. — Avstrija in Jugoslavija se zdaj pogajata za ustanovitev železniškega kori-jdora, ki bi vodil iz Avstrije 0 preko jugoslovanskega ozem- Vlom V veletrgovino tlja v Trst. To poročilo je pri-CLEVELAND. — V Eagle.spelo dne 1. novembra iz av-Supermarket na 16819 je bilo v'sirijskih vladnih virov, noči od nedelje na ponedeljek J Zadevni sporazum utegne vlomljeno in tatovi so odnesli biti podpisan ob obisku jugo- ickoli $3.000. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. slovanskega zun. ministra Koce Popoviča, ki ima priti kmalu na Dunaj. Demonstracije v Ljubljani “Slov. poročevalec” poroča, Iskrena beseda našim slovenskim delavcem v Clevelandu DANES se vrše volitve 'in to problemom. “Dovolj je bilo izdajstev od stra- J bo -pobiral tisti večer asesment ni naših zaveznikov!” — “Dol z ki smo jih 0bja- konodajni odbor Clevelandske'lificiran za odpomoč delavs- Vre’ en iCU-1 6 ^ se rac*uJ e ‘ i vili na tem mestu pretekli tet- delavske federacije. Dalje je kim potrebam v slučaju, če na-— 54 centov, s čemer bo ko-1 1 1 nec nevolji vseh, ki si den. Med ostalimi so kandi- on tudi vedno s simpatijami in stane recesija ali delavski za- , , , v... morajo da^-a Celebrezza indorsirale razumevanjem podpiral pro- z delom sluziti svoj vsakdanji tudi delavske organizacije in gram za socialno izbolšanje. ru ‘ ‘ " unije, ker smatrajo, da je on| CELEBREZZE je bolje kva- i- mnogo bližji delavstvu in ma-.lificiran (kakor McDermott) ,°vI.*>reV1 .en m ?aZ lemu Človeku sploh kot njegov po svojih izkušnjah v zakono- se boš izzognil marsikateri ne_ | protikandidat Mr. McDermott, [daji, po svojem temperamentu •reči! protikandidat Mr. McDermott “The Cleveland Citizen”, — in stoj. CELEBREZZE je mož akcije, ne pa mož praznih obljub. ČLANI AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE: nju s člani svojih družin, katerim p’ovejte, da si na ta način lahko zaščitijo in izboljšajo svoje zaposlitve, kar je najvažnejša stvar v življenju. ZA CLEVELANDSKO DEL. FEDERACIJO: thomas McDonald, predsednik. WILLIAM FINEGAN, eksekutivni tajnik, • • • Izmed vseh člankov, ki smo jih doslej objavili o tej zade-jvi, je po našem mnenju ta naj-ivažnejši, ker prikazuje uradno in javno naziranje Cleveland- Vaje zračne obrambe Sredozemlja in južne Evrope V vajah sodelujejo letala petih držav, ojačena z letali z ameriških letalonosilk na Sredozemlju. NEAPELJ, Italija. — Dne 1. novembra je pričelo šest izmed atlantskih zaveznikov s serijo preizkušenj zračne obrambe južne Evrope. Tri dni bodo letala Francije, Grčije, Italije, Turčije in Velike Britanije, ojačena z letali z ameriških letalonosilk na Sredozemskem morju preletala nebo vse. od južne Francije do vzhodne Turčije. Vsak od teh zaveznikov bja lahko preizkusil zdaj svoje lastno radarsko omrežje in zračno obrambo. Za zračno obrambo nosi odgovornost vsaka posamezna država, toda gen. Banke zapro ob eni uri— Danes, na dan volitev, se bodo vse tri podružnice The North American Banke zaprle ob eni uri popoldne. Slovenska pisarna 8116 Gl a** Ave., Cleveland, O. Telefoni EX 1-9717 CERKVENA POEZIJA (spisal Jože Vovk) se dobi v naši pisarni. Cena $3. Po ppšti $3.25. PLOŠČE (s .slovenskimi božičnimi in velikonočnimi pesmimi) prvovrstne kakovosti. Lep album s 5 ploščami se dobi samo v naši pisarni. PAKETE za stari kraj plcši-iljajte preko katoliške Lige. (Slov. pisarna). nr * , To indorsiranje je bilo izve- skega delavstva, organizirane- po svojem praktičnem po- deno z edinim namenom, da se ga v veliki delavski organiza-!k*av^d Schlattei, zavezniški najstarejši ameriški delavski znavanju administracij, dolž- izbere najbolj kvalificiranega yciji Cleveland Federation of /^Msld poveljnik za južno Ev-časopis, ki jejiradni organ A. nosti. 'moža, kateri bi najbolje služil Labor. Naši čitatelji torej la-iropo’ ,™a to obrambo Vremenski F. of Labor organizacije in iz-j CELEBREZZE ima pogled ^delavskemu ljudstvu Clevelan- hko uvidijo, da smo z iskreno-jkoord™rab* ,haja že 63. leto, piše pod na- na življenje, ki je sličen pogle-'da. stjo priporočali A. J. Celebrez- prerok pravi: ska delavska federacija indor-[sirala Anthony J. Celebrezza”, sledeče: CELEBREZZE je osebno zagotovil odboru Clevelandske Danes deloma oblačno, vet- delavske federacije, da bo ve-rovno in toplo.. Ponoči jasno in dno nepristranski in razume- slovom: “Zakaj je Cleveland-'du slehernega povprečnega) Dalje je tudi važno, da z iz- za, ki je tudi po našem mnen- frolj hladno. vajoč napram našim delavskim delavca. — Izšel je iz ubožne volitvijo Anthony J. Celebrez- ju za povprečnega delavca delavske družine in je moral za s skupnimi delavskimi gla- boljši mož kakor pa njegov tudi sam trdo delati, če je ho- sovi, dokažemo mestni' hiši in protikandidat. tel živeti. CELEBREZZE je bolje situiran za delovanje z mestno zbornico, ki jo dominirajo de- dobitve. mokra ti, pri izvajanju progra-l Priporočamo tudi, da se po- zveznemu kongresu, da name-j Sicer pa naj danes voli vsak ravamo tudi v bodoče ščititi po svojem najboljšem prepri-naše ekonomske in social, pri- Čanju, glavno je, da se poslu- ži te velike demokratske svo- boščina in da gre na yolišče! Pogrešana žena CLEVELAND. — Policija išče 20-letno Jeanne Udovec, o kateri je njen mož Anton Udovec, ki je zaposlen pri Truscon Steel Od., izjavil, da je pretekli petek odšla s svojega doma na 3638 E. 80 St. ter se do včeraj še ni vrnila. Umoril ženo in sebe LANGLEY, Va. — Randolph Leigh, 62 let stari avtor, raziskovalec in bivši izdajatelj časopisov, je v prepiru ustrelil svojo ženo, nato pa se obesil. Medved ubit v Ottawi OTTAWA. — Tukaj so ubili medveda, ker vsled toplega vremena ni šel prezimovat in se je bil priklatil v mesto1. NAJNOVEJŠE VESTI BOSTON. — Tukaj je storilo smrt v ognju sedem pristaniških delavcev, ko je nastal požar na norveškem tovornem parniku Black Falcon. Najmanj trinajst nadaljnih oseb je bilo ranjenih in opečenih, ko je nastala na parniku serija eksplozij kemikalij. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Odbor Zdr. narodov je preko sovjetske opozicije odglaso-val za polno preiskavo ameriških obdolžb, da so komunisti v Koreji mučili in umorili 0-koli 30,000 zavezniških vojakov. Ameriška Domovina ==fc :VW I MOIV1I 8117 S*. Clair Avt. UEndarson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec pravila Kitajskio, Poljsko, Češko, Jugoslavijo in povzročila vso sedanjo nesrečo? »■•■»■■■VI i p BESEDA IZ NARODA NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office «t Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. Tues., Nov. 3, 1953 No. 217 Težave strica Sama Naš zunanji minister oziroma državni tajnik je danes tarča napadov in kritik od vseh strani sveta, pa tudi iz mnogih krogov v lastni doovini. Tako ogromnega bremena in odgovornosti ni najbrž dosedaj nosil še noben naš državni tajnik pa tudi redko kje kak zunanji minister drugih držav v zgodovini. S tem, da je postala Amerika vodilna sila vseh protikomunističnih držav, je prevzela pred vsem svetom in vso zgodovino nase ogromno odgovornost za usodo sveta in v časih, ki so nevarni in zapleteni kot morda še nikdar v svetovni zgodovini. Dve težki in skoro nasprotujoči si nalogi imajo danes Združene, države pred sedoj: Ustaviti prodiranje svetovnega komunizma in obvarovati svet pred tretjo svetovno vojno. Ali je ameriška zunanja politika kos svoji nad vse težki nalogi? Poglejmo najprej v Anglijo, ki je bila naš zaveznik v dveh svetovnih vojnah. Tam je voditelj delavske stranke Klement Attlee pred kratkem izjavil, da je naša zunanja politika netolerantna, okorna in trda, ker se mi nočemo niti razgovarjati o tem, da bi dobila rdeča Kitajska sedež v Združenih narodih, odkar je pričela pomagati napadalcu v Koreji. Sedanji vodja angleške zunanje politike Churchill je sicer bolj uglajen v svoji kritiki in svari rojake, naj s svojo kritiko ne izzivajo Amerikancev, vendar pa je jasno, da misli tako kot Attlee. Angleški konservativni kapitalisti, zmerni socialisti in komunistični prijatelji, vsi imenujejo našo zunanjo politiko napram svetovnemu komunizmu netolerantno in pretr do. Vsi ti se dobrikajo komunističnim državam, da ne bi Anglija trpela škode pri svoji trgovini. Amerikanci so po veliki večini prišli po osmih letih skušenj do prepričanja, da so vse konference z zastopniki komunističnih držav le tratenje časa in ugodna prilika za komunistično propagando. Churchill in Attlee zahtevata od našega predsednika, da bi povabil sovjetskega diktatorja Malenkova na skupni sestanek, kjer bi se na dolgo in široko razgovarjali. Naš predsednik pa noče več na led kot sta šla oba njegova prednika, da bi namreč s komunisti mlatil prazno slamo in tratil dragoceni čas le za to, da bi jim dal priliko za propagando. Podobno kot Angleži kritizirajo našo zunanjo politiko Indijci. Voditelji sedanje politike v Indiji so vsi hodili v angleško šolo, zato je čisto razumljivo, da je njih politika podobna angleški. Predsednik indijske vlade je obdolžil našo politiko, da zasmehuje Azijo in Evropo, ker je odklonila, udeležbo Indije pri mirovnih pogajanjih v Koreji. Ob vsaki priliki skuša Indija kazati Moskvi in Pekingu prijazno lice. Zakaj vse to? Nehru je gotov protikomunist, dasi je neke vrste socialist, toda vse kaže, da mislijo voditelji indijskega naroda, da bodo preprečili zmago komunizma s popuščanjem in poštimovstvom. Naša država je poslala milijone vrednosti živil Indiji, da ne bi tam ljudje umirali od lakote, za to pa prejemamo “prijazno” plačilo. Podobna slika je v Franciji, kjer nam zlasti znani general de Gaule očita, da naša politika za obrambo Evrope preveč pestuje Nemčijo, kateri daje priliko, da se zopet oboroži in nato ogroža Francijo. Dasi je bila to francoska zamisel: organizacija Evrope za skupno obrambo proti komunizmu, sedaj Francija naravnost bojkotira naše delo za vojaško združitev Evrope. Tudi Italija zelo kritizira našo zunanjo politiko. Bivši predsednik vlade De Gasperi dolži Ameriko, da je dobil pri zadnjih volitvah premalo glasov in da je tako izgubil vlado v Italiji, ke.r mu naša država z Anglijo vred ni izročila Trsta pred volitvami. Ob času Napoleonovih vojn, ko so Francozi udrli v slovenske kraje, je neki kmet naslikal na konico čebelnega panja sliko, kako kranjski kmet ziblje v zibelki spečega francoskega vojaka. Tako je tudi naša politika vedno le zibala Italijo, ki pa je znala spretno izrabljati dobrodušnost strica Sama. Čim več bilijonov smo Italiji darovali, tem bolj je raste! italijanski apetit. Naslednik De Gas-nerija v italijanski vladi grozi sedaj Amerikancem, da bo njegova vlada odstopila, če ne dobi Trsta in res se je Dulles podzival. da je izjavil, da bodo naše čete zapustile Trst in ga izročile Italiji. To je bila najbolj ponesrečena poteza vse Dullesove politike. Zdaj smo namreč prišli iz dežja pod kap. Ni bilo dovolj, da pestvamo in zibljemo celo Italijo, zdaj bo treba zibati še italijanske vojake, če bodo prišli v Trst. Vse kaže namreč, da si bodo upali korajžni Italijani zasesti Trst le, če jih bodo stražili ameriški vojaki pred Titom. Pa tudi domači kritiki se oglašajo. Angleška kritika najde tudi v Združenih državah marsikje poslušna ušesa. Med temi je. tudi bivši predsednik kandidat A. Stevenson, ki je po svoji vrnitvi iz tujine dal predsedniku in državnemu tajniku nasvet: “Vrata v konferenčne prostore so vrata k miru. Ne pustimo, da bi kdo ogel očitati, da se Amerika obotavlja vstopiti tja.” To so glasvi one poštimovske zunanje politike, ki jo je ameriški narod zavrgel pri zadnjih volitvah. Ali naj se vrnemo zopet na kolesnice zunanje politike, ki se je pogajala v Jalti, Teheranu in Potsdamu ter za- Nove gramofonske plošče Lemont, 111. — Ravno za pra-nik Vseh svetnikov je izššel album novih gramofonskih plošč. Delo je posvečeno spominu 100-letnega jubileja Baragovega škofovskega posvečenja. Zato nosi naslovna stran albuma Baragovo sliko, potem fotografijo stolnice v Cincinnati, kjer je bil Baraga posvečen v škofa. Na naslovni strani je tudi Baragov škofovski grb. V levem zgornjem kotu je slika rojstva Gospodovega, v desnem spodnjem kotu pa slika Vstajenja Kristu-soga, ker imajo plošče to vsebino. Prve tri plošče so božične, ostali dve sta velikonočni. Božične plošče: Na prvi strani je božični prizor slovenske družine, škropljenje in kajenje slovenskega doma na sveti večer; nato družina pri jaslicah — pogovor in petje. Oglasi se zvon, ki vabi k polnočnici, vsa družina hiti k polnočni sveti maši med (pritrkavanjem zvonov. Od daleč se sliši očarujo-ča melodija: Sveta noč, blažena no!” Na drugi strani zapoje duhovnik slavospev svete noči “Gloria in excelsis Deo”, nato zapoje pevci “Angelsko petje.” Sledi božični nagovor. Na ostalih štirih straneh gramofonskih plošč so razvrščene najbolj znane in priljubljene božične pesmi. Glej zvezdice božje, Prišla je noč, Zveličar nam se je rodil, Na polnoči grede, Božji nam je rojen Sin, Ra-duj, človek moj! Vmes je pritrkavanje zvonov z Žalostne gore pri Preserjah. Zvonenje je prinesel letos iz domovine Mr. Jože Grdina. Zvonenje je res lepo, močno in ubrano. Velikonočni plošči predstavljata slovesnost Vstajenja Gospodovega. Slovesno zvonenje, trikratni Aleluja, petje velikonočnih pesmi: Zveličar naš je vstal iz groba, Skalovje groba se razgane, Dan presveti, Danica svetila, Jezus naš je vstal od smrti, Zapoj veselo o kristjan. Nato zopet ganljivo pritrkavanje. Glavni spored plošč je zamislil zopet ip. Odilo. Priredil je prizor na prvi strani, on zapoje Glorijo in govori božični nagovor. Ostali spored so izpolnili pevci iz Minesote in sicer cerkveni zbor sv. Cecilije, fara sv. Družine iz Eveletha ter cerkveni zbor sv. Jožefa v Gilbertu. — Vse petje na ploščah je vodil Rev. Stanko Dolšina, orgle in citre pa je igral in strani razvrstil Mr. Vilko Kuntara. Pri božičnem družinskem prizoru nastopata Mr. in Mrs. John Taj-čman kot oče in mati teh njuna hčerkica in Koščalkov Janezek, vsi iz Chicage. Na notranjih straneh albuma je slovensko in angleško bese-dilkx posvetitev dela našemu svetniškemu rojaku škofu Baragi in zgodba o njegovem škofovskem posvečenju. Album plošč stane $6.00. Posamezne plošče nis*o na razpolago, ker album plošče varuje pri razpošiljanju in ker nimamo časa razpošiljati posameznih plošč. Plošče se naročajo pri: Slo- venska Pisarna (Slov. Office), 6116 Glass Ave., Cleveland 3„ O. Na ta naslov pošiljajte naročila, čeke ali money ordre. Kateri ste že plošče naročili, jih boste dobili po prazniku Vseh svetnikov. Najprej moramo razposlati onim naročnikom v tujih deželah, v Argentino, Evropo itd., da bodo dobili pošiljke do Božiča. Zelo radi bi poslali plošče našim slovenskim misijonarjem in misijonarkam. Kako bi se razveselili, če bi za Božič slišali slovensko božično pesem! Ali bi se našla kje kaka požrtvovalna duša, ki bi darovala album plošč našim misijonarjem?! Precej bogoslovcev imamo' raztresenih po vseh delih sveta: v Avstriji, v Italiji, v Argentini in še ‘kje drugje. S kakim užitkom bi ti mladi fantje sedeli na sveto noč pri slovenskih ploščah! Morda bi vsak ali skoraj vsak lahko nekaj v ta namen prispeval, četudi en sam dolar, pa bi potem to zbrali: — vsakih šest naročnikov bi na ta način preskrbelo enega novega. Z naročili hitite, ker plošč lahko kmalu zmanjka. Če jih zmanjka do 1. decembra, lahko še pred požičem naročimo drugo izdajo. Pokrovitelj te izdaje je zopet prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Čisti dobiček pa je namenjen za Baragovo zvezo. — P. O. Slovenska Koroška Ob 29. oktobru 1918 Pred 35 leti — 29. oktobra 1918 — se je po večstoletnem življenju v avstroogrski monarhiji, ker pač ni razumela dolžnosti enakopravnosti nasproti vsem svojim narodom, slovenski narod ločil od nje in si za kratko dobo ustvaril svojo državo, ki pa se je kmalu (1. decembra 1918) združila s Hrvatsko in Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven- in v Kanalski dolini ter v Slovenski Benečiji ter vsi drugi naši rojaki, koder koli drugod žive na strnjenem slovenskem narodnem ozemlju. Kakor pa daje 29. oktober nam koroškim rojakom upanje in pogum, tako želimo, da bi se vsi slovenski ljudje ob tem dnevu —posebno pa oni v ma-terinji Sloveniji — vselej živo zavedali, da prave Slovenije danes še ni. Imeli jo bomo ne- cev, ki jo je pa kralj Aleksan- koč, če bomo dovolj vztrajni v der v času svoje znane diktature oklical za Jugoslavijo. Precejšen del slovenskega naroda je takrat ostal in je še danes izven te slovenske politične skupnosti, ki jo zamejski rojaki imenujemo materinjo ali matično Slovenijo. Med temi smo tudi koroški Slovenci. Tudi za nas slovenske koroške rojake je 29. okt. 1918 važen dan; je dan, ki nam da-! tej svoji volji. K temu naj nam pomaga tudi 29. oktober 1918! Gosposvetski dan Na letošnjo misijonsko nedeljo (18. okt.) se je zbralo pri Gospe sveti nad 2000 slovenskih romarjev iz vseh slo-j venskih koroških fara. Bilo je zlasti veliko mladine. V pro-jcesiji in z molitvijo so prihajali v mogočno gosposvet- je upanja in poguma za naše sko CM.kev jo Ini|j do narodno delo. Mater,nja Slo- zadnj kotiika. veni]a je namreč za nas tisto: Med sv. mašo ob 9., ki jo je naše narodno oporišče, okrog katerega se mora nekoč zbrati vsa slovenska narodna družina, to je tako naša koroška Slovenija kakor (Slovensko Primorje, Tržaško in Porabje, Slovenci v Radgonskem kotu daroval skočidolski župnik g. Ulbing, je pridigal šentruper- nikoli tolikšne, tako sta oba pridigarja poudarjala, smo se zbrali pri Mariji, da jo skupno prosimo za pomoč, čas, v katerem živimo, je zelo resen. Negotova je prihodnjost neštetih družin pa tudi ljudstev, če mislimo človeško. Bolj kot kdaj koli smo poedinci, družine in ljudstva danes v rokah božje Previdnosti. Marija pa je kot posrednica božjega usmiljenja naša srednica med nebom in zemljo. — Lepa slovenska zemlja je tako rekoč posuta z Marijinimi cerkvami, kapelami in znamenji, ipo gričih in dolinah. To so kamnite priče božjega in posebno tudi Marijinega varstva, ki ga je bil deležen slovenski narod v, svojih najhujših časih. Marijanski značaj slovenskega ljudstva pa se tudi sicer javlja v vsem njegovem javnem in zasebnem življenju. — Gospa Sveta je zibelka krščanstva na Slovenskem. Prvo cerkev na sloveinskih tleh je škof Modest posvetil Materi božji (779). Od tega leta dalje je praznovala takratna Slovenija (Karantanija) že Marijine praznike, kakor praznik Njenega rojstva, Svečnico, praznik Njenega oznanjenja in Njenega vnebovzetja. Za Mo-destom je drugi naš veliki sv. Metodij posvetil stolno cerkev svoje nadškofije Mariji vnebo-vzeti. Od Gospe Sivete se je širilo češčenje Marijino po sol nograjskem misijonskem področju med Slovenci v Osoje, odtam k Mariji na Zilji, v Podgorje itd., da se omejimo samo na najstarejša Marijina svetišča na slovenskem Koroškem Sicer pa je bil tudi Oglej (A-quilea), od koder je prejel drugi del slovenskega naroda prvo luč krščanstva, središče Marijinega češčenja. — častitljiva Gospa Sveta pa je in ostane najstarejša naša domača Marijina božja pot. Zato se je zbral pri Njej tudi sedanji slovenski koroški rod v prepričanju, da bo tudi tokrat po Njeni. priprošnji dosegel to, česar jo bo prosil. Med vsemi sv. mašami je izredno veliko vernikov pristopilo k sv. obhajilu. Pri vseh mašah je bilo ali zborovsko petje ali pa ljudsko. Mogočno so odmevale po ogromnih prostorih Marijine in evharistične pesmi. Opoldne je bila s petimi litanijami Matere božje slovesna zaključitev tega izredno uspelega vseslovenskega romanja h Gospe Sveti. Izredno prijetno jesensko vreme je pripomoglo tako k veliki udeležbi kakor tudi k slovesnemu razpoloženju. Jugoslovanski zunanji minister na Dunaju Že 29. junija bi moral priti na obisk v Avstrijo jugoslovanski zunanji minister, pa se jo vsa stvar menda zaradi njegove bolezni zavlekla do tega časa. Po avstrijskem uradnem poročilu pride Koča Popovič na Dunaj v drugem tednu t.m. Njegovi razgovori, trdijo, bodo v glavnem gospodarskega značaja, kar je pa bolj malo verjeti, ker spada to vendar v področje drugih ministrov. Vendar pa avstrijsko uradno poročilo zanika, da bi bil ta obisk v zvezi s tržaškim vprašanjem. Miroslav Urbas umrl V “Norveškem domu” v Stedndorfu ob Osojskem jezeru je prejšnji mesec umrl znani ljubljanski trgovec s kranjskimi klobasami g. Miroslav Urbas. Maja 1945 je tudi on zapustil dom in se umaknil na Koroško. Prva leta je živel v Ziljski dolini, koder, je veliko s svojimi nasveti in pisanjem prošenj pomagal tamkajšnjim slovenskim rojakom. K sodobnim svetovnim problemom Poročilo, o grozodejstvih ko-munistv z vojnimi ujetniki Združenih narodov na Kareji je razburilo svetovno javno mnenje. Amerikanci se jeze nad nasil-nlastjo in brezsrčnostjo komunističnega sovražnika, ki je brez usmiljenj a poklal ali pa pustil od lakote poginiti nad 6,000 ameriških vojnih ujetnikov. Komunizem je nekaj v resnici nečloveškega in groznega! To je sistem brez srca, ki je pripravljen poklati milijione ne-(Dolžnih, če sodi, da so mu na pota: k cilju. Znamo: je, da je dal Stalin pokončati nad 16 milijonov ruskih kmetov, ki so se upirali podržavljen ju kmetske zemlje; znano je, da je dal Tito poklati med državljansko vojno in poi njej na stotisloče nedolžnih ljudi samo zato, ker je vedel, da so načelni nasprotniki komunizma. Pomislimo samo na onih enajst tisoč (Domobrancev, ki so jih Angleži vrnili v Jugoslavijo in jih je dal Tito ppklati. Kakšna je bila njihova krivda? Ljubili so svojo domovino in se trudili z vsemi močmi, da bi j|o' rešili pred! nesrečo komunizma. Zato so dali življenje! In naši ameriški vojaki na Koreji? Zakaj so ti dali svoje življenja? Da bi ustavili prodiranje komunizma in njegovega nasilja na nova področj a svobodnega sveta! Razlogi so bili torej v bistvu isti, le čas je bil različen. Slovenski domobranci so toi storili v času druge svetovne vojne, ko je divjala v naši domovini državljanska vojna, naši ameriški vojaki pa so to storili pol desetletja in več kasneje. če bi zahodni svet 1. 1945 hotel videti resnico, bi teh 11,000 slovenskih fantov in mož še živelo, pa jo ni maral. Vidi jo šele! danes, ko je moralo na strahoten način dati nad šest tisoč Amerikacev na podoben način spoja življenja. Da sta Amerika in Anglija bili pripravljeni ob koncu druge sVetvne vojne sprejeti strahotno resniefo: o komunistični resničnosti na Poljskem, v Jugoslaviji in kasneje na Kitajskem, ne bi bilo treba tem šestim tisočem ameriških fantov dati svojega življenja in ne bi bilo treba nobenih žrtev, ki jih je povzročila Vojna na Koreji. Svobodni svet je hotel na vsak' način resmido' prikriti, zato je moral plačati kazen. * * * Pred leti so nekomuniste s silo' vračali v Jugoslavijo in Sovjeti-jo, danes imajo Severnokrejski in kitajski vojni ujetniki na Koreji možnost izbire. Lahko se vrnejo, lahko ostanejo. Svobodni svet bo smatrali za veliko moralno zmago, če bo večina vrnitev. v domovino odklonila, predi komaj osmimi leti jih je pa gonil s tanki in bombami pod mlečnimi stražami v roke njihovih rabljev. Morda žrtve le niso bile zastonj ! * * * Razgovori o miru na Koreji sel ne premaknejo z mrtve točke. Komunistični zastopniki hočejo! imeti najprej rešeno vprašanje venski rojak. Politično je pripadal Jugoslovanski demokratski stranki, posebno je bil vnet sokolski delavec, toda je kot človek, ki je bil v neprestani živi zvezi z ljudstvom, takoj udeležencev konference, zastopniki Zdnužeih nabodov pa trdijo, da je bilo to vprašanje že rešeno in se je treba pogovoriti o sestavi dnevnega reda in začeti z njegovim reševanjem. Po vsem Vodeč se ti razgovori lahko vlečejo dolge mesece in morda tudi leta. Ves ta čas si bosta pa stali nasproti na meji Severne in Južne Koreje do zlob oboroženi in za boj pripravljeni vojski. Spopad bo torej možen vsak trenutek. Kljub temu pa je splošna sodba, da do novih bojev na Koreji ne bo prišlo. Če pa do njih, pride, ne bodo ostali omejeni samo na Korejo, ampak se bodo' razširili tudi na druge predele Azije in Evrope. * * * Boji v Indokini se nadaljujejo. Bilo je veliko govtera o tem, da se bodo Francozi s komunisti' začeli ppgajati o .sklenitvi premirja. Iz vsega pa za zdaj ne bo nič. Francoski parlament, ki je pretekli teden razpravljal o tem vprašanju, je odobril stališče vlade o nadaljevanju vojne. Iz parlamentarne debate je bilo jasno, da so Frandczii te vojne, ki ne vleče že nad sedem, let, do grla siti, toda ne vedo drugega izhoda, kot jo skušati končati s silo orfcžja. Račun za to vlojno boi morala seveda vse bolj in bolj plačevati Amerika. * * * Na Srednjem vzhodu, kjer so si v laseh Judje in Arabci, je postalo pretekli, teden malo mirnejše. Judje iso ustavili dela na' gradnji jezu na reki Jordan, kot so jim Združeni narodi naročili. Amerika pa je nato sprostila Izraelu kredite, ki jih je prej ustavila. Arabci bi morda poskusili s: silo priviti Jude, pa vedo., da so' ti vojašikjoi boljše organizirani in zato tudi veliko močnejši. V slučaju potrebe bi mogli postaviti Izreki na noge do četrt mili]' ona dobro izvežbanih in. opremljenih vojakov. To je pa sila, ki' ji Arabci nisio kos, zato z vojnp v tem delu sveta trenutno ni računati. « • * Pogajanja med Egiptom in Anglijo o Sueškem prekopu so spet v zastoju. Angleži so postali trši, ko vidijo, da Egipt njihovo popustljivost izkorišča z vedno novimi n večjimi zahtevami. Ni izključeno, da se razgovori začasno sploh prekinejo. * * * Ugodnejše se razvijajo dogodki v Iranu. Čeprav na zunaj ni videti, se Iranci in Angleži vendar razgovarjajo. Baje preko Švice. Obe strani sta uvideli, da je postal spor med njiam zaradi petroleja obema hudo škodljiv, spoznali sta pa tudi, da sta se v svojih računih zmotili. Angleži slo- upali, da bo gospodarska stiska prisilila Iran na kolena, Iranci so pa mislili, da svet brez njihovega petroleja ne bo mogel shajati. Ne eno ne drugo se ni zgodilo. Iran je sicer prišel v stilsko, pa je vendar obstal, toda njegovega petroleja danes svet prav nič ne pogreša. To spoznanje je pomirilo duhove na obeh straneh in pogoji za trezne razgovore so tu. Poznavalci razmer trdijo, da utegne spomladi iranski petrolej priti .spet na svetovni trg. spoznal komunistično zločinsko 1 In Trst? Rim in Beograd sta nekam utihnila. Francoski zunanji minister Bidault miri nakano. Njegov sm je bil po- g,^ jn drugo stran ter išče za obe veljnik ježenske domobranske strani sprejemljivo rešitev. Kak-posadke- in je bil skupno z dru- gna naj bi ta rešitev bila, še ni gimi svojimi fanti in možmi po Gnano, vsekakor pa je verjetno, Angležih vrnjen iz Vetrinja da bo dobila Jugoslavija del cone komunističnim divjakom ter bil nato na najbolj divjaški način umorjen. Rajnki oče je kot Pozneje junak prenašal vse begunsko A. Pred sedanjo krizlo1 so icme-njali skedenj in žavlje kot nekak jugoslovanski hodnik v tržaško luko, zato pa bi dobila Italija sliovemsko obalo med Bar-kovljami in Devinom ter seveda Trst. Tržačani, tako Slovenci kot je prišel v špitalsko taborišče, jtrpljenje. Nikoli ni; potožil, Ker pa so ga začele življenjske imel je silno hrepenenje po do-moči zapuščati, je prišel pred mu. Vsak, ki ga jei poznal, par leti v imenovani “Norve- ga je spoštoval. S trdno vero ški g. dr. Zeichen, med drugo ški dom” ob Osojskem jezeru, v neskončno Pravico se je po-Ttalijani, so v veliki večini za sv. mašo pa šentlenarški žup-|kjer je dobil sedaj tudi svoje'slovil od tega sveta. Naj po- ■ ohranitev sedanjega stanja. Bo-nik g. čebul. V skupnih te-i poslednje zemeljsko počivali- člva mirno v lepi koroški zem-'sta London in' Washington upo-žavah, ki morda še niso bile išče. Rajnki je bil pošten slo-(lji! števala njihovo mneije? 1 i I ^/TlPOR. n J* 'jieeo/o/H /AND 'iciuce... /liiiERi$Kyi Domovi m /%■ um er i e/i- m— h o m e AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING NCWSPAPCR Marijini dolžniki se oglašajo Pred nekaj časom smo objavili članek z naslovom “Ali si tudi ti Mariji kaj dolžan?” Od takrat dalje se Marijini dolžniki vedno pogosteje javljajo. Iz M etena, Wis., smo prejeli naslelnje vrstice: “Ali si tudi ti Mariji kaj dolžan? Yes! Tudi jaz se-m Mariji dolžan. Pošiljam 50 dolarjev za Marijino hišo. Jernej Lavrich. Rojak iz Abitibi, Camp 32 piše: “Tudi jaz sem dolžan, da položim majhen dar za izgraditev prve slovenske cerkve v Torontu. Darujem za enkrat tri dolarje. Več sedaj ne morem, ker sem še malo časa v Kanadi. Želim najboljše uspehe pri gradnji cerkve Marije Pomagaj, prve slovenske cerkve v širni Kanadi. Frank Kavčič.” Neimenovani Marijin dolžnik iz San Francisca, Cal.: — “Priloženo Vam pošiljam svoj skromen dar za zidavo nove cerkve na čast Mariji Pomagaj v znesku $2.00. V upanju, da bo še nadalje Marija srečno vodila naš čolnič življem nja ter nas uslišala, kadar jo bomo prosili za pomoč. Stanley Knaus.” Slovenska družina 'iz Lynd-hursta, Ohio, piše med drugim : “V našem clevelandskem časopisu Ameriška Domovina beremo o Vašem čudovitem delu, da zgradite prvo slovensko katoliško cerkev v Kanadi. Prepričani smo, da je že samo ime “Marija Pomagaj”, ki ste ga izbrali za svojo cer-ketv, tako privlačno za Slovence, da ni mogoče drugače, kakor da morate uspeti. Srečni smo, da smemo prispevati za Vašo cerkev. Prilagamo ček za $150.00. To daruje moja mama, moja sestra in jaz. Želimo, da naših imen ne objavite.” Dva zakonca nekje iz Alberte v Kanadi pošiljata $20.00 za večno luč ali za tabernakelj in pišeta: “V bolezni moje žene sva se zaobljubila, da bova po najinih močeh tudi nekaj prispevala za gradnjo Vaše cerkve v Torontu.” To sta torej zopet dva Marijina dolžnika. Ganljivi sta pismi dveh vdov. Prva se oglaša iz mesta Hib-bing, Minn.: Tudi jaz Vam pošiljam majhen dar za Vašo novo cerkev. Dva dolarja. — Malo je, je pa boljše ko nič. — Rada bi Vam več poslala, pa sem stara že 73 let in sama živim. Mary Oberstar.” Druga piše iz Alberte: “Nedavno sem sei odločila, da tudi jaz nekaj pripomorem k cerkvi, katero delate v Torontu. Vem, da ni veliko, pa sem vesela, da lahko vsaj to pošljem. Upam, da bo Marija vesela mojega daru, čeprav je skromen, ker ve, da sem tudi sama revna z dvema otrokoma v tujini. Upam, da mi bo pomočnica pri vzgoji. Prilagam $10.00. Z. D.” Najkrajše pismo je bilo to pot iz Trsta: “Prispevek za novo cerkev.” Pismu je bil priložen en dolar. Na ovitku pa naslov odpošiljatelja: Stanko Andrej ašič. drug Marijin dolžnik? Upamo! (Po “Božji besedi.”) -----o------ Slovenci v Winnipeg!! Winnipeg, Man. — Winipeski Slovenci bi morali imeti stalnega dopisnika za Kanadsko Domovino, da bi večkrat brali v priljubljenem listu, kako tu živimo. Ali veste, koliko nas je tukaj? Zadnje tedne smo vse prešteli in smo dognali, da nas je samo v mestu Winnipeg 130 Slovencev. Večina smo novi naseljenci, nekaj pa je starih. Se razumemo in vzajemno delamo. I-mamo svoje slovensko društvo z mesečnimi sestanki. Predsednik društva je Mr. Fonda, 403 Crer-rier St., Boniface, Man., ki je poročen s hčerko znane Moho-ričeve družine. Tajnik in duša društva pa je slovenski zdravnik dr. France Kozin, 29 Springside Drive, Winnipeg, Man. Društvo je priredilo že par piknikov. Večina so pri društvu mladi ljudje, navdušeni za vse dobro. So dobri pevci, le žal, da pevovodje nimajo. Morda bi se kdo, ki zna orgij ati in voditi petje, preselil k njim? Naredil bi za skupnost velikansko dobro delo, kot tudi za rešitev teh ljudi. Lahko bi imeli tudi svojo službo božjo s slovenskim petjem prav sredi mesta v lepi cerkvi Naše ljube Gospe Fatimske, ki jo oskrbujejo češki pasijonisti. Zelo radi bi Slovencem dali prostor v svoji cerkvi. Celo eno svojo mašo bi jim iodstopili. Toda, dokler ni pevskega zbora, ni tiste privlačne sile, ki bi Slovence iz celega mesta privabila k skupni službi božji! Naj bi se kdo oglasil! Kaj pa Vid Rovanšek tam gori v Sudbury ali bi prišel k nam? — Saj ty tudi delamo! Imamo že svoje hiše in svoje avtomobile. Pa tudi, svojega duhovnika bi radi imeli! Smo se že posvetovali. Svoje cerkve ne bomo imeli kot Torontčani, toda na raz- v ' I polago nam je vedno češka cerkev. Celo veseli bodo, če pridemo. Tu živi tudi okoli 100 Hrvatov in mnogi izmed njih se nam bi pridružili. Zdaj je zadnji čas, če bi se nas kdo hotel usmiliti, čez par let bo prepozno. Najlažje bi tu pri nas izhajal kak slovenski frančiškan, ker je tu frančiškanski samostan in smo že vprašali v samostanu, kjer so nam rekli, da bi ga prav radi sprejeli. Bil bi prost in bi lahko delal za Slovence, malo bi pa še v samostanu pomagal. Duhovnika si res srčno želimo. Do sedaj nas je vsako leto enkrat obiskal slovenski duhovnik ob velikonočnem času. Dvakrat je bil tu p. Odilo, enkrat pa g-Wolbank. Toda to je premalo samo enkrat na leto! Kako smo se razveselili pred par dnevi, ko sta nas obiskala dva slovensqa duhovnika: g. Štefan Kraljič iz North Dakote in p. Odilo. Takoj smo zbobnali nekaj ljudi skupaj v hišo našega doktorja. Kar tesno nam je bilo v prostorni hiši. Takoj se je oglasila vesela slovenska pesem. G. Kraljič je imel s seboj svoj Tape-Recorder in je petje kar posnel. Čez par minut smo Tako in podobno se glasijo ^ spšali, kako smo zapeli. Ta- pisma Marijinih dolžnikov. srno peli in sami sebe poslu- Vsak da po svojih močeh. Vsipali dolgo v noč. G. Kraljč je pa dajejo iz srca, ki je polno prjnese2 s ^eboj tudi nekaj po-hvatežnosti do Marije. Jasno snetkov ljudskega petja iz lepa je eno: naša cerkev se bo montskega romanja. To> je bilo gradila največ z darovi ubo- navdušenja in obujanja spomi- gih. In to nam je poroštvo, da bo naše delo spremljal božji blagoslov. Morda se bo oglasil še kak nov! Potem je p. Odilo naznanil: “Sedaj boste slišali pridigo prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana o Marijini kroni. Tio je Prevzvišeni pridigoval v Le-montu ob priliki 25-letnice kronanja lemontske Marije Pomagaj”. Pater je tudi omenil, da tako pobožno kot v cerkvi, se med pridigo ni treba držati “Tudi to vam dovolim, da med škofovo pridigo pijete malo piva”, je pater dejal. Ko so ljudje zaslišali škofov glas, jih je kar prevzelo. Ves čas so napeto poslušali, nihče ni črhnil besedice in tudi na pivo je vsak pozabil. Tako nam je prijetno in vse prehitro potekel prijetni večer. Oba duhovnika sta prihodnji dan obiskala še našo dobno: far-marsko družino Mr. John Rotha v bližnjem Fannystelle, Man., potem pa sta se vrnila nazaj v North Dakoto-, kjer g. Štefan Kraljič župnikuje v fari Sv. Ane v Bertholdu, N. Dakota. France. ------o----- NARODNI FESTIVAL V VANCOUVRU Vancouver, B. C. — V petek zvečer se je tukaj končal 21. narodnostni festival, ki ga priredja vsako leto v tem lepem obti-homorskem mestu Kanadsko narodopisno društvo. Pri nastopih je sodelovalo 40 narodnosti, katerih nastopajloči sio bili po večini oblečeni vsak v svoje narodne noše. Med tistimi najbolj slikovitimi so bili Ukrajinci, Kitajci, Norvežani, Grki, Latvijci in Nemci. Nastopali so tudi Slovani. ičilsti dobiček tega festivala je bil namenjen za žrtve grških potresov v preteklem poletju. --------------o------ Prva privatna televizijska postaja v deželi Sudbury, Ont. — Tukaj je začela s svojimi oddajami v drugi polovici preteglega meseca prva 'kanadska privatna televizijska postaja. Dotlej je imela Kanada samo vladno - kontrolirane TV postaje v Ottawi, Torontu in Montrealu. Televizijska postaja CKSO v Sudbury, Ont., namerava oddajati ameriške in kanadske programe. Lastniki so potrošili za instalacijo te postaje četrt milijona dolarjev. -------o------ Sovjetski poslanik je prispel Ottawa. — Sredi preteklega tedna je v Ottawi predal poverilnice zastopnikom kanadske vlade novi sovjetski poslanik v naši deželi Dimitrij Stepanovič Čuvakin. Mož je prvi sovjetski poslanik, 'ki ga je SSSR odposlala k nam po sedmih letih, ko je sovjetska vlada odpoklicala zaradi odkritja vohunske mreže v naši deželi tedanjega poslanika Zarubina. ------O------ Rooseveltova bo promovirana Montreal, Que. — Eleanor Roosevelt, žena pokojnega ameriškega predsednika F. D. Roosevelta, ki ji mnogo ljudi očita, da se vse preveč vtika v reči, ki ji ali ne gredo naravnost mar a-li ki jih sploh ne razume, bo 6. novembra letos počaščena na enem 'kolegijev univerze McGill v Montrealu s častnim doktoratom. Žena pokojnega velepo-litika bo ob tej priliki govorila spominski govor za osmo obletnico miru. Mimogrede Iz Hamiltona, Ont., prihaja sveža vest, da je mož, ki se piše Aitken, videl tri leteče krožnike, kako so jo jadrno ubirali po oblačnem nebu oni dan nad Hamiltonom. Leteči krožniki so puščali za seboj dolge repe dima, je rekel mož. Novica ni vzbudila posebnega razburjenja in nekateri ljudje so mnenja, da ga je moral mož stisniti kak kozarec preveč. * + * Rdečilo, ki ga uporabljajo dame za ponarejanje barve svojih ustnic, utegne priti v zgodovino moderne' Italije, — menijo nekateri. Pri zadnjih državnih volitvah so našteli o-krog milijon oddanih glasovnic, ki niso bile veljavne, ker so bile popackane bodisi z vidnimi prstnimi odtisi, z znamenji različnih vrst ali pa zamazani z barvo ženskega rdečila. Na zadnji način onesnaženih glasovnic je bilo petsto tisoč. Pravijo, da je prejšnji predsednik De Gasperi zaradi teh rdeče popackanih glasovnic, ki jih niso šteli, prišel v stisko, ki je povzročila njegov odstop. * * * Ljubiteljem narave in ptič-jeslovcem se je po dolgoletnem trudu posrečilo preprečiti naraščujoče izumiranje naj-večje vrste divjih labobov na svetu. To so labodi trobentarji, ki gnezdijo v zaščitenih krajih severnozapadne Amerike in Zapadne Kanade. Kana-nada je 1. 1913 prepovedala streljanje teh ogromnih in lepih ptic. Labodi trobentarji merijo z razprostitimi krili nad dva metra in so, ko dorastejo več kot 25 funtov težki. * * * Pred nedavnim so imeli na sestanku Trgovske zbornice v Niagara Falls, Ont., zanimiv govor, v katerem je govornik svaril kanadske potrošnike, ki se vozijo v Buffalo in druga a-meriška mesta po nakupovanju potrebščin in drobnarij, naj bodo previdni, kajti prav lahko se zgodi, da bodo kupili blago, ki ga trgovci v imenovanih mestih, zlasti v trgovinah, kjer se da barantati, pač Ame-rikancem zaradi dvomljive kakovosti ne morejo prodati. • • • Poročila skrajših bojnih odsekov v francoski Indokini so zadnje čase optimistična. Izgloda, da bo francoska Tujska legija, ki ima pri bojih največ zaslug, s pohodi proti komunistom uspela. Resnica je, da je v tej legiji od vsakih 10 vojščakov — sedem Nemcev. VAŽNO! Naše skladišče v Trstu tudi nadalje pošilja vse pakete brez kakršnihkoli motenj in takoj — ob popolnem jamstvu vseh naročil C0SUUCH EXPRESS ODPREMA Božičnih paketov Najboljša BELA MOKA, 100 Ibs..............$| J.50 Najboljša KORUZNA MOKA, 100 Ibs...........$| |.00 33 Ibs. SVINJSKE MASTI....................$| |.25 (I NAŠI STANDARD PAKETI PROSTI VSAKE CARINE: PAKET ŠT. 91 $13.75 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 1 Ib. čaja 14 Ib. popra v zrnu PAKET ŠT. 71 10 kg sladkorja 5 kg riža 3 kg kave I-A PAKET ŠT. 82 $9.05 3 kg. kave 5 kg. riža 1 kg. sladkorja PAKET ŠT. 84 $7.00 3 kg kave I-A 114 kg riža PAKET ŠT. 96 $13.50 10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 10 Ibs. testenin 5 Ibs. polenovke 5 Ibs. kave 1-A PAKET ŠT. 101 200 Ibs. bele moke 33 Ibs. mast; 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave $12.25 PAKET ŠT. 98 $48.50 PAKET ŠT. 90 $16.25 $37.50 10 10 10 6 2 1 1 Ibs. masti Ibs. sladkorja Ibs. riža kave Palmolive čokolade čaja Ibs. Ibs. Ib. Ib. 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. testenin 22 Ibs. sladkorja 22 Ibs. masti 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave 4 Ibs. pralnega mila 1 Ib. t. mila “Palmolive” PAKET ŠT. 92 10 Ibs. sladkorja 10. Ibs testenin 10 Ibs. riža 6 Ibs. kave 2 kg kakava 1 Ib. čokolade 1 Ib. čaja $14.50 PAKET ŠT. 89 15 Ibs. sladkorja 10 Ibs. masti 10 Ibs. riža 6 Ibs. kave PAKET ŠT. 15 20 Ibs. bele moke 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. masti 5 Ibs. kave 5 Ibs. mila PAKET ŠT. 28 5 Ibs. kave 5 Ibs. riža 5 Ibs. masti 5 Ibs. sladkorja mila $14.00 $12.90 $8.90 ČE želite, da plačamo mi 200 din poštne pristojbine, dodajte k paketu ali vreči 75c RADIO APARATE ............$55.00 BICIKLE, MOŠKE IN ŽENSKE..$47.50 BLAG O VE VSEH VRST . ŠTEDILNIKE ............. ŠIVALNE STROJE “SINGER’ ZDRAVILA PO RECEPTU .$ 75.00 $147.50 Pakete s hrano, sestavljene po vaši želji Vse pakete pošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Vsi pridejo tekom 15-25 dni. proti delni ali popolni izgubi. Kakovost blaga vedno prvovrstna! Vsa naročila in dopise pošiljajte na: Vsi so zavarovani BRANCO C0SULICH 279 QUEEN ST. TORONTO, ONT., CANADA Tel.: EM 6-3877 Na vsa pisma odgovarjamo takoj! — Zahtevajte naše popolne cenike! ENAKA CENA V USA ALI KANADSKIH DOLARJIH! Trumanova j'e pela v Ottawi Ottawa. — Tukaj je predpretekli teden nastopila na koncertu, katerega čisti dobiček je bil namenjen za podporo žrtvam nedavnih potresov v Grčiji, gdč. Margaret Truman, hčerka bivšega predsednika U. S. A., H. Trumana. Njovjnarj i so stav-Ijali Trumanovi vsa mogoča vprašanja. Večini teh vprašanj se je Trumanova spretno izognila. Dejala pa je, da je bil njen oče pri njeni pevski kari-jeri koristen in poguben hkrati. -----o----- Divje ponočevanje Chatham, Ont. — Enaintrideset nepolnoletnih mladeničev in punc se je pred nedavnim zagovarjalo na tukajšnjem sodišču zaradi manjših ali večjih prestopkov, ki so jih zagrešili na divjem ponočevanju na domu neke dijakinje, medtem ko so bili njeni starši konec tedna zldoma. Vsega skupaj je bilo 44 obtožb. Procesu na sodišču so bili priče tudi starši vseh prizadetih mladoletnikov. Med številnimi drugimi razbrzdanostmi, ki jih je mladina na svojem ponočevanju počela, so bile tudi tele: Mladeniči so igrali “baseball” z jajci. Eden je izpustil v hišo mlado tele, da je skakalo po pohištvu, nekdo pa je prerezal v sobi mlademu petelinu vrat, da je s svojo krvjo škropil po naslanjačih. ------o----- Letališče na otoku Toronto, Ont. — Torontska mestna oblast se je pred dnevi pogajala z vladnimi organi v smislu prenosa nevojaškega letalskega prometa v mestu Torontu z dosedanjega letališča v Maltonu na torontsko letališče, katero se nahaja na torontskem otoku. V tem primeru bo postalo letališče v Maltonu zgolj vojaško, otoško letališče pa bodo primerno povečali. IŽUPRAVE: Vse tiste naše cenjene naroč-uiike iz Toronta, ki še nimajo v naslovu navedene številke poštnega okraja (na primer L. P. . . 'Gondctrd Ave. Toronto 4, Ont.), vljudno prosimo, da bi nam to sporočili. Če je v naslovu navedena tudi številka poštne zone, je s tem pomagano poštni mpravi, katera lahko hitreje dostavi časfcpis. Prosimo upoštevajte to v bodoče! -----o----- Poroke v Torontu Toronto, Ont. — V tem mestu bo se pohodili v zadnjem času •tudi tile Slovenci: Janez Žlahtič od Sv. Martina pri Mariboru in Ljudmila Rus z Brezovice pri Ljubljani; Louis Merhar iz Dolenje vasi pri Ribnici in Marija Trošt iz Št. Vida pri Vipavi; I-van Arvaj iz Beltincev in Tere-zija Princi od sv. Marka niže Ptuja. (Po poročilu v “Božji besedi” št. 12). (čestitamo! ------o----- Smrt treh Sovencev Toronto, Ont. — V zadnjem času sl3 umrli v Kanadi trije Slovenci: Frank Urbas je umrl v St. Michael Hospital v Torontu. Pokajnik je bil naseljen v Kirkland Lake, Ont. — V torontski bolnišnici je pravtako preminula, zaradi neuspele operacije, gdč. Marica Meglič iz mesta Port Arthur, Ont. Stara je bila 24 let. — Umrl je tudi Ignacij Bon, 49 let stari naseljenec tukaj. Sožalje. ;-----o----- Letošnje žito je boljše kakovosti Winnipeg, Man. — Iz laboratorija zbornice žitnih komisarjev v tukajšnjem mestu poročajo, da je kakovost letošnjega žitnega pridelka s kanadskih prerij boljša, kakor je bila lansko leto. že dejstvo, da je mernik žita težji kakor lansko leto, je dobro znamenje. V laboratoriju pa so prišli do zaključkov, da vsebuje letošnji žitni pridelek v Kanadi višjo količino proteina, kar po- meni, da se bo pekel kruh iz moke letošnjega pridelka bolje kakor pa iz lanskega ------o----- Zaklad na dnu prekopa Ottawa. — Mojzes Allan, nameščenec pri plovnih zniževal-nicah prekopa Rideau blizu naše prestolnice, gre v bližnji bodočnosti v pokoj, a si ne bo dal miru. Pravi, da se bo posvetil iskanju zaklada, ki da gotovo leži nekod na dnu vode tega prekopa. Prekop Rideau med Ot-tawo in Kingstonom so zgradili po 1. 1812 z namenom, da bo služil plovbi ladij v primeru ponovne vojne med Kanado in Združenimi državami. L. 1812, ko so se Angleži bojevali z Amerikanci, so prišli do zaključka da je to potrebno. Zgoraj omenjeni M. Allan pravi, da je na podlagi zapiskov delavcev, ki so bili us-lužbeni pri gradnji tega prekopa, gotovo, da je bila družba o-kradena za veliko denarja in da mora biti denar zakopan nekod pod vodo. Pravi tudi, da ve, da je denar ali zlat ali srebrn in da so ga bili tedaj privažali za plačevanje delavcev iz Anglije v kovinastih sodih. Mojzes celo namiguje, da ve, kod je denar skrit, a doslej z zadevo odkopavanja ni mogel nič ukreniti. --— O------- Starši naj zaklepajo TV aparate s ključavnicami Kitchener, Ont. — Na tukajšnjem zborovanju Lige kanadskih katoliških žena je bilo slišati marsikaj neprijetnega na račun nekaterih televizijskih programov, ki jih je moči ujeti na ameriških postajah. Vsled tega je katoliški škof Very Rev. J. C. Cody iz mesta London, Ontaria, v svojem govoru predlagal, naj si starši umislijo na svojih televizijskih aparatih ključavnice, da bodo tako lahko preprečili svojim otrokom, da bi gledali “nekatere pobalinske televizijske programe iz Združenih držav”. -----o----— Novice z Ottawe Ottawa. — V poučenih krogih so mnenja, da b|o kanadska vlada pri prihodnjem zasedanju kanadskega parlamenta sprožila debato, ki naj odloči, ali naj ostape smrtna obsodba v Kanadi v veljavi ali ne. Istočasno bodo pretresali tudi možnost izboljšanja zakonov o loterijah in pa preureditev zaklona o slaboumnosti kriminalcev kot obrambo na procesih. — Veliko si obeta kanadska vlada z obiskom ameriškega predsednika generala Eisenhowerja v našo prestol-nida. V pretežni večini gre za uravnovešenje trgovinskih odnosov med obema deželama. Kanada smatra sarmo' sebe za tretjo najbolj trgovsko deželo na svetu in nikakor noče zaostajati v tozadevnih mednarodnih pravicah za U. S. A. Mnenja so, da bo Eisenhower v svojem govoru pred kanadskim parlamentom 14. t. m. vse te pereče zadeve več ali manj razčistil. Če bo ostalo pri starem, t. j. če bodo Združene države še vnaprej uganjale manj pravično gospodarsko politiko napram Kanadi, bo Kanada preprosto ustavila Združenim državam dobavo obrambno važnih surovin. ------O------ Uspeli poizkusi v boju proti raku Montreal, Que. — Iz zdravniških laboratorijev univerze McGill v tem mestu prihaja prijetna vest, da slo' s poizkusa odstranitve žleze sluznice, ki leži pod možgani, začasno ustavili napredovanje in razvoj raka pri miših, ki so trpele na tej bolezni. Dr. Skoryna, zdravnik na zgoraj imenovani univerzi je ob tej priliki poudaril, da sto do pred nedavnim mislili, da je rak bolezen, ki se razvije v človeku ali živali zaradi ugodnih zunanjih činiteljev. V bližnji preteklosti tso zdravniki na podlagi poizkusov ovrgli to mnenje in so vsi prepričani, da je razvoj raka v človeku ali v živali pogojen s prisotnostjo nekaterih hormonov. Hormoni so izločki notranjih žlez v telesu. e; JOHAN BOJERt IZSELJENCI ROMAN Danes pa se vrši obhajilo. U-deležiti se ga hočejo vsi odrastli, razen učitelja Joja, ki še ni prišel do jasnosti v nekaterih vprašanjih. Znova in znova zagoreli možje in žene poklekajo prav pred oltar. Nazadnjie spet zvoni. In to zvenenje spremlja ljudi, ki hodijo in se vozijo preko ravnine. Kliče jih in pozdravlja in znova kliče, naj se ne pozabijo vrniti, zdaj ko je cerkev sredi neskončne ravnine. XIII Nikdar prej ni bil Simen mislil, da bo tako. Čutil se je nesrečnega od prvega dne. Prišel je iz kraja, kjer je bila večina hiš rumeno, rdeče ali belo prepleskanih in kjer je bila pokra-1 nrvclrn- in praznikih. Zdaj ni bil več pri materi. Spominjal se je njene dobre pogače in kruha, rib in slanika, na katerega je tolikrat zabavljal, bilo je vendarle nekaj drugega. Ne, če bi bil vedel, kako bo, Letos si pri košnji niso med seboj pomagali. Polja so se preveč povečala, vsak je moral skrbeti zase. Čudno je bilo tako ločiti se, vendar ni se dalo pomagati. Medtem, ko bi bili zbrani pri enem, bi se lahko pri drugem žito osulo s klasja. Kala, ki je imel toliko ljudi, ni motilo, drugi pa so zašli v veliko težavo, tako težko je bilo dobiti dninarje. Tako daleč v prerijo delavci še niso hodili. Pri Peru sta bila dva, pri Olu sta bila dva, a čeprav so žene zgrabile za delo kakor možje, so bile vendarle jina tako živa, da je kar poska-! postavljene meje ryihovim mo-kovala v svoji dobri volji. Tu-: čem. Pri Mortenu sta bila kon- kaj pa je sivorjava puščava z nekaj kočami, v katerih v stari domovini berač ne bi hotel stanovati. In slama in seno, ki ga veter veje s kopic, tako da ljudje sredi med kočami gazijo po samih bilkah. Ali so pozabili, da se dvorišče lahko pomete? Plugi, vozovi in vsakovrstno o-rodje ležijo zunaj pod milim nebom in rjavijo. Saj ni nikake strehe, pod katero bi jih spravili. Kadar je stopil v hišo k u-čitelju ali Antonu Norengu, je bilo tam huje kakor v svinjaku. Moral se je smejati materinemu ljubljenčku, kako je poskušal delati sir, saj drugače ni vedel kam z mlekom svojih dveh krav. Huje je delo videti Ano z Ram-soeya in gospodično z Dyren-dala. Hodili 'sta okrog, zanemarjeni in zgarani, kakor žene kočarjev v domovini. Pomislite, da je bila ena izmed njih hči polkovnikova! Ana ga je večkrat vabila k sebi, spraševala ga je tem? Če hočeš oprati obleko, jo in spraševala in nikoli ni zvede- moraš sam. Če jo hočeš zakrpa- la dovolj o domačem kraju in ti ali zašiti, jo moraš sam. Ni ni- znancih. Da, in Simen — zdelo se je, kakor da nosi s seboj vonj po listju, po domu, po celi pokrajini, po kateri se ji je tako tožilo. “Pridi spet!” ga je prosila. “Pridi vendar spet!” Vsa se je predramila in oživela, kadar je bila z njim. Pričela se je negovati in lišpati, kadar ga je pričakovala. Da, in moral je priznati, da je bila kljub vsemu še mlada. Ali Per ni bil prav preveč prijazen. Pričel je gledati fanta postrani. Najhuje za Simena pa je bilo, da se je moralo vse delo vršiti v toliki naglici. Brat ga je zbudil zdavnaj, preden se je zdanilo. “Vstani in pomolzi kravo!” On — da bi molzel! V stari domovini so molzle ženske, sram ga je bilo, kadar je moral vzeti čeber in se usesti pod kravo. In potem jed, venomer kaša in mleko večkrat na dan. Nikake pogače, nikakega kruha, venomer slanina za kosilo, ob delavnikih Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD čno vendarle tudi dva, ali bilo je premalo. Požela sta velik del polja, ali še ni bilo dovolj. Morten je di vjal, vse je zastajalo. Na kosil nem stroju, ki je žel žito, se ni dalo sedeti. O ne, Simen ni mogel sedeti in se imenitno voziti, moral je stopati za njim in o-bračati stroj z rokami. In ko je prišla vrsta nanj, da je vezal snope, tudi ni bila nikaka igrača. Solnce je pripekalo, treba je bilo sleqi suknjo in telovnik, odvreči klobuk in celo srajco, če naj bi šlo tako hitro, kakor je Morten zahteval. In ni bilo govora o kakem prostem dnevu, kakor svoj čas pri materi. Tukaj ni bilo nikakih sestankov zvečer, nikake okrožne šole, kjer bi se razpravljalo o idejah. Če se končno zvečeri in so vsi udje od garanja okoreli, je treba iti kuhat, ali pa prignati krave domov in jih pomolsti. In kaj po- kake matere, ki bi to storila. In potem omahneš na posteljo in spiš tistih nekaj ur. Za mlačvo bi potrebovali štiri ljudi. In sta samo dva. Tadva morata delati za štiri. Najprej je treba pripeljati pšenične snope k stroju, brž, brž jih naložiti, brž, brž jih razložiti. Drugi dan je treba vpreči vole v vlačilo in spraviti stroj v tek. Ta, ki vlaga, mora venomer skakati za snopi, oni, ki grabi slamo, mora vsak trenotek pustiti delo in priganjati vole. Brž, brž, pravi Morten. Naporno je stati tako od jutra do večera z eno samo uro popoldanskega počitka. Simen bi se uprl, ali pa je pri tujih ljudeh bolje? Če bi bili doma na Kvidalu tako garali od jutra do noči, kaj ne bi bilo zaleglo? Spet leži pšenica v kupih, veter žene do neba oblake plev. Zdaj morajo spet slamo zložiti v kope, kolikor je še ni veter odpihal preko zemlje. Treba se je brž pripraviti za vožnjo v mesto. Lettos bodo morali napraviti mnogo voženj, letos bodo morebiti trajale do božiča. ‘Ne,” si je rekel Morten, “tako ne gre. Imeti moramo pot. Imeti moramo konje, z njimi prihranimo polovico časa. Imeti moramo stroje.” Vedel je, da so veliki farmarji na vzhodu u-porabljali parne mlatilnice — te so bruhale iz sebe po sto in sto mernikov na dan. Tako mlatilnico je treba dobiti. In konje, ne samo enega ali dva, niti ne štiri, ne, šest do osem konj, da bi lahko uporabljali plug s tremi lemeži, to bi nekaj zaleglo. Ali na ta način ne bo nikoli nič, tako ne gre. Kdo naj se postavi na čelo, če ne on. Odkod denar? Da, letos bodo dobili lep kup denarja za pšenico. Ali stari na-selejnci so se bili domenili, da bodo to pot vozovi pripeljali iz mesta deske za lesene hiše. Pet let so prenašali prerijski mraz v ilovnatih kočah, zdaj so zahtevale žene hiše, v katerih Iju-d|je tudi 'Jahko žive. Ali naj Morten zaostane za njimi? Bog ve, če ga ni nekoliko jezilo, da je šlo Kalu vse tako po sreči. Vse jih je prejadral. In Morten je bil naravnost prisiljen še sam pritisniti, da jih je lahko Kal še toliko hitreje prejadral. Moral mu je pomagati v zemljiškem uradu, da deleža, ki ga je zapustil Erik Foss, niso dali nikomur drugemu. Dobiti ga je moral Anders zastonj kot homestead land, ko bo star eno in dvajset let, potem je moral dobiti še en delež kot preemption land, in tako je imel Kal štiri deleže v rokah. In potem pride še Pavlina. Takoj ko bo stara eno in dvajset let, ima tudi ona pravico na homestead land, spet ista zgodba. Kal prebiva tik ob divjini, samo vzeti jim je treba. Tem ljudem se nabita. Oni jadrajo mimo Mortona. In Kal nima drugega častihlepja na tem svetu, kakor orati ledino. Po glavi mu strašijo samo njive in "njive brez konca. Doma mu je bilo tako skopo odmerjeno, zdaj bi najrajši ves svet spremenil v njive in hrano. Ali ni bil premeten letos spomladi, ko si je kupil še par volov. Zdaj lahko dan za dnem orje ledino na drugem deležu zemlje, medtem ko Anders s štirimi drugimi vozi žito v mesto. V Mortenu se je marsikaj nakopičilo, kar je moralo nekega dne udariti na dan. Mimo njega? Mimo Mortena Kvidala? Ali ni Erik Foss sanjal o mestu tukaj v divjini in prerokoval kup zlata tistemu, na čigar zemljišču bo nekoč nastalo? Kje bo to, Morten? Skrbi, da bo tisti kos zemlje tvoja last, Morten, potem bodo videli Kal in vsi drugi. In obenem, ko so mu te misli polnile glavo, ga je mučilo domotožje. Vselej, kadar sta z bratom bila skupaj pri jedi, ali pa ob nedeljah, sta govorila o materi i Kvidalu in o starih znancih. Morten je spraševal in spraševal. Kako se godi temu in onemu? Ali so tam in tam zgradili nove hiše? Kdo od njegovih tovarišev je poročen in s kom? Začutil je spet vonj po morju, spominjal se je gričev in fjordov in jadrnic. Prav zbolel je od hrepenenja, da bi vse to spet videl. In ali je tam še kaj mladih deklet? Kaj ga brigajo mlada dekleta, če se nekega dne ne vrne in jih ne vidi? Tukaj — tukaj se ne bo nikoli poročil.. Poročil? Ponoči leži in se vidi kot starega samca. Ali ne bo imel nikoli sina, ki bo podedoval nekaj velikega po svojem o- četu? Čemu se trudi? Za Kvi-dal v stari domovini ali za tukajšnji Kvidal? O, kmalu se ni več upal izpraševati Simena o domu. Ko je tako resnično oživel pred njim, je odkril v sebi neki globlji glas. Tam ni bila več samo borba za denar, za konje, stroje, za vedno več zemlje, za vedno večje blagostanje, ne, tam je bil praznik. Zdelo se mu je, kakor da zvoni in doni v njem zvon in prebuja praznične moči. Tukaj je bil hlapec zemlje in dolarja, na Kvidalu! — Prvi oglas za prodajo avto-pa bo spet človek, tja mora pri- mobilov se je pojavil okoli leta ti. Ali je bil zares celih sedem let z doma? Ali je mati zdaj že osivela? Letos boi lahko poslal večjo vsoto domov, sto dolarjev če bi le kaj zaleglo. Vzdihnil je. Seveda, če bo zidal hišo, ne more biti govora o konjih. Simen ga stane nekolika dolarjev na mesec. Kaj, če bi se od vsega odtrgal in se vrnil domov? (Dalje prihodnjič) 1900. MALI ISLASI Pohištvo naprodaj Davenport, stol in miza za svetilko. Kličite po 5. utri. Zmerna cena. KE 1-0537. (217) NAPRODAJ AJDOVA MOKA na debelo za trgovine v 5, 10 in 25 funtov Žakljih. Soba se odda ženski srednjih let ali starejši, uporaba kuhinje in pralnice, pri Lake Shore Blvd. in Neff Rd. Telefonirajte na HE 1-6437. (217) NOVA HIŠA NAPRODAJ na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. Nov bungalow s 4V^ sobami, kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, pregrajena klet, plinska kurjava, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300. LAKE ERIE FEED & SUPPLY North Broadway Geneva, Ohio Telephone : Geneva 4621 (oct.27,30,nov.3,6) Trgovinsko poslopje na E. 140 St. blizu Fisher Body. Ima eno trgovino in 4 stanovanj. Plinska kurjava in 3 garaže. Cena $13,900. Kovat Realty 960 East 185th Street KE 1-5030 (221) Courtesy The.Standard Oil Co. (Ohio) In Rockefeller Park in Cleveland, a city made up of peoples from tmany lands, this Hungarian Garden is one of the eighteen Cultural Gardens sponsored by nationality groups and dedicated to the yultures represented by them and to peace. The first of these gardens, the Shakespeare Garden, was built in 1916. Among this group of Cultural Gardens are the English, Polish, German, Hebrew, Italian, Lithuanian, Slovak, Czech, Irish, Ukrainian, and American Colonial gardens. In all cases these are virtual reproductions of gardens from the native countries of the sponsoring groups. Visitors by the thousand each year journey to the Cleveland Cultural Gardens throughout the summer growing season. SIR WINSTON — Tale slika angleškega ministrskega predsednika W. Churchilla je bila posneta na letnem zborovanju angleške konservativne stranke v Margate. ri!»™ 24" CINEBEAM TV The television set of tomorrow is ready for you to enjoy today! See your favorite sports and entertainment telecasts on the big 24" (Zenith screen that takes you out of the end zone and puts you on the 50-yard line—get pictures just like the movies . . . excellent pictures whether you are 4 feet or 10 feet from the set! The Bailey, Model L2572R — Seventeenth Century cabinet design in magnificent mahogany veneers and hardwood solids. Has sensi- five 10" speaker. COME IN FOR THE WIDEST SELECTION OF BIG PICTURE TV! Other models as low as $ | "J0.95 BIG TRADE-IN ALLOWASCE ON YOUR OLD TV EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE Open Evenings JOHN SUSNIK EN 1-3634 lJT__n-JTjTjTj'TjTJnYLn_Jl^T-Jn^rTj-L1_l_rLrLrLrL“LrLjrLj"Lj~LH 5 K. S. K. JEDN0TA SVOJEVRSTEN POKLIC — Malokateri bi nemara želel zamenjati svoj posel s katerim izmed trojice, ki jo kaže slika. Vendar kačja družba Greggu Dearborn, Georgeu Marshall in Cecilu Tibbetts ni neprijetna. Vsi trije so zaposleni na Benson’s Wild Animal Farm v Hudson, N. H., kjer vežbajo kače. ★ ★ POSOJUJE DENAR članom K. S. K. J. po 4%% obresti nečlanom po 5^0/» obresti na zemljica in posestva brez kaka provizije ali bonusa ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-353 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS ijTjijTnjinjrLriJirirLnjTriJ^ d p d, st d< ČE Sc ta h te j. k iV{ ta ta h k