Dr. Simon ubic: Prodiranje proti severnemu zemskemu teaju. 181
Fridtjof Nansen.
jednakih pojavih sodijo meteorologi, da m r a z n i na severnem teaju najhuji, ampak v Verhojan-s k u. '
Med vso potjo", tako sporoa Nansen dalje, je bilo vse motvo na ladiji izvrstno zdravo. Tudi na kurdeju1), ki se zaradi nepripravne hrane silno rad pritakne popotnikom mrzlih pokrajin, ni zbolel nikdo. as nam je potekal prijetno. Vsak mojih tovariev je storil natanno svojo dolnost in to z veseljem : ne vem, da bi mogel dobiti boljih spremljevalcev za tako potovanje.
Na ladiji smo imeli mlin na veter; ta nam je gonil stroj, ki je delal elektriko; nabrali smo jo v akkumulatorjih ter razsvetljevali njo notranje prostore na Frami.
Kakor sem priakoval, pluli smo proti se-vero-zahodu najhitreje po zimi in pomladi, po letu pa so nam nasproti pihajoi severni vetrovi zadravali ladijo v njenem teku.
Dne 18. ronika 1. 1894.5010 dospeli do 81. stopinje in 52 minut severne irine. Od todi pa nam je ledovje spehalo ladijo zopet nekaj proti jugu. In ele dne" 21. vinotoka smo prili zopet vie proti teaju do 82. stopinje sev. irine. Na sveti veer smo stali ob 83 stopinji, nekaj dnij pozneje ob 83 stopinji 24'. Tako blizu teaja doslej ni stopila nobena noga loveka! 2)
Zaetkom prosinca 1. 1895. je tiala Fram zamrznjena v pet senjev debelem ledu. In nad debele ledene stene se je nakopalo e toliko ledenih grud, da smo se bali, sedaj in sedaj bo ledovje, pritiskajoe od vseh stranij, ladijo zasulo ali zmelo in potopilo. V taki nevarnosti smo iznosih iz ladije najpotrebneje stvari in orodje, posebno pa hrano. Vse to smo nakopiili zunaj ladije na varni ledeni ploi, nekaj pa tudi zloili v olne, ki smo jih e na led potegnili, predno nam je ladija tako globoko zamrznila. To je trpela ladija pod straanskim stiskanjem, da so kar kripale in stokale stene! A k nai srei je bila ladija zgrajena tako umetno
l) Kurdej (korbut) je bolezen, ki nastane najraji na morju in se kae v ustih na oteklem in gnijoem mesu okoli zob.
2) Pa Lockvvood 1. 1882, ki je tudi priel do 830 24'.
in mono, da jo najsiloviteje stiskanje ni moglo zdrobiti, pa pa jo je odkrhnilo od ledenih sten, na katere je bila primrznjena, ter jo poasi vzdignilo kviku iz ledenega oklepa. In glejte, isto nepokodovana je stala sedaj vrh ledu! Ta izkunja me je prepriala, da ledovje ne more nikdar pokvariti in uniiti moje ladije. Odsihmal je pominulo nevarno stiskanje, in ledovje nas je tiralo z ladijo hitreje nego poprej proti severu.
Ko sem pozneje po tiru spoznaval, da naa Fram, ki je dospela dale nad severno stran Franc-Joefove deele, ne bo mogla bolj pribliati se severnemu teaju, sklenil sem zapustiti ladijo. Jo h an sen je bil pri volji iti z menoj. Boljega tovaria bi ne bil mogel dobiti, ako bi bil. po svojem volil med motvom. Vodstvo ekspedicije na Frami pa sem izroil kapitanu Sverdrupu. Toliko zaupanja imam v Sverdrupovo voditeljsko sposobnost in v njegovo zmonost in vrstost v premagovanju vsa-katerih ovir in teav, da me ni strah, da bi ne reil vsega motva tudi v tistem najnevarnejem nakljuju, ko bi se imela pogubiti ladija Fram.
Dne 3. suca 1, 1895. smo dospeli e na ladiji do 840 4' severne irine. Z Johansonom pa sva dne 14. suca zapustila ladijo Fram kakih pet zemljepisnih minut nije pod vshodno dolino 1020 27' tetih od zvezdarnice v Green-' wichu.
Moj in Johansenov namen je bil preiskovati okolico dalje tje gori proti severu, pribliati se kolikor le mono severnemu teaju, potem pa vrniti se ez Franc-Joefovo deelo k Spitzbergiji, kjer sva se trdno zanaala, da dobiva kako ladijo, katera naju prepelje domov.
S seboj sva vodila 28 psov in tri sani. Zase sva bila preskrbljena s hrano za sto dnij, za pse pa le za trideset dnij. Led se je gibal poasi. Dne 22. suca sva dospela do severne irine 850 io' in dne 29. do 850 30'. Ko bi se ledovje pod nogami ne bilo gibalo proti
Ladija Fram.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si