Listek. Črtice iz zgodovine našega naroda. Stanovanje. Stari Slovani so, ker so že kot poljedelci bili prisiljeni, grudi delj časa ostati zvesti, imeli stalna bivaliča; niso torej stanovali v Sotorih ali bajtah, ampak v hišah, trdno postavljenih iz lesenih brun in kritih s streho, ki je stekala v sleme. Zidali Slovani Se niso; z zidanjem so se razmeroma pozno seznanili, in sicer po Vzhodnih RiraIjanih in Germanih. Vendar pa so v tej dobi apno že poznali, toda ž njim hiSe le belili. Krili so hiše s skorjo, slamo in deskami. Hiša se je zvala tudi dom, hram, koča, klet; kakor vidimo, zadnje poznamenovanje ni imeloistega pomena, ki ga ima danes; naSa klet zvala se je tedaj pivnica. Glavni prostor v hiši je bila velika izba, sredi katere je stalo ognjiSCe; ob stenah so se nahajale klopi, skrinje in postelje, nad temi police; v enem kotu, najčešče pa<5 dverim nasproti, je pred klopema navadno stala velika miza, ki pa se je zvala slol. Znano je, da so najodličniSe mesto v hisi zavzemali kipi oziroma podobe onih bitij, ki so jih častili; mogoče, da je to mesto bilo kot za mizo. Velika izba je bila tisti prostor, kjer so domači bivali, kadar zunaj ni bilo deia, ognjišče v njej pa je bilo tisto središče, okoli katerega so se zbirali najraje, naj si je bilo po letu po trudapolnem delu, ali po zimi, kadar je zunaj brila burja; kolikega pomena je ognjišče v hiši bilo, kaže pač to, da so se nje prebivalci zvali ognjiš6ani. In še danes pomenja pri nas Slovencih ognjišce tudi dom; saj je »svoje ognjiSče imeti« toliko kakor >svoj lastni dom, svoje gospodarstvo imeti«. Poglejmo si Se druge prostore v hiši. Skoz hišna vrata se je navadno stopilo v vežo, iz katere se je Se zraven velike izbe prišlo v kako manjšo, pa tudi v pivnico. Posebnih kuhinj v staroslovanskih hišah ni bilo; jedi so se pripravljale na ognjiščih, pa tudi v pečeh, ki so po zimi raorale še hiSo greti. Vse prostore so razsvetljevala okna; dimnikov hiSe niso imele, pogrešali pa so se tem laglje, ker so izbe bile brez stropov. Če je svet, ki je na njem hiša stala, bil suh, je stanovanje raenda bilo kar pri tleh; toda ker je močvirja v pradomovini bilo jako mnogo, so se stanovanja najčešče narejala nekcliko višje od zemlje; v tem slučaju se je v hišo hodilo po stolbi. Bila pa so taka stanovanja tudi zastran zveri varniSa. Zraven hraraa so stala še gospodarska poslopja: hlev, gumao in žitnica; prostor med njimi je bil dvor. BivališCa. Hiše so stale ali posarnez, ali pa tudi združene v vasi. Te-le so stavili na dva načina: ali v krogu, ali pa ob obeh straneh ceste, toda v obeh slučajih tako, da so hiše bile v krog oziroma na cesto obrnjene navadno z ožjo stranio. Spominiamo čitatelje, da je taka vas bila domovje ene zadruge; pa tudi posamezne hiše so ali tvarjale zadrugo, ali pa spadale k vasem, če v teh ni več bilo prostora za novo hišo. Mest v sedanjem pomenu bržčas še ni bilo; vsaj neovrženo dokazati se ne dad6. H r a n a. Zraven poljskih pridelkov in sadja so Slovani uživali meso doraačih in divjih živali, mleko, sir, jajca in med. Meso se ie varilo (kuhalo), pražilo in peklo, pripravljala se je juha, in mnogovrstne so bile jedi, narejene iz moke. Okus se je boljSal s soljo. Kaša je že tedaj bila otročja paSa. Med vsemi jedmi pa je zavzemal prvo mesto kruh, ki se je imenoval hleb. Beseda kruh je nastala pozneje. Slovanska žena je pa tudi znala pripravljati izvrsten kruh, in dober hleb v hiši je bil njen ponos. Bil je pa kruh pri starih Slovanih vse večjega pomena nego vsaka druga reč, seveda izven svetinj. Hleb se je imel v posebni časti; na kak način se je ta javljala, ne vemo nič gotovega; ali da je res, kar smo trdili, dokazuje dejstvo, da se kruh še danes pri vseh Slovanih izvenredno visoko čisla. Gostu, stopivšemu v hiSo, se ponudi, kar se v njej najvišje ceni: kruh in sol. Izmed 'oprave, ki je pri kuhi služila, imenujemo kotel, lonec, sklede, raženj, žlice in nože. Najstarejša umetna pijača je bila med, pripravljena iz medu; pozneje sta postala običajna tudi ol (pivo) in vino. Obleka in noše. Razne obleke smo že našteli, ko smo govorili o domačem obrtu; bilo jih je prav mnogo. Kakšna je vsaka bila, o tem se gotovega nič ne ve; sklepati se nekoliko da po izkopanih kipih iz tiste dobe, ki predstavljajo božanstva. Po teh bi stari Slovani bili nosili širokorokavne in črez kolena segajoče srajce, ki so je črez bok s pojasom pasali, pa tudi srajce do pet in suknje segajoče do kolen, podobne našim. Noge so odevali s črevlji, na jugu tudi z opanki iz živalske kože, polsti, sukna ali ličja, glavo pokrivali s klobukom. Gotovo pa se ie noSa tudi izpreminjala, saj traja doba, o kateri govorimo, najmanie tisoč let. Moder kmet. Spisal Fr. Lesnika. Bil je nekje premožen, pa že postaran kmel, ki je imel več sinov in hčera. Hčere so bile že omožene, sinovi pa so še čakali doraa, da oče izroči kateremu izmed njih posestvo in premoženje. Ko je oče videl, da se stara in da sinovi čakajo na gospodarstvo, pokliče jih skupaj ter jim govori: »Dragi moji! Kakor vidite, sem se postaral in že nekako oslabel, za to se mi ne zdi neopravičena VaSa želja, da odstopim Vam vse gospodarstvo ter se umaknem v pokoj. Toda, dragi moji, stvar je važna in treba jo je prej dobro premisliti. Cez dva meseca Vas spet pokličem, ter Vam povem, kaj in kako sem sklenil storiti«. Sinovi odidejo na to zopet vsak na svoje delo. Radovedni so pričakovali, kaj bo oče ukrenil. Pretekla sta dva meseca. Oče jih spet pokliče k sebi ter jira začne govoriti: »Dragi moji! V zadnjem času sem opazoval dogodek, ki Vam ga hočetu danes na tanko povedati. Ko sem se v vrtu sprehajal ter premišljeval, kak sklep Vam naj danes razglasim, zapazim v oni votli jablani, da imajo vrabci v njej mladiče. Vzaraem mla- diče iz votline ter jih denem v ptičnico, ki jo obesim pri oknu na steno. Stara dva sta bila v velikih skrbeh, ko mladih nista več našla na prejšnjem mestu. Nemirno sta čivkala in letala semintje. Ko je pa zagledata, bila sta hitro pri ptičnici. In nista jih zapustila. Večkrat na dan sta prihitela k ptičnici ter jih nahranila. Vestno sta za nje skrbela ... Ko mladičem zrastejo peroti, nastavim blizu ptičnice zainke ter srečno vjamem stara dva. Na to izpustim mladiče, stara dva pa zaprem v ptičnico. Dokler so bili mladiči zaprti, nosila sta jim stara dva vedno hrane, ko pa stara zaprem, riiislil sem, da bodo sedai mladifii povračali prejSnje dobrote ter stare skrbno hranili. Toda zmotil sem se. Kajti stara bi morala lakote in žeje poginiti, ako bi se zanaSala na svoje mladiče. Mladičev ni bilo več nazaj, ne blizu. Dragi moji! Ta dogodek mi je odprl oči. Tudi ptiči nas lahko kaj nauče. Sklenil sem torej, da hočem še nadalje sam gospodariti. Mladim ni verovati! Hitro pozabijo na storjene jim dobrote. Še le ko bom v desni držal luč, izročil Vam bom z Ievico ključ!« Kar se brez glave stori, se rado skazi!