Maribor. Dne 22. t. m. je umrla po večletni mučni bolezni Cecilija Potočnikova roi. Maček, vdova žandaimerijskega narednika-vodnika v starosti 40 let. Njenr pogreb se je vršil dne 24.. t. m. na pokopališču na Pobrežju pri Mariboru. Sele pri Slovenjgradcu. Velikonočni pondeIjek med sv. mašo je neznan »romar« vlomil v tukajšnje župnišče. Po stari romarski navadi je prenočeval v senu na skednju, drugi dan pa vlomil. Kuharici je odnesel vse prihranke. Župniku, kar je v soboto dobil pri blagoslavljanju velikono-iiih jedil: treba je iti blagoslovit v malone vsako hišo, od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Ni lahko delo pri teh raztresenih hišah po hribih! Zaslužek je nesel romar. Drugega denarja seveda ni bilo. A gospodaril je romar v hiši čudno. V obeh župnikovih sobah je vse prevrgel. S sekiro, ki jo je šel iskat nalašč v drvarnico, je vlomil v vse predale pisalne mi_e in mizo skoraj čisto uničil. V vseh predalih pa je našel same papirje, rokopise, pisma, račune. Tu je vse razstlal po sobi, da je župnik, ko je prišel iz cerkve, stal sredi teh razvalin in tega razdejanja kakor Jeremija na razvalinah jeruzalemskih. S pisalne pisme je treščiT pobožni romar velik kip papeža Leona XIII., ki;ga -je;-župnik hranil še iz svetega leta 1900, drag spomin na Rim in Leona XIII, Seveda se je Leon XIII. občutno poškodoval. Bo pobožnega romarja že na primeren način zahvalil. Še huje je, da je treščil pod mizo tudi križ s pisalne mize. A naj se dobri neznanec le potolaži: Bog bo treščil njega še čislo drugače pod mizo! Brez skrbi! Tistim pa, ki bi še nameravali vlomiti, v blagohotno vednost, da v selskem župnišču ne bodo našli zakladov. Nikar torej vljamljati! Bele vode. Delo nove ceste v Bele vode je postalo predmet splošnega zanimanja. Za cesto iz Belih vod do Giebenšeka radi izboljšanja promelne zveze s Šoštanjem se je resno zavzel že P. g. M. Frece leta 1890. Za njim so si Se mnogi pmadevali, poslanci so obljubovali doseči znatne podpore, toda kakor z de- lom enako s podporo ni bilo nič. Šele s prihodom e. g. Fr. Klasinca za župnika v Belih vodah se je storilo konec 401etnemu prerekanju za cesto. Istega zasluga je med drugim vse trasiranje ceste in priprave za delo. Za izvršitev ceste v dolžini nad VA km smo si zainteresirani isto razdelili v parcelah po 160 do 400 m ter začetkom letošnjega leta z delom začeli. Cestno delo je uspešno napredovalo, cela črta js v glavnem izvršena, ni pa _e cesta prometno gotova. Ostra kritika in spornost radi ceste bo nehala, kadar bo cesta izvršena v celoti 8 sposobnostjo za vsak promet. Kadar. bo to doseženo, potem velja cestnim gradite. ljem in zamislicem zasluženo priznanje. Škoda bi pač bila, da bi se cestni solastniki sedaj prepirali, ker kadar bodo vsi cesto izvršili, bomo lahko vozili, za les boljše cene pridobili ter pred javnostjo priznanje dobili. Pameče. Bliža se prekrasni mesec maj, kl je posvečen naši ljubi maleri Mariji. Prvi maj bomo obhajali Pameeani na hribu v cerkvi sv. Ane, da tam počastimo našo nebeško kra-i ljico in se pripoiočimo sv. materi Ani, naj bi nam ona izprosila poinoči v sedanjih težkih časih. Častilci kraljice maja in sv. matere Ane, udeležite se naših procesij in sv. maš. Prvo sv. opravilo se začne ob 7. uri, potem tihe sv. maše in ob 10. uri slovesno sv. opravilo. Veselimo se krasnega dneva in odložimo naše skrbi, podajmo se v velikem številu na božjo pot! Marenberg. Po zadnjem poročilu iz Maren^ berga v »Slovenskem gospodarju« sta bila tu dva mrliča. Prvi je bil 421etni delavec Rus Ivan Rumenjakov, rojen oli izlivu reke Volge v Kaspiško jezero v Astrahanu. Umrl je vsled vnetja možganske mrene. Drugi pa je bil najstarejši Marenberžan, prevžitkar in vdovec, g. Franc Morth. Novembra lanskega leta je stopil v 91. leto. TJmrl je na možganski kapi. Dne 5. aprila je minilo 50 let, odkar tu delu-i je kot cerkovnik in organisti g. Anton Dch majnko. Kot pristen prlek, doma od Sv. Jurija ob Ščavnici,' je imel iii še ima veselje do godbe in petja. Vodil je svoje dni celo godbo na pihala, zadnje čase pa pojejo po našiti cerkvah pesmi, ki jim je on zložil napeve. Kljub svoji starosti je še vedno zelo čvrst. Od 15, aprila .naprej so prosti plačevanja mostnine čez most med Marenbergom in Vu-- hrcdom: pešci, prevoz poljskega orodja za taiojšnjo obdelavo polja, in prevoz poljskihpridelkov. Za kolesa, motor, avto in razne vozove pa je še vedno treba plačati mostnino. Bres.ern.ca pri Bfariboru. Na belo nedeljo ob pol enih zjutraj je urnrl Anton Kermat, kovaški mojster, star 68 let. Za njim žalujejo 3 sinovi, ki so že vsi oskrbljeni, in vdova s svojim sinom. Rajni je bil dober, plemenit mož odločno kršeanskega mišljenja in dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«. Pogreb je bil v torek. Rajni naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Hoče. Dno 11. aprila je umrla v Hočah Marija Fluher v 86. letu življenja. Bila je vrla krščanska žena in mati, k. je v krščanskem duhu vzgojila svojih 6 otrok. V njeno hišo je zahajal vedno »Slov. gospodar« in drugi krščanski listi in knjige Družbe sv. Mohorja. Pogreb je bil na veliko eoboto, da so se ga mogli udeležiti dve hčeri, ena iz Dunaja, druga iz Gradca, s svojimi otroci. Pred 4 meseci je umrl njen mož v staros.i B8 let. Zahvaljujemo se g. dekanu za prisrčne poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, požarni brambi in vsem števi.nim udeležencera. Bla?a inati naj počiva v miru! Črešnjevec. Umrl je blagi mož Matevž Kotnik, oče ljubljanskega profesorja g. dr. Jakoba Kotnik. .¦Ł,„_ Hajdin pri Piuju. Dnevn.k »Slovenec« fcadnji čas zelo često beleži razne pretepe in poboje iz ptujske okolice. Ilvala Bogu, iz naše hajdinske župnije se zadnje čase nič slabega ne sliši. Veliko noč smo praznovali zelo slovesno, k čemur je pripomogel naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom mladega in zelo delavnega mladeniča, organista g. Antona Pal, domačina. Omembe vredno je, da pri našem cerkvenem pevskem aboru sodelujejo trije bratje in štiri sestre g. organista. Pohvalo zaslužijo tudi vsi ostali fantje, ki so sicer precej streljali, ali čim se je začela pridiga Jn ves fas veeernic ni padel nobeden strel. Letos so se tudi fantje požurili v cerkev in mislim, da so bill zadovoljni. — Naj mi bo dovoljeno, g. urcdnik, omeniti še našo pobožnost ob prvih :petkih, kar gotovo zasluži par skromnih vrgtic. Pobožnost prvih petkov je pri nas, hvala Bogu, še precej zadovoljiva. Prilika za sv. spoved je dana že prejšnji popoldan in na petek sam Ee takoj po 4, uri zjutraj. Češčenje božjega Srca se torej tudi na Ilajdinu vidno širi. Veliko družin je vpisa.iih, oziroma posvečenih presv. Srcu, a še veC oseb je, ki smo se posvetili sami v svojem srcu Njemu, ki mu je vse očito. Pri deljenju sv. obhajil pride g. župnik i navrh napolnjenim cibori.jem, pa mova često 5e drugega malo olajšati, predno smo vsi na vrsti. Pa ne mislite, da so to samo ženske. Tudi raož in fantov je precej med njimi. Zadnjič sem naštel 143 moških, a jih je včasih še več Pobožnost povečajo spet oni na koru z izbraaimi pesmimi in lepe besede o božjem Srcu ttašega duhovnega voditelja. flajdlna. Povsod' je hudo, kjer se ljudje med Seboj razumejo in radi imajo, pa pride nenadoma božja dekla s svojo neusmiljeno ostro koso in enega i_ ljubljenega domačega kroga pokosi. Še huje pa je, kjer smrtna usoda zadene družino, ki šteje 9 živih o.ročičev in. roditelje, a baš mati mora biti žrtev smrtnega pbiska. To se je zgodilo v naši župniji v Gereči vasi. Tam je umrla Barbara Kiselak in Sicer je izgubila svoje življenje nekaj kratklh ur potem, ko je dala temu svetu že 15. svoje dete. Otrok je prav močan in je pri sv. krstu flobil ime Jurij, a dcma ni mogel ostati, am- pak se ga je usmilila njegova dobra teta, &„ mu bo nadomestovala izgubljeno mamico. Pogreb te žrtve materinskega svetega poslans.va je bil veličasten dokaz sočutja vseh vaščanov in župljanov do nesrečne diužine. Posebno dobre krščanske matere so prišle na mrtvaški sprevod raolit in obžalovat. V nagovoru pa, ki je bil pri odprtem grobu, so o.roci bili potolaženi z resnico, ki je vedno obdržala svojo veljavo, da namreč tisti, ki ima Boga, ni ubog, in da tisti, ki mater izgubi, naj tembolj vzljubi nebeško mater Marijo! Sv. Barbara v Slov. ggricah. V tihem postneni času smo iineli osem dni sv. misijon, katerega so vodili mis.jonarji od Sv. Jožefa pri Celju. Bil je dobro obiskan kljub velikemu spomladanskemu delu, ki ga je sedaj povsod dovolj: v gozdti, vinogradu, sadovnjaku, na polju in v vrtu. Dal Bog, da bi vsi dobri nauki ostali v srcih in rodiJi obilo dobrih sadov! — Zaključila so je druga gospodinjska nadaljevalna šola. Zaključne prireditve se je udeležil tudi srezki načelnik, šolski nadzornik in domači č.nitelji. Zahvala gre g. voditeljici Jožici Peterlin, da se šola za mlada dekleta vsako zimo vrši! — Res težki so easi, v katerih se nahajamo. Mislimo in mislimo, kaj bo v bodoče, ako za našega kmeta ne bodo nastopili boljši časi rednih razmer in gospodarskega napredka. Danes človek dela in so muči od zore do raraka, pa sc kornaj preživlja; da bi si pa kaj prihranil ali gospodarstvo zboljšal, ni niti misliti. Veliko hodi brezposelnih ljudi od hiše do biše, ee jim ponudiš dela, bi radi bili po advokatovsko plačani, česar pa kmet ne zmore. Sv. Antou v Slov. goricab. Že od nekdaj je pri nas navada, da imamo Antonjevčani vsako leto tudi pri cerkvi velikono.ni kres. Tako je bilo tudi letos. XaS g. župan pa, ker je bil v strahu, da se mogoče letos ne bi godili pri tem kresti kaki neredi in nemiri, mogoče celo ,še kaki izgredi, je naročil od Sv. Trojice dva orožnika, ki naj bi skrbela za javni niir in red, dokler bi kres gorel. In res, orožnika sta se v polni meri zavedala svoje dolžnosti. ter pri ognju stražila. Ljutomer. Opozarjamo že danes, da bo v nedeljo dne 14. maja imel v Ljutomeru pridige in skioptično predavanje o kitajskih misijonih g. misijonar Kerec, ki se je po 12 letih vrnil v svojo domovino. Da ne bomo zamudili! Zreče. V nedeljo dne 7. maja se vrši s pričetkom takoj po rani maši pri tukajšnjemšolskem tebelnjaku pod okriljem čebelarske podružnice za konji.ki srez in pod strokovnim vodstvom g. H. Peternela, župnika v pokoju, celodnevni poučni iečaj. .Vabljeni vsi čebelarjil Oplotnica. Petelinšek Frane, kolarski mojster, je nepričakovano oclložil mesto načeistva tukajšnje požarne brambe in mesto odborništva v o[ .otniškem občinskem zastopu. Svojčas je bil stalen kandidat bivše demokratske stranke. Kostrivnica pod Bočem. Slovenski piegovor piavi: »Mladina poštena, bodočnost bo srečna.« Da bi se poštena mladina ohranila, zato si prizadeva Marijina družba, če tudi kateri član odpade, pa saj je tudi Kristus imel odpadnika, istotako sv. Cerkev; glavno je, da ve.ina ostane na poštenem potu. Kostrivniški Marijini družbeniki so bili svojčas izvrstni Orli, a tekom n.inule zime so si pa omislili godbo na pihala. 0 Veliki noči so imeli prvi nastop ter so se že kot novinci dobro postavili v povzdigo cerkvene glasbe. Bog daj in Marija, da bi se fantje tudi v bodoče odlikovali v poštenosti in znanosti glasbe. — Gospodova dekla smrt je presadila nekaj cvetk iz Kostrivnice v nebeški vrt. V dveh dneh so umrle dve Maiijine diužbenice Z. Kamenšek in Roza Strniša, ki je bila mučenica, priklenjena na postelj že več let. Na veliko soboto je bila položena k večnemu počitku Ivana Prah, Linditka gostilničarka, ki je skoro vsak dan bila pri sv. maši do zadnje bolezni, bodi za vzor oslalim! Eostrivnica. Naši cerkveni pevci nas za vsake večje praznike razveselijo z novim in ganljivim petjem, tako, če ga človek pazljivo posluša, ga gane do solz, zalo pa tudi radi prihajajo ljudje k službam božjim. Vsako drugo nedeljo v mesecu imamo vpeljano Ijudsko petje, da pri sv. maši poje cela cerkev. Ves ta lep napredek v cerkvenem in ljudskem petju je zasluga našega za vse dobro vnetega č. g. župnika Slavi.a, ki je že na stotine ur žrlvoval za pouk lepega ljudskocerkvenega petja, ko v zimskem času po večernicah poučuje samo Ijudsko petje. Za letošnje velikonočne praznike pa nas ni razveselilo samo lepo cerkveno pelje, slišali smo tudi lepe komade domače godbe na pihala, ki nas je s prvim nastopom ka. preseneuila, da se je v tako kratkem easu toliko nau.ila pod vodstvom spretnega kapelnika iz Studenic. člani novoustanovljene godbe so sami mladi fantje, ki so večina vsi člani fantovske Marijine družbe, zato upamo od njili veliko in lepega uspeha. Fantje, le tako korajžno naprej in Bog blagoslovi naš trud! Velikonočno veselje je skalila smrt s svojim obiskom pri (ukajšnjemu faranu in gostilničarju po domače pri Lindi.u in upihnila luč življenja znani posestnici in gostilničarki Iva^ n\ Prah. Rajna ,je bila znana kot dobra in miro.jubna soseda. Pokopali smo jo na veliko soboto ob veliki udeležbi sorodnikov. Odpočij se, dobra mati in sosecia, po 721etnem trudapolnem življenju v miru na doma.em poko. pališču! Nezbiše pri Sv. Emi. Dne 1. aprila je za vedno zaiist.il svoje trudne oči trikrat oženjenf Anderlič Jurij ali Pohrašekov stric. Povsod znani je bil posestnik v Nezbišah, fara Sveta Ema. Spr.mili smo ga k večnemu počitku vsi njegovi sosedi in žlahta in mnogi prijatelji, ki so rajnega hodili noč in dan od blizu in daieč obiskat in krcpit v slovo. Rajni je dosegel starost G3 let kljub velikim bridkostim in težavatn v zakonskih in gospodarskih zadevah, kljub vsemu hudemu je imel vedno zadovol.jno, potrpežljivo in veselo srce, da je vsakega s svojo dobro voljo in leplmi pesmimi razveselil. Rajni je bil sorodnik dobre Šketove in Belinetove rodbine pri Sv. Emi, katera silno žaluje za rajnim stricem Jurijem, kakor tudi vsak, ki ga je poznal daleč okoli, Zapušča tri dobre sinove, ki so še samcl lxf neoskrbljeni, in dobro hčerko, ki je že na posestvu v domači obeini. Naj ppčiva v.božjem miru! Da bi se spet videli nad zvezdami! Zibika. Na velikono.no nedeljo, na praznik vstajenja našega Zveličarja, ob večni luči, je za vedno zatisnila svoje trudne oči dobra žena Palirjeva, Mima Koritnikova, in šla k večnemu počitku. Stara je bila komaj 46 let. Pred 4 leti jo je vsled velikega napora zadela kap. Kljub največji skrbi, ki so jo njej naklanjali domači, je bolezni podlegla. Dobra žena je bila vdova po pred dvema letoma umrlem dobrem zglednem možu Francu Koritniku. Rajna je bila tretjerednica in clanica raznih bratovščin. Gotovo bo sv. Francisekin Karmelska Marija Devica izprosila rajni ženi srečno večnost. Pogreb se je vršil v torek 18. aprila, ob veliki udeležbi sorodnikov iz Kostrivnice in sosedov, kateri so rajno Koritnikovo mamo jako radi imeli. Domaei župnik Jelšnik je izpregovoril prisrčne poslovilnebesede. Rajna počiva v miru! Ohranimo ji hvaležen spomin! Drenskorebro-P.lštan]. Dne 8. t. m. je nenadoma preminula ralada gospodinja Rezika Amon iz Penkovega sela v starosti 29 let. Pred 5 leti se je poročila z Anion .Tanezom, po domace Hriberskim, rodom je pa iz Sv. Petra pod Sv. gorami. Bila je skrbna in dobra gospodinja, blaga mati štirih olročičev, koje je sedaj morala prepustiti mlademu, komaj 30 let staremu možu. Med sosedi je bila zelo priljubIjena, kar je pričal zelo številen obisk na mrtvaškem odru, mnogo ljudi jo je pa tudi spremilo na njeni zadnji poti. Domači g. župnik je v lepih besedah. orisal njeno skrbno in mlado življenje ter se poslo\.1 od nje ob grobu. Njena nenadna smrt je težko zadela sosede, ker so ž njo izgubile dobro in vzorno tovarišico, zelo težko jo pa bodo pogrešali mož, s kojim je živela v najlepšem sporazumu in v zakonski sreči, ter otro.ički, kateri so izgubili zlato mamimco. Pokojna Rezika je bila zvesta čitateljica »Slovenskega gospodarja«, pri kojera je navadno presedela v krogu svojih ma lih skoro vsako nedeijo popoldne. Mladi Rezki naj bode zemljica lahka, njenemu možu in starišem, kakortudi vsein sorodnikom pa naše,iskreno sožalje! — Sosedje. Št. Vid nad Valdekom. Tudi pri nas napredujemo. V zimskem času emo inaeli kmetsko nadaljevalno šolo. Tega tečaja so se udeležili skoro vsi boljši fantje iz župnije. Tudi nekateri možje, umni gospodarji, kakor g. Valentln Aberšek, po domaee Spodnji Smonkar, in g.Leopold Dvorjak, po domače Breznik,-so k poduku pridno prihajali. Prišlo je tupaictm do prav zanimivih, za gospodarstvo. potrebnih razgovorov. Da se je točaj tako dobro obnesel, gre čast in zahvala šolskemu upravitelju g. Zupančiču. On sam je tečaj vodil in poučeval tlozemstvo, sadjerejo in druge predmete. l.omači g. župnik mu je pomargal s tem, da je poučeval krščanski nauk, živinorejo in gozdarstvo. Udeleženci so poduku obeh z zanimanjem sledili. Niso se utrudili, dasiravno je šola včasih trajala po 4 ure zaporedoma in sta bila predavatelja samo dva. Na koncu tečaja smo povabili tudi živinozdravnika g. Peršuha iz Slovenjgradca, ki nara je v 2 uri dolgem predavanju prav zanimivo in strokovno lazložil razne živinske bolezni in. nevarnosti pri živin3kihporodih. Udeleženci kmetsko nadaljevalne šolesog. Peršuhu za njegovo poučnopreilavanje zelo hvaležni, ka^or tudi g. Dragotinu Zupančiču, ki je tečaj osnoval in tako spretno vpdih Veiiko noč smp obhajali v toplem in lepem vremenu.- V noči 19. do 20. aprila pa je padlo zopet precej snega in znašli smo se v novi zimi. Cerkvena gostilna se je zopet odprla in ima na vazpolago dobro in pristno vinsko kapljico. Zatore: Kdor boče kaj dobrega zavžiti, naj pride v Št. Vkl pristno vince pit! — Šentvidski fantje.