1 ;	IZHAJA OD LETA	1959
: ;	Letnik XXVI	Št. 2
	Hrastnik, 13. 2.	1984
GLASILO DELAVCEV STEKLARN E-SI JA J HRASTNIK
LETNA KONFERENCA SINDIKATA
Naš pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost
V soboto, 21. 1. 1984 je bila letna konferenca sindikata DO Steklarna Sijaj Hrastnik. Na konferenci je bil prisoten tovariš Marjan Orožen, predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Prisotni so bili tudi: Miro Štraj-har, sekretar Medobčinskega sveta zveze sindikatov Trbovlje in Adi Zaletel, sekretar Občinskega sveta zveze sindikatov Hrastnik.
V poročilu predsednika in v razpravah delegatov so bili v ospredju pereči gospodarski problemi, s katerimi smo se v preteklem letu srečevali v delovni organiaciji, vsebinsko pa so razpravo obogatila ramišljanja o delu in nalogah v letošnjem letu, ki bo v gospodarskem smislu verjetno še težje od preteklega.
Več o tem na strani 2 in 3.
Razmišljanja ob slovenskem kulturnem prazniku
Kultura je tista, ki določa človeka v njegovem bistvu. Ustvarjanje na kulturnem področju je način, kako izraziti svoja občutja, doživljanje sveta in sebe samega. Uporabiti svojo notranjo moč za ustvarjanje in poustvarjanje pomeni obenem tudi to, da težimo k nečem lepem v nas in v vsem, kar nas obdaja.
Tisoče različnih definicij kulture je že na svetu, vsak ki se ukvarja z njo, jo razlaga drugače. Rdeča nit vseh razlag pa je prav gotovo lepota, estetskost, ki je lastna vsemu v kulturi, ki je ne določata čas in prostor. Kultura je ena sama, prav tako kot je merilo za lepo v svojem najosnovnejšem določilu le eno.
Medsebojne odnose, sprejemanje in dajanje, ustvarjanje in poustvarjanje lahko označimo s pojmom kulture. Povsod tam, kjer ljudje pokažemo željo in voljo po lepem, humanem, vrednem in trajnem v nekem pojavu, lahko spregovorimo o kulturi.
Slovenska kultura združuje v sebi tisoče stvaritev naših umetnikov, ljubiteljev, tistih, ki skrbijo za lep slovenski jezik in vseh, ki imajo radi slovensko zemljo in slovenski narod. Kot cvet je, ki ga je treba negovati, da bi bil v ponos vsem, ki skrbijo zanj. Kot spomin na tiste dni je, ko se je bilo potrebno za vse slovensko bojevati, braniti, kar so ustvarili rodovi pred nami.
Vsak človek, ki nosi v sebi željo po lepem in dobrem, naj se vedno, in le ob kulturnem prazniku, zave, da nosi v sebi neizmerno bogastvo moči in volje, ki lahko zmaga vedno in povsod.
Sonja Juvan
aš pogled v
preteklost,
OBISK V TOVARNI
Pred pričetkom letne konference si je tovariš Orožen ogledal našo proizvodnjo. Takole je njegov obisk v tovarni zabeležila fotografova kamera.
Iz poročila predsednika konference sindikata
Trenutno se bomo morali kot organizacija čim bolj aktivno spoprijeti z nalogami, ki nas čakajo na področju nagrajevanja po delu v celi DO, ureditvi dohodkovnih odnosov med novimi temeljnimi organizacijami, zlasti na področju delovne discipline in boljšega odnosa do dela. Zavedati se moramo, da sam akt o združitvi še ni porok za dobro delo in uspešno gospodarjenje, temveč, da je celotno stanje v delovni organizaciji še kako odvisno od aktivnosti in uspešnega delovanja družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov, delegacij ter vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu.
Na področju združevanja dela in sredstev so pred nami še nove obveznosti, ki jih bomo morali v doglednem času realizirati. Že večkrat so bile podane pobude o tesnejši povezanosti oziroma sodelovanju med slovenskimi steklarnami. Te pobude bomo morali v letošnjem letu temeljito pretehtati in se za vse pozitivne elemente takšnega povezovanja tudi pozitivno odločiti.
Glede na družbeno ekonomsko situacijo v državi je bilo naše delo v preteklem obdobju u-smerjeno v izvajanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov, ki so imeli za cilj izboljšanje gospodarskega stanja v delovni organizaciji, kar naj bi se odrazilo zlasti v zmanjševanju materialnih stroškov in boljšem zadovoljevanju naših osebnih in skupnih potreb. Tu je potrebno poudariti, da smo tudi v letu 1983 dokaj uspešno kljubovali zaostrenim pogojem gospodarjenja in smo poslovno leto zaključili uspešno. Kljub problemom, s katerimi smo se v tem letu srečevali, nam je uspelo zagotoviti vse potrebne surovine, energijo in ostale materiale za nemoteno odvijanje delovnega procesa. Čeprav še ne razpolagamo z dokončnimi podatki, pa se lahko opremo na oceno, da smo sprejete planske naloge v vseh temeljnih organizacijah dokaj uspešno realizirali.
Doseženi rezultati gospodarjenja pa bi lahko bili še boljši, če bi bila naša angažiranost na delovnih mestih nekoliko večja. Prav to mislim, da je naša naloga v prihodnjem obdobju, da se močneje angažiramo ravno na področju povečevanja produktivnosti ter zlasti osebne angažiranosti ter odnosa do dela. To mislim, da je osnovno načelo v bitki za stabilizacijo in temu načelu bomo morali slediti in ga vtkati v naše življenje. Mislim, da živimo v času, ko se moramo zavedati, da naše delo dn življenje ni sestavljeno samo iz pravic vseh vrst temveč, da sledijo pravice šele po izpolnjevanju naših obveznosti.
Z reorganizacijo in formiranjem TOZD proizvodnja stekle-
nih izdelkov bo po predvidevanjih in dosedaj zbranih prošnjah to pomenilo približno 150 do 170 prošenj za stanovanja, torej prav toliko nerešenih? stanovanjskih vprašanj. Na drugi strani tega bolečega dejstva ostaja precejšnja in obsežna stanovanjska problematika, kjer je boleče ^tudi to, da je med prosilci še vedno dosti delavcev, ki kljub več desetletni delovni dobi še vedno stanujejo v slabih in neprimernih stanovanjih, pa se godi celo to, da lahko dobijo novo stanovanje šele tik pred upokojitvijo. Zaskrbljujoč je tudi obseg stanovanjskih problemov, ki so odraz minulega zaposlovanja v osnovni proizvodnji: delavci, ki živijo v samskih domovih, si ustvarjajo družine, stanovanj pa ni, da bi jim pomagali, kar spet povzroča težke razmere, ki imajo svoj vpliv na delež nasilnih vselitev, ki jih beležimo tudi mi, na počutje in odnosov teh delavcev, prav gotovo pa tudi na zunanjo sliko naše tovarne.
Med problemi, ki se bodo tudi v prihodnje odražali v naši sredini, bo še nadalje vprašanje varstva otrok, kar je kot problem zelo evidentno predvsem v kontroli avtomatske proizvodnje, kar je tudi posledica 4-iz-menskega dela. V celotni naši osnovni proizvodnji ostaja tudi v bodoče nujno potrebno nočno delo žena, kjer si glede na proizvodne in izvozne cilje, ki jih moramo dosegati, v sedanji fazi mehanizacije ne moremo privoščiti nadaljnjega zmanjševanja nočnega dela žena. Vsekakor pa mora biti naša pozornost u-smerjena v zagotavljanje ustreznih pogojev, da se bo nočno delo lahko normalno odvijalo.
Novo sprejeti republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prinaša tudi v zvezi z industrijo bistvene spremembe. Te izhajajo že iz nove definicije invalidnosti, po kateri se ta ne ocenjuje le na dela in naloge, ki jih je delavec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti, temveč na vsa dela v TOZD, ki ustrezajo strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti delavca. To hkrati pomeni, da bo vse manj delavcev, ki bodo v okviru veljavnih predpisov pridobili kategorijo in vse več tistih, ki bodo pridobili pravico do ustrezne zaposlitve, vendar v breme temeljne organizacije.
Ko obravnavamo bolniški sta-lež, ne moremo mimo poškodb pri delu, ki jih je bilo v preteklem trimesečnem obdobju, ko je bila izvršena analiza, nekoliko manj. S tem seveda ne moremo biti zadovoljni, saj je še vedno največ poškodb zaradi nepravilnega delovnega postopka, neurejenih delovnih prostorov oziroma delovnih mest, neuporaba osnovnih zaščitnih sredstev in slabe organizacije dela.
sedanjost in prih
Iz razprave
MARJAN OROŽEN
Ustrezna merila — motiviranost za boljše delo
V svoji razpravi je orisal splošno gospodarsko situacijo v Jugoslaviji in med drugim poudaril, da smo v letu 1983 dosegli vidne rezultate, saj smo priča narasli produktivnosti dela, uspelo nam je povečati tudi zaposlenost, kar je vsekakor pomembno. Še nadalje pa se srečujemo s problemi, med katere sodi v prvi vrsti visoka inflacija, ki je posledica dejstva, da je skušalo gospodarstvo breme povišanih materialnih stroškov, prenesti na cene svojih izdelkov.
Vaše razprave, je v nadaljnjem poudaril, pa so dokazale prav nasprotno, saj ste težave, ki so se pojavile med letom reševali na drugačen način, ki je temeljil predvsem na prihranku pri energiji in iskanju vseh drugih notranjih rezerv.
Glede na trenutno situacijo, v kateri je jugoslovansko gospodarstvo, je ena od prvih nalog sindikata ta, da se zavzema za preprečevanje nadaljnjega padanja realnega osebnega dohodka zaposlenih, to pa bomo dosegli samo z večjo produktivnostjo dela, S čimer bomo ustvarili več dohodka in s tem tudi več sredstev za delitev osebnih dohodkov.
Nadalje je potrebno težišče razprav ob obravnavi zaključnih računov za leto 1983 usmeriti na področje naraščanja vseh vrst materialnih stroškov, ki najbolj negativno vplivajo na rezultat poslovanja. Korigirati je potrebno vse vrste stroškov, kjer je to mogoče, pri tem pa je potrebno vso pozornost usmeriti tudi v to, da ne bo prehudih odrekanj prav na področju zadovoljevanja potreb družbenega standarda. Skratka, opirati se je treba na lastna sredstva in narediti vse, da ne bi prihajalo do situacij, ko zaradi neporavnanih obveznosti ne bi bilo mogoče izplačati osebnih dohodkov.
Da bomo dosegli boljše proizvodne rezultate, je potrebno poskrbeti za ustrezna merila, ki bodo delavce motivirala k boljšemu delu, odnosno na področju pridobivanja in delitve dohodka storiti korak naprej. To pomeni, da bi za isto delo v različnih DO, za doseganje iste uspešnosti dela, delavci bili tudi enako nagrajeni.
Od sindikata se zahteva tudi večja prisotnost na področju delovanja delegacaij SIS, DPO in samoupravnih organov. Torej v teh kriznih gospodarskih razmerah, postaja vloga sindikata vse bolj izpostavljena. Včasih se od sindikalne organizacije zahteva celo preveč, saj se moramo zavedati, da sindikat ni organizacija, ki o čemer koli odloča, lahko pa o vsem daje svoja mnenja, in predloge oziroma izoblikuje ustrezna stališča.
Zato je treba poglabljati stik med organizacijo in članstvom,
kar bomo dosegli z aktivnim delovanjem sindikalnih skupin oziroma podskupin, saj je uspešnost sindikata odvisna prav od povezovanja le-teh.
SLAVKO KUŠAR
Za doseganje skupnih ciljev — skupno reševanje problemov
Združitev obeh delovnih organizacij’ v novo DO STEKLARNA — SIJAJ je rezultat prizadevanja vseh zaposlenih v obeh kolektivih.
Da bomo izpolnili cilje, ki smo si jih zastavili ob združitvi, bomo morali najti obliko in metode dela, da bomo probleme reševali skupno, zato naj bi se Izvršni odbor 00 ZD TOZD in DSSS sestajali na skupnih sestankih, izmenično enkrat v eni drugič v drugi temeljni organizaciji.
ALBERT KAPELAR
Z boljšo organizacijo dela, do boljših proizvodnih rezultatov
Z rezultati, doseženimi v letu 1983 smo lahko zadovoljni, saj smo poslovali v izredno težkih gospodarskih pogojih. Med letom smo bili celo večkrat priča precejšnjim podražitvam embalaže, surovin in energije.
Da bodo rezultati v letu 1984 še boljši, bodo potrebni veliki napori vseh zaposlenih. Zavedati se namreč moramo, da imamo v avtomatski proizvodnji instalirane zastarele stroje, na katerih dosegamo dokaj dobre rezultate, celo boljše kot naši konkurenti, to so ostale jugoslovanske steklarne, ki imajo moder-
nejše stroje, s katerimi bodo tudi lažje zadostili zahtevam kupcev.
Obstoječi strojni park zahteva tudi veliko rezervnih delov, katere smo v preteklem letu precejšnje število izdelali doma in sicer v TOZD orodjarna, tako je bilo izdelanih za preko 3 stare milijarde rezervnih delov. S tem smo prihranili precej dragocenih deviz, saj bi iste dele v nasprotnem primeru morali uvoziti.
Zato bo eden od stabilizacijskih ciljev v tem letu, vsekakor posodobitev obstoječega strojnega parka, razširitev TOZD o-rodjama in vseh spremljajočih obratov, kamor sodi tudi zme-sama.
Ne morem pa tudi mimo nagrajevanja po delu, pri katerem v zadnjem času prihaja do uravnilovke, ki smo jo dosegli z lažno solidarnostjo med posameznimi skupinami, zato bo potrebno izdelati tak pravilnik o nagrajevanju, ki bo dobro delo stimuliral, slabo pa destimuliral. Zamisliti bi se morali tudi nad padanjem realnega osebnega dohodka, saj vsako nadaljnje zmanjševanje vnaša med delavce nezadovoljstvo, kar pa pogojuje slabo delo.
MARJANA TOVORNIK Nenehno naraščanje bolniškega staleža, že resno ogroža nemoteno odvijanje proizvodnje
V zadnjem času smo priča naraščanju vseh vrst odsotnosti z dela, kamor lahko v prvi vrsti postavimo prav koriščenje bolniškega staleža.
Če bi analizirali vzroke, ki to pogojujejo, bi vsekakor prišli do zaključka, da so temu med drugim krivi tudi neurejeni stanovanjski problemi, otroško varstvo, za katerega pa ne moremo trditi, da je povsem neurejeno, ampak je za večino delavk, predvsem mater samohranilk predrago. Bolniški stalež narašča tudi zaradi alkoholizma, ki je v naši DO vse pogostejši pojav.
Zamisliti bi se bilo treba tudi nad tem, ali sredstva, ki jih namenjamo za preventivno zdravljenje še dosegajo svoj namen. V premislek podajam idejo o preventivnem zdravljenju v zdraviliščih in ne v naših počitniških domovih, kjer preventivo koristijo delavci brez kakršnegakoli nadzorstva in se le to v večini primerov sprevrže v dopustniško letovanje.
EMIL BEC
Sprostitev norm — večja proizvodnja
Boljše proizvodne rezultate v TOZD proizvodnja steklenih izdelkov bomo dosegli predvsem z sprostitvijo norm. To velja za obrat ročne proizvodnje, v avtomatski proizvodnji pa kot smo že omenili bo to mogoče doseči s sprostitvijo norm. To velja za obrat ročne proizvodnje, v avtomatski proizvodnji pa kot smo že omenili bo to mogoče doseči s posodobitvijo strojev in rednim vzdrževanjem obstoječega strojnega parka.
Prav tako ne moremo biti zadovoljni z delovanjem delegatskega sistema saj so delegati v (Nadaljevanje na 4. strani)
Do ključev drugače
DRUGAČEN POSTOPEK PREVZEMA DRUŽBENEGA STANOVANJA TUDI PRI NAS
Praktično uresničevanje določil zakona o stanovanjskih razmerjih pomeni tudi čisto drugačen postopek prevzema družbenega stanovanja, kot pa smo mu sedaj priča v praksi.
Ker se bomo po novem sedaj ravnali tudi v naši občini, bi bilo prav, da vas s tem podrobneje seznanimo.
Delavec — imetnik stanovanjske pravice prevzame stanovanje pravzaprav od skupnosti stanovalcev. To pomeni, da ključa ne more dobiti kar enostavno v delovni organizaciji, še manj pa mu ga sme kar po kratkem postopku izročiti prejšnji stanovalec.
Ob prevzemu stanovanja mora delavec:
—	predložiti pravnomočno odločbo o dodelitvi stanovanja,
—	predložiti dokazilo o vplačani lastni udeležbi oz. dokazilo, da mu je plačilo odloženo.
Prevzem stanovanja se izvrši tako, da delavec, ki je dobil stanovanje, podpiše izjavo, da bo uporabljal stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev, v skladu z zakonom in določili našega samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj.
Če imetnik stanovanjske pravice iz neutemeljenih razlogov ne podpiše izjave, ali če je ne podpiše v določenem roku, se šteje, da tak delavec izgubi stanovanj-
sko pravico in stanovanjsko razmerje sploh ne nastane.
Ob prevzemu stanovanja se izvrši tudi ogled stanovanja. V naši občini bo odslej s tem o-gledom takole:
Z zapisnikom se ugotovi stanje stanovanja. Prisotni morajo biti: prejšnji in novi oz. bodoči stanovalec, predstavnik skupnosti stanovalcev, samoupravne stanovanjske skupnosti in delovne organizacije.
Prejšnji stanovalec mora stanovanje predati v normalnem stanju, pod čemer se razume normalna uporaba in s tem obraba stanovanja, stanovanje pa mora izročiti prebeljeno.
V primeru, da je prejšnji i-metnik stanovanjske pravice povzročil poškodbe stanovanja, jih je dolžan odpraviti in dokler tega ne stori, gre ne glede na izpraznitev stanovanja, stanarina v njegovo breme.
Ugotovi se tudi, če so potrebna ostala popravila, ki ne gredo v breme prejšnjega stanovalca. Določi se rok, v katerem je potrebno ta popravila opraviti in za ta čas gre stanarina v breme samoupravne stanovanjske skupnosti.
Šele po odpravi vseh teh pomanjkljivosti se lahko tudi dejansko izroči stanovanje. Tak postopek bo terjal tudi nekaj dodatnega dela, marsikatero zadevo tudi nekoliko zavlekel, prav
gotovo pa ima svojo pozitivno plat: povečala naj bi se odgovornost stanovalcev do družbenega stanovanja, v smislu vzdrževanja stanovaanj, zlasti tistih del, ki ne gredo v breme uptravljalca oz. lastnika stanovanja. V praksi je bilo marsikdaj popolnoma normalno: glavno, da se selimo v novo stanovanje, za ustrezno predajo starega stanovanja, kaj šele za vzdrževanje, ni bilo časa. Ali druga plat: tistemu, ki je dobil rabljeno stanovanje, je bilo
Prvi organiziran obisk kulturne prireditve v Cankarjevem domu je pripravila Zveza kulturnih organizacij. Močno smo se razveselili novice, da nam je vodstvo CD odobrilo sto vstopnic za ogled slavnostnega koncerta AFS »France Marolt«. Zanimanje za prireditev je bilo zelo veliko, saj so vstopnice pošle v enem samem dnevu!
V soboto, 21. januarja smo se z dvema avtobusoma odpeljali proti Ljubljani in čeprav je snežilo, je bila pot prijetna. Pod vodstvom prijavne službe CD smo si dom ogledali, izvedeli precej podatkov o njem in ugotovili, da se je splačalo vlagati v to /naložbo stoletja«, kot CD imenujejo. Obiskovalci se kar načuditi niso mogli nad lepoto in prostranostjo prostorov. Pre-
v začetku prva skrb, da dobi ključe. Do takrat je bilo tudi stanovanje čisto v redu. Kakor hitro pa so prešli ključi v njegove roke, je postal stalen gost na samoupravni stanovanjski skupnosti, saj je ugotovil cel kup nepravilnosti, ki jih je bilo treba odpraviti.
In nenazadnje: gre za uresničevanje vloge hišne samouprav-ve, torej skupnosti stanovalcev, tudi v praksi.
JKR
pričana sem, da jim je bil dom všeč in ga bodo tudi sami večkrat obiskali.
Ob 18. uri se je v veliki dvorani pričel Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi, posvečen 90. letnici Tončke Maroltove in 35. letnici folklorne skupine. Videli smo plese iz enajstih slovenskih področij in program, dolg dve uri in pol, nas je navdušil. Posebno so bili s prireditvijo zadovoljni člani obeh folklornih skupin iz Hrastnika (DPD Svoboda I. ih pionirska iz OŠ Hrastnik).
Ker so bili skoraj vsi obiskovalci te prireditve zelo zadovoljni, se bomo potrudili in poskušali organizirati še kakšno podobno kulturno akcijo.
Tajnica ZKO Sonja Juvan
Sto Hrastničanov v Cankarjevem domu
(Nadaljevanje s 3. strani)
večini primerov prepuščeni sami sebi. Na seje odhajajo brez stališč, prav tako tudi ni povratnih informacij. Zato bo ena od nalog sindikata v letu 1984 oživitev delovanja delegatskega sistema.
Opozoril pa bi tudi na neodgovoren odnos zaposlenih do družbenih sredstev (stroji, razni materiali, stekleni izdelki). Za odpravo tega bo potrebno poostriti ukrepe izrečene na disciplinski komisiji, katerim naj bo podlaga finančna kazen.
BRANKO MILINOVIC, dipl. prav.
Dobro delo DO — odraz vseh zaposlenih
Izrekel bi nekaj besed o izvoznih prizadevanjih delovne organizacije. Dosegli smo dobre rezultate, kljub temu, da nismo v celoti opravili planiranega izvoza.
Opozoril pa bi na problem, ki se v zvezi s tem pojavlja, to je dejstvo, da največ naših izdelkov izvozimo prav na tržišča, kjer plačilno sredstvo ni dolar, ampak druge valute. Zaradi tega prihaja pri kasnejšem preračunavanju do razlik pri izpopolnjevanju izvoznih planov.
Ocenil bi tudi delovanje sindikata v DO. Menim, da je na zadovoljivi ravni, še vedno pa je premalo povezave med zvezo komunistov, mladino in sindikatom.
Tale moj prispevek pa bi zaključil z mislijo, da se moramo
vsi zaposleni zavzemati za izpolnjevanje obveznosti vseh vrst, ne pa samo iskanju pravic. Dobro delo delovne organizacije namreč ni odvisno od dela posameznikov, ampak od vseh zaposlenih v delovni organizaciji.
ADI ZALETEL
Zaključki konference, osnova za nadaljnje delo
Iz razprave lahko zaključimo, da bomo le z boljšim delom in drugačno miselnostjo dosegli še boljše rezultate dela.
V obeh DO so bili v preteklem letu vloženi izredni napori pri doseganju zastavljenih plimskih ciljev. To je bilo obeleženo tudi z visokim priznanjem, ki ga je v letu 1983 prejela za svoja prizadevanja DO Steklarna Hrastnik.
Evidenten je tudi vaš prispevek pri doseganju izvoznih ciljev, še več pa bo treba narediti na področju panožnega povezovanja.
Ob obravnavi zaključnih računov bo potrebno več pozornosti posvetiti vsebinskim razpravam in manj poglabljanju v puste številčne pokazatelje rezultatov poslovanja.
Vzporedno z novo organiziranostjo sindikata bo potrebno več pozornosti posvetiti tudi delovanju sindikalnih podskupin in sindikalnim poverjenikom.
KONRAD KALIŠNIK
Spodbuditi inovacijsko dejavnost
Na področju inovacijske dejavnosti še nismo storili veliko.
Tu in tam se sicer pojavljajo manjše inovacije, kar pa ni dovolj. Instalirano imamo v glavnem tujo tehnologijo, kamor bi lahko vložili tudi več svojega znanja. Tudi v ročni proizvodnji bi lahko z raznimi tehničnimi izboljšavami, izboljšali pogoje dela, s čimer bi pritegnili k steklarskemu delu tudi mlade, ki prav zaradi težkih pogojev dela postaja vedno bolj zanimivo.
Eden od vzrokov za nezainteresiranost delavcev za inovacijsko dejavnost je tudi neustrezno stimuliranje novih izumov.
ANTON ŽAGAR, inž.
Čimbolj izkoristiti proizvodne kapacitete
Glede na veliko porabo ki predstavlja v naši delovni organizaciji že preko 80 milijard dinarjev letno, nas vsaka najmanjša tovrstna podražitev zelo prizadene. Zato si bomo v prihodnje prizadevali za čim-boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, kar bomo dosegli z drugačno organiziranostjo Organizacijo dela bomo morali speljati tako, da bodo vse instalirane kapacitete maksimalno zasedene in izkoriščene.
Nemoteno odvijanje proizvodnje pa v zadnjem času moti nenehno naraščanje bolniškega staleža, ki pa ga nikakor ne smemo opravičevati s slabimi pogoji dela, saj vemo, da so se le ti v zadnem časuj zelo izbolj-
šali. Sigurno so še možnosti za izboljšanje le teh, vendar pa se moramo zavedati, da se popolnoma ne dajo odpraviti.
JOŽE GUZAJ, dipl. inž.
Visoka cena toplega obroka
Želim izpostaviti problematiko, ki se nanaša na zadnje povišanje cene toplega obroka. Zaradi nenehnih podražitev se pojavlja bojazen, da sredstva, ki so namenjena za poravnavo stroškov prehrane v DO, ne bodo več zadoščala za pokritje vseh obveznosti iz tega naslova.
Ena od nalog sindikata v tem letu bo vsekakor tudi ureditev problemov te vrste, saj se s trenutnimi cenami nikakor ne moremo strinjati, vse več pa je pripomb tudi na kvaliteto malice.
JOŽE RŽEK
Delovna disciplina — področje, ki ga ne smemo zanemarjati
Z boljšo disciplino zaposlenih bi veliko pripomogli k boljšim rezultatom, predvsem pa z drugačnim odnosom do delovnih sredstev in drugačnim odnosom do porabe energije, saj vemo, da je prav energija ena od najvišjih postavk v vrsti materialnih stroškov, ki bremenijo u-stvarjeni dohodek.
Z boljšo disciplino bomo dosegli tudi boljše rezultate dela in s tem tudi ustvarili večji dohodek in istočasno več sredstev za delitev osebnih dohodkov.
Plan ’84-pred nami je še eno stabilizacijsko leto
Za nami je leto 1983j v katerem smo poleg običajnih nalog izpeljali tudi združitev dveh delovnih organizacij iz hrastniške občine v enotno delovno organizacijo. Z združevanjem dela in sredstev smo si tako omogočili doseči in preseči naše dosedanje uspehe.
Tudi to, 1984. leto bo stabilizacijsko, kar pomeni da se bodo še naprej omejevale vse vrste porabe, povečala pa naj bi se proizvodnja in izvoz. Takšna gibanja bodo predvidoma veljala v povprečju za vso Slovenijo, posamezne delovne organizacije pa naj bi usmerjale porabo glede na uspešnost lastnega dela in poslovanja.
V naši delovni organizaciji smo s pripravami na plan 1984 začeli že v začetku zadnjega tri-mesečnja prejšnjega leta, delavski sveti pa so ga sprejeli še pred novim letom, torej še preden so bili znani vsi rezultati in uspešnost poslovanja naše delovne organizacije. Zaradi neenakomernih družbenogospodarskih tokov — lemi je na primer samo inflacija dosegla stopnjo rasti med 55—60 % — in zaradi premalo opredeljenih pogojev gospodarjenja v tem letu je zahtevala priprava plana veliko tehtanja in premišljenega odločanja. Dodatna težava je nastala tudi zaradi konstituiranja novih temeljnih organizacij združenih delavcev delovne organizacije Steklarne in delovne organizacije Sijaj.
Naš novi delovni kolektiv bo po planu zaposloval povprečno 2.133 delavcev, ali 1,5 % več, kot jih je bilo zaposlenih vjetu 1983. Proizvedli bomo 29.875 ton steklenih izdelkov in 921 ton svetil, kar predstavlja približno 3,5 °.‘o večji fizični obseg proizvodnje kot leta 1983.
Proizvodne kapacitete bomo povečali v TOZD proizvodnja svetil, kjer bo investicija zaključena v avgustu, vendar pa se bodo njeni uspehi pokazali šele v prihodnjem letu. V TOZD proizvodnja steklenih izdelkov bomo proizvodnjo dvignili z večjo produktivnostjo dela, nameravamo pa začeti z investicijo, katere
namen je posodobitev in povečati zmešamo in skladiščne kapacitete za surovine. S tem bomo omogočili boljšo kvaliteto stekla in perspektivno povečali talilne kapacitete. Planiramo pa tudi druge manjše investicije in velika popravila. Za vse to skupaj bomo namenili 454 milijonov din, kar je, če to primerjamo s planiranim družbenim proizvodom, več kot petina družbenega proizvoda naše DO.
Ker so to zares velika denarna sredstva, moramo skrbeti, da bodo proizvodni objekti smotrno izkoriščeni in varovani kar obenem pomeni, da moramo povečati tudi produktivnost našega dela. Ali z drugimi besedami; postavljene planske cilje moramo doseči s kar največjim varčevanjem z živim delom (tako v sama proizvodnji, kot tudi v servisnih dejavnostih oziroma dejavnostih skupnega pomena), varčevanjem z osnovnimi sredstvi, repromateriali, predvsem pa z energijo. Zato naj ba, čeprav tega v planu nismo posebno poudarjali, posvečali več pozornosti inventivni dejavnosti vseh naših delavcev, ne samo tistih, ki so za to odgovorni. V to nas spodbuja naš prehod od ekstenzivnega v intenzivno poslovanje, to pa pomeni, da moramo sedaj usmerjati svoje moči v še intenzivnejše zmanjševanje naših stroškov na enoto proizvodnje. Velike uspehe na tem področju pa nam omogoča stalno dvigovanje nivoja tehnološke opremljenosti, vemo pa, da težko uresničujemo uvoz te tehnologije, ki na domačem trgu ni zagotovljena.
S	tem zadnjim problemom pa smo se dotaknili še enega pomembnega elementa našega gospodarjenja — naših odnosov s tujino. V Sloveniji, ki je že tudi lani povečala svoj konvertibilni
izvoz za 19 %, se predvideva v osnutku resolucije 20 % povečanje izvoza blaga in storitev, seveda različno po posameznih organizacijah združenega dela, odvisno od njihove dosedanje vključenosti v mednarodno menjavo dela.
Ker smo mi dejansko že dolga leta usmerjeni v izvoz, načrtujemo manjše, to je 16 % povečanje. Izvozili bomo za 8,2 milijona dolarjev blaga, od tega bo odpadlo 1,1 milijona dolarjev na TOZD proizvodnja svetil. Takšno povečanje izvoza bi lahko dosegli in si tudi moramo prizadevati, še posebno zato, ker lanskoletnega plana nismo v celoti dosegli, pri tem pa se moramo opreti še na večjo kvaliteto, za kar imamo sedaj, ko smo združeni, še večje možnosti. Poleg tega pa je postal izvoz dohodkovno ravno tako zanimiv kot prodaja na domačem trgu; to pa velja za izvoz našega stekla iz TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, pri TOZD proizvodnja svetil pa samo za izvoz na klirinško področje.
Poleg povečanja izvoza bo naša glavna naloga v tem letu povečevanje proizvodnje, in to predvsem na podlagi povečevanja uspešnosti našega dela in poslovanja, saj bomo le tako lahko
Verjetno ste že slišali,, da počasi prehajamo na avtomatsko obračunavanje osebnih dohodkov.- Že sredi leta 1983 smo se s strokovnjaki iz Računalniškega centra v Trbovljah pričeli pripravljati na ta, za nas nov način obračuna. Skupaj smo sestavili shemo, algoritme, in o-stalo, vskladili s programom Sijaja, ki je OD že obračunaval na RC in nekako do konca decembra izpeljali vsa pripravljalna dela tako, da bomo 15. 2. 1984 vsi dobili obračunske listke iz RC. Morda bo za marsikoga ta list nekaj čudnega in nerazumljivega, zato vam želimo dati nekaj pojasnil že prej.
Najprej: koliko znaša vaš OD na eno uro. To se izračuna tako,
namenjali več tudi za naše osebne dohodke in skupno porabo. Kajti republiški dokumenti predvidevajo ob 2 % povečanju družbenega proizvoda v republiki še nadaljnje padanje realnih osebnih dohodkov in sicer povprečno za 2 %. Zato je naša naloga delati boljše kot lani, da bomo lahko ob uresničenih predpostavkah dosegli 31,4 % rast družbenega proizvoda, 3,5 % rast proizvodnje in 23,4 % rast sredstev za osebne dohodke, kar dejansko pomeni 1—2 odstotni padec realnih osebnih dohodkov. Kajti lahko pričakujemo, da cene naših izdelkov ne bodo rasle tako hitro, ter se tako prilagajale pričakovanim materialnim stroškom, kot pri prioritetnih panogah kot so to surovinske dejavnosti, energetika in železniški transport. Bomo pa kljub temu skušali doseči kar najugodnejše rezultate, saj smo na področju osebnih dohodkov sedaj pod slovenskim povprečjem.
Za konec naj torej ugotovim, da si lahko zagotavljamo boljše življenje le s svojim boljšim in usklajenim delom vseh zaposlenih v DO, kajti to je tudi edina pot za uveljavitev DO Steklarna — Sijaj Hrastnik kot dobrega in uspešnega kolektiva.
Igor Zalokar
da se število točk, ki ste jih i-meli sedaj, pomnoži z 1,5 in nato deli s 182 urami in spet pomnoži s faktorjem 1.4359.
Primer: delavec na kontroli stekla pri avtomatih je imel prej 650 točk (prvotnih 375) X X 1,5 = 975:182 = 5.375 X X 1,4359 brutto faktor = na eno uro 76,921, din brutto (novost 3 decimalke).
Vaš obračunski list bo točno pokazal na katerem delovnem (stroškovnem) mestu ste koliko ur delali in koliko zaslužili, koliko je bilo nočnih delavnikov, koliko in kakšnih nadur, kolikšna je bila stimulacija na posameznih delih, vsa nadomestila bodo točno razčlenjena, vsi dodatki točno opisani, mesečno boste prejemali nadomestilo za prevoz na delo, vsa povračila bodo na tem listu. Skratka, nadvse bo zanimiv. Pri prvem izplačilu boste tudi prejeli nekak informator, ali legendo, s katere bo razvidno, kaj posamezne šifre pomenijo, da si boste lahko kontrolirali OD. Pričakujemo pa, da bodo v začetku tudi zahteve po dodatnih informacijah, in morda tudi negodovanja. Radi vam bomo dali pojasnila. Verjetno bo prišlo tudi do kakšne napake, če smo morda pri sestavi tega programa na kaj pozabili, kar se nam bo šele sedaj pokazalo, ali pa bo za napako kriv kdo izmed nas, ki delamo na tem področju. Prosimo, sprejmite to z razumevanjem, da je to delo tudi za nas novost, napake pa bomo, kolikor se bo dalo, tudi takoj popravili, ali pa v najkrajšem času. Iz prakse drugih organizacij, ki so prešle na ta način obračunavanja je znano, da je teh napak nekaj bilo in da so se v 2 do 3 mesecih odpravile.
Novo pri obračunu OD
Krvodajalstvo -humanost na izpitu
Invalidnost po novem
Po sprejetju novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so se posamezna področja pravic zavarovancev korenito spremenila. Tako je tudi z invalidskim zavarovanjem.
Pojem invalidnosti je po novem urejen dosti širše. Invalidnost se namreč ne ocenjuje več le na dela in naloge, ki jih je zavarovanec opravljal neposredno pred nastankom invalidnosti, temveč na vsa dela in naloge v TOZD, ki ustrezajo strokovni izobrazbi ali z delom pridobljeni delovni zmožnosti delavcev.
Iz prakse:
V invalidskem postopku je steklar — ročni pihalec RDBO 4, 5, VK delavec. Po prejšnjih predpisih je invalidska komisija presojala, ali je za to delo zmožen ali ne. Če tega ni mogel opravljati, bi postal delovni invalid 2. ali 3. kategorije. Po novem pa invalidska komisija ne presoja tega delavca in njegovo zdravstveno stanje v odnosu na invalidnost le skozi delo, ki ga v tistem obdobju opravlja, ampak v odnosu na vsa sorodna dela v temeljni organizaciji, ne glede na to, ali so zasedena ali ne. če si primer prilagodimo še dalje: vzemimo, da je ta naš steklar v postopku zaradi obolenja ustne votline, pri čemer mu pihanje povzroča težave. Kot sorodno delo pa se v postopku pojavlja tudi delo nabiralcev, steklarjev na polavtomatih. Torej je odločitev invalidske komisije na podlagi nove definicije invalidnosti drugačna: ta delavec ni delovni invalid, lahko pa se pri njem npr. ugotovi spremenjena delovna zmožnost, ker za pihalca dejansko ni več zmožen, lahko pa bi bil npr. nabiralec. V takem primeru delavec vseh svojih nadaljnjih pravic ne uveljavlja v skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Vprašanja, ki izvirajo iz naslova spremenjene delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti, so stvar, ki jo morajo v svojih samoupravnih aktih urediti organizacije združenega dela. Čisto konkretno gre namreč tudi za vprašanje nadomestil v primeru manjšega osebnega dohodka na drugem delu. V primeru spremenjene delovne zmožnosti in neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti se namreč nadomestilo ne izplačuje iz sredstev pri skupnosti PIZ, ampak je to stvar, M jo mora urediti delovna organizacija.
Na podlagi zakonskih predpisov in v skladu s situacijo v naši delovni organizaciji "je bil v strokovnih službah pripravljen predlog, ki bo predmet razprave, pomeni pa potrebo po dopolnitvi pravilnika o delovnih razmerjih in samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke.
Predlaga se, da se tudi delavcem, pri katerih je ugotovljena spremenjena delovna zmožnost (niso pa delovni invalidi in ne dobivajo nadomestila iz naslova SPIZ) ter neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti se prav tako prizna nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka, v
kolikor opravljajo drugo ustrezno delo in sicer:
—	v višini 100 °/o, v primeru da gre za spremenjeno delovno zmožnost in neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti zaradi poškodbe pri delu in poklicne bolezni in
—	v višini 90 °/o, če je vzrok poškodba izven dela ali bolezen.
Način izračuna nadomestila naj bi bil razen te razmejitve enak kot pri delovnih invalidih: med letom se na osnovi 3 mesecev ugotavlja akontacija, ob koncu leta pa se izvrši poračun.
Vsi tisti -delavci, H že imajo 2. ali 3. kategorijo invalidnosti oziroma jo bodo v prihodnosti na podlagi invalidskega postopka še pridobili, prejemajo nadomestilo za razliko, v kolikor nastaja, iz sredstev SPIZ.
Odločitve v zvezi z razpore-divami spadajo v pristojnost komisij za delovno razmerje. Predvidena je tudi možnost premestitve delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo, neposredno nevarnostjo za nastanek za invalidnost, kakor tudi delovnih invalidov, tudi v drugo TOZD, v kolikor obstajajo utemeljene potrebe. V kolikor bi bilo smiselno in potrebno za zaposlitev takega delavca, se lahko k drugim delom, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi razporedi delavca, pri katerem te okoliščine ne nastajajo. Prav tako naj bi v samoupravnih aktih zapisali načine in postopke, potrebne prekvalifikacije in dokvalifikacije delavcev. V breme organizacij združenega dela pa spadajo tudi nadomestila osebnih dohodkov delavcev za čas prekvalifikacije, dokvalifikacije, čakanja ha prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo in čakanja na ustrezno zaposlitev.
Predlog pa predvideva tudi to, da bi se delavcem neposredno pred upokojitvijo (do 2 leti) o-mogočilo drugo, ustrezno lažje delo, vendar le na podlagi izvida in mnenja specialista medicine dela, stvar pa bd bila v odločanje dana komisiji za delovna razmerja.
Na ta predlog bi bilo treba gledati tudi z naslednjega vidika: invalidski postopek je sorazmerno draga in dolgotrajna zadeva. Ponavadi je treba opraviti cel kup dodatnih specialističnih pregledov, zbiranje dokumentacije, razgovori in podobno. Tako se tik pred upokojitvijo postavlja vprašanje smiselnosti invalidskega postopka, včasih se namreč le-ta tako zavleče, da bi namreč delavec mogoče šele tik pred upokojitvijo 1h1 invalidsko ocenjen, kar ne dosega nobenega namena.
V teh primerih se v smislu socialne varnosti predvideva, naj bi ti delavci ne bili prikrajšani pri osebnem dohodku in se predlaga, da se jim odmeri osebni dohodek v višini povprečnega osebnega dohodka minulega leta na delih in nalogah, ki jih je delavec opravljal kot svoje tik pred upokojitvijo.	JKR
Komisija za krvodajalstvo občinske organizacije Rdečega križa je pripravila poročilo o realiziranem krvodajalstvu v minulem letu.
Ko vsak mesec v Steklarju prebiramo, kdo je izmed naših sodelavcev daroval kri, bd bilo prav, da tisti, ki se za to humano dejanje še niso odločili, razmislijo o tem, saj ta akcija, ne glede na svojo pomembnost, teče mimo velike večine vseh nas. Po svoji pomembnosti pa je vendarle to akcija, ki bi morala zajeti resnično širok krog ljudi in z vidika lastnega odnosa in vesti ne bi smeli dovoliti, da se med krvodajalci pojavljajo vedno ista imena. Tako hitro in nenadno se lahko zgodi, da bomo življenjsko nujno odvisni od darovane krvi mi sami ali naši najdražji. Zato v letošnjem letu ne ostanimo samo pri razmišljanju o krvodajalstvu.
VSAK ZDRAV OBČAN JE LAHKO KRVODAJALEC. BODITE HUMANI DO DRUGIH IN DO SEBE IN POSTANITE KRVODAJALEC TUDI VI.
Odvzem krvi je v bolnici Trbovlje — vsak petek od 6. ure dalje.
Kadar začnem govoriti o bolniških in o čuvanju zdravja z in brez narekovajev, to marsikoga razburi in se seveda čuti prizadetega. Treba pa je povedati, da pod narekovaji govorimo in razmišljamo o tem, da se marsikdo neodgovorno obnaša do lastnega zdravja, pa ne samo na svoj, ampak na skupen račun.
Pred nami je druga zgodba iz najbližje prakse •—• naša delovne sredine. Pravzaprav je treba povedati, da smo si zamislili, da bi vas v tej rubriki pod tem naslovom sodelovalo čimveč, da torej tudi vi zapišete ali pa uredništvo opozorite na primere, ko se ne ravna prav, ko se ravna neodgovorno z lastnim zdravjem, s koriščenjem bolniškega staleža in podobno.
Da je temu vendarle tudi tako, priča vsebina razprav, če jih vodimo o bolniškem staležu kot problemu. Razpravljalni iz posameznih delovnih sredin namreč ne izgubljajo časa z visokoletečimi in strokovnimi analizami, ampak so polni vtisov in vedo povedati takšne in drugačne zgodbe, ki bi jih lahko uvrstili tudi pod vprašljiv stalež in pod vprašljivo delovno zavest: pa so tudi zgodbe iz čakalnic pred ambulantno, pa laži zdravnikom, kako nerazumevajoči so nadrejeni v delovni sredini, da poskusi dobiti bolniško za nazaj in še bi lahko naštevali. Zatorej — primite za pero in tudi vi zabeležite takšne primere. Če pa vam pisanje ne gre od rok -— enostavno zavrtite številko telefona interno 55 ali 59, pokličite člane uredniškega odbora in zgodbo opišite kar po telefonu. Pa se skupaj zamislimo tudi nad takim in podobnim ravnanjem.
Iz pregleda, ki ga je pripravila komisija za krvodajalstvo pri 00 Rdečega križa Hrastnik, je razvidno število krvodajalcev v letu 1983 po delovnih organizacijah, s planiranim številom za letošnje leto:
Delovna organizacija	Krvodajalci v letu 1983	Planirano z: leto 1984
Steklarna Hrastnik	205	205
TKI Hrastnik	36	40
SGP ilpfeBeton	28	30
Sijaj	8	30
Mercator STP	2	20
Jutranjka Dol	11	15
KOP	4	15
Rudnik Hrastnik	87	100
Osnovna šola	3	6
Center SIS	3	4
Samoupr. stanov, skup. 3		3
Kmet. zadruga Dol	1	3
Zdravstveni dom	—	4
Skupščina občine	4	5
Družb.-pol. organizacije 2		3
Postaja milice	—	3
KRC 14. oktober	—	2
Emona	—	2
SKUPAJ	397	494
N. pr. tudi ta zgodba je zanimiva, zaradi nasprotij, ki jih nosimo ljudje v sebi. Izhaja pa iz prenekaterega razgovora z delavci, ki živijo s svojimi družinami v slabem stanovanju ali celo eni sobi, kjer je tudi sicer kar dosti vprašajev glede kvalitete stanovanja.
Če na vidiku ni rešitve delavčevega stanovanjskega problema, so zelo običajne besede o tem, kako zelo so ogroženi njegovi otroci, da je temu krivo stanovanje, saj so vedno bolni, da jih mora voditi k zdravniku in da jih bo, če ne dobi stanovanja tega in tega dne, ter da jih bo pripeljal kar predsedniku odbora ali pa v našo službo, da skrbimo zanje. Skratka, otroci so bolni samo in izključno zaradi stanovanja, so prehlajeni, imajo bronhitis, pljučnico in še marsikaj. Del tega vsekakor gre in se upošteva, na žalost pa ti konkretni dogodki tudi kaj radi pripravijo presenečenje.
Zgodilo se je prav na začetku jeseni, ko smo že iskali toplejša oblačila. Ko sem se vračala v delovno organizacijo in stopila iz avtobusa, sem obstala ravno pred takšnim delavcem, katerega otroci so tudi ogroženi zaradi stanovanja. Spet mi je bilo neprijetno v jutranjem hladu, pa sem kar pozabila iti naprej, ko sem se zazrla v -dobri dve leti staro punčko v delavčevem naročju: kljub že zelo konkretno zaznavnem jesenskem hladu je imela oblečeno le tanko jopico, krilce in je bila brez kapice, kar je mimogrede povedano, tudi zelo lepa osnova za dober prehlad. Tudi iz očkovega živahnega prestopanja bi se dalo sklepati, da (Nadaljevanje na 9. strani)
Zdravje je v življenju prvo poglavje
Cene lani, cene letos
V	prvi polovici leta 1983 je veljal odlok ZIS o maksimiranju vseh cen. V času veljavnosti tega odloka so se vseeno povišale nekatere cene (električna e-nergija, premog, železniški promet, naftni derivati in drugo). Torej tudi v pogojih maksimiranja (zamrznitve) ni bilo mogoče realizirati zastavljenih ciljev politike cen. Cene so naraščale na najrazličnejše načine: s pomočjo »novih proizvodov«, specialnih in individualnih naročil, s samoupravnimi sporazumi v reprodukcijski povezavi, sezonskimi dražitvami tekstila in obutve, s posebnimi (dodatnimi) dobavnimi pogoji in drugimi oblikami.
Temeljni vzrok za to je v tem, da se tudi predpostavke, na katerih je bila oblikovana lanska politika cen, niso uresničile. Niso bila usklajena blagovno-de-nama razmerja in odpravljena nesorazmerja med cenami na domačem trgu ter domačimi in svetovnimi cenami, ni bila onemogočena poraba brez kritja in monopolno obnašanje ipd.
Velika uvozna odvisnost gospodarstva se prepočasi zmanjšuje, kajti v pogojih slabe devizne likvidnosti je industrija slabše preskrbljena z reprodukcijskim materialom, kar negativno vpliva na raven proizvodnje, poleg tega pa razvrednotenje dinarja izredno močno prispeva k višanju proizvodnih stroškov.
V	lanski resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana
je bila politika cen postavljena v funkcijo protiinflacijskega programa gospodarske stabilizacije. Da ta funkcija ni bila najbolje uresničena, vsi dobro vemo, saj so v drugi polovici leta cene vseh proizvodov in storitev naraščale iz dneva v dan.
V naši DO smo kot velik porabnik energije prišli zaradi velikih podražitev na tem področju v precej težak položaj.
Na področju cen so se tekoče spremljali vsi predpisi in temu ustrezno so bili oblikovani in posredovani skupnosti za cene zahtevki za povišanje cen.
Od uveljavitve zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen leta 1981 se stalno spreminjajo podzakonski predpisi in se ponavljajo daljša obdobja zamrznitve cen. Z zakonom pa je bilo mišljeno ravno nasprotno, in sicer da bi družbena kontrola v celoti prešla iz državne v samoupravno sfero z vzpostavitvijo skupnosti za cene kot novih samoupravnih institucij na tem področju.
Do sedaj še tudi ni bilo dokončno rešeno vprašanje pristojnosti reševanja cen. Npr. prvo naše povišanje v letu 1983 je bilo rešeno na Zvezni skupnosti za cene Beograd, drugo pa na Republiški skupnosti za cene Ljubljana.
Po zadnjem veljavnem predpisu je skupnost za cene upravičen in pravilno oblikovan zahtevek za povišanje cen potrdila šele po preteku 30 dni.
Če upoštevamo lansko šestmesečno zamrznitev cen in dolgi rok reševanja zahtevka za nove cene, nam ni preostalo mnogo časa. Cene embalažnega in raz-s veti javnega stekla smo v lanskem letu povišali dvakrat, cene izdelkov za gostinstvo in široko potrošnjo pa enkrat. Končni rezultat naših podražitev pa je v primerjavi s podražitvami energije, surovin, kartonske embalaže, prevozov ipd. precej slab.
Če dosežene procente povišanja cen porazdelimo na celo leto 1983, je rezultat naslednji:
—	embalažno steklo 17,5 %,
—	razsvetljavno steklo 11,1%,
—	izdelki za gostinstvo in široko potrošnjo 6,5 %.
Kakšne so napovedi za letošnje leto?
Podražitev in zamrznitev.
ZIS je pred novim letom sprejel odlok o podražitvi določenih proizvodov in storitev (energija, prevozi, naftni derivati ipd.), ki jih uporabljamo vsi in o zamrznitvi vseh cen.
Nihanje, ki ga narekuje na eni strani strah pred preveliko inflacijo, na drugi strani pa vedno manj zaznavna težnja po neadministrativnem urejanju cen, se torej ponavlja in je postalo že praksa. Težko je verjeti, da bi z administrativnim zamrzovanjem (in doslej obvezno prisotnim odmrzovanjem) lahko urejali nakopičena nesorazmerja med cenami v celotnem reprodukcijskem procesu. .
Na takšen način tudi ni mogoče uresničevati načelo samostojnosti delavcev v TOZD pri oblikovanju cen kot eno od vodilnih načel zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Njegovo bistvo je v takšnem položaju tržnih subjektov, da upoštevajoč ponudbo in povpraševanje ter še nekatere strateške kriterije primarne delitve (svetovne cene, produktivnost itd.) samo ovrednotijo svoje delo, torej sami oblikujejo cene svojim proizvodom oziroma storitvam.
Resolucija o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki v letu 1984
Pred dnevi objavljena resolucija opredeljuje naslednje glavne naloge politike cen v letu 1984:
. •— znatno zmanjšanje inflacije in odpravljanje njenih vzrokov, zlasti na področju stroškov, odpravljanje najizrazitejših disparitet v razmerjih med cenami za proizvode in storitve;
— spremembe v sistemu cen in ustvarjanje drugih možnosti, da OZD oblikujejo cene v skladu z opredelitvijo, da morajo biti glavna merila za oblikovanje cen in družbeno kontrolo cen tista merila, ki so določena v protiinflacijskem programu.
Predvideno je, da se bo na gibanje cen vplivalo predvsem z ekonomskimi ukrepi, s katerimi je treba destimulirati povečanje dohodka s premikanjem cen.
Komercialist za RT in cene
Obiskali so nas
21. januarja 1984 sta našo DO obiskala tovariš Arif Sabin, član predsedstva CK ZKJ in Martin Mlinar, predsednik ZZD SR Slovenije, po ogledu proizvodnje pa se pogovarjala s poslovodnimi
organi ter družbenopolitičnhni delavci.
Po uvodni predstavitvi delovne organizacije oziroma njene organiziranosti, gospodarjenja in plana za leto 1984, standarda
delavcev, likvidnosti delovne organizacije pa tudi težav, ki so prisotne v delovni organizaciji je tovariš Šahin postavil nekaj vprašanj, med drugim tudi, kako uresničujemo sklepe 10. seje CK ZKJ, kakšna je akcijska sposobnost komunistov, kako ZK sodeluje z drugimi DPO in upravnimi organi ter organi ZK. Predsedniki DPO DO so v razgovoru opozorili na nenehno padanje življenjskega standarda delavcev, nespoštovanje dogo-
vorjenih in zakonsko opredeljenih predpisov ter na probleme, ki iz tega izhajajo.
Martin Mlinar je zbranim spregovoril o trenutni gospodarski situaciji v Sloveniji pa tudi Jugoslaviji. Ob koncu razgovora je tovariš Šahin dejal, da smo kolektiv, ki se zaveda resnosti gospodarskega položaja, izrekel pa nam je tudi spodbudne besede, da tako ravnamo tudi v bodoče.
M. K.
Jubilej Steklarja v sliki in besedi
25-letnico izhajanja glasila Steklar smo proslavili na dan izida jubilejne številke, 15. januarja.
V	želji, da bi ugotovili, v kolikšni meri tovarniškega glasila uresničujejo svoje poslanstvo je Izvršni odbor konference sindikata Steklarne-Sijaj v mali dvorani delavskega doma Hrastnik organiziral okroglo mizo na temo »Tovarniško glasilo — tribuna delavcev«, k sodelovanju pa povabil: iz DO člane odbora za informiranje in uredniškega odbora, predstavnike DPO, poslovodne organe, predstavnike DPO, IS in Skupščine občine Hrastnik, urednike tovarniških glasil, novinarje iz Zasavja in predstavnike centra za razvijanje obveščanja v združenem delu.
V	uvodnih besedah je Janez Cigler orisal razvoj in pomembne mejnike pri dosedanjem izhajanju Steklarja.
Ob jubileju pa je bila tudi priložnost, nagraditi tiste, ki so v zadnjih letih aktivno sodelovali pri nastajanju glasila. Po sklepu IOK so bila priznanja — tokrat knjige — podeljene enajstim sodelavcem.
Čeprav je ustna informacija najcenejša, daje pisna informacija veliko več. In Steklarja ne berejo le delavci Steklarne, zato se naj še bolj odpre navzven. Tako je razmišljal Milan Vidic.
25 let izhajanja glasila je dolga in kratka doba. Toda v teh 25 letih je Steklar izhajal redno... Vsebina tovarniškega glasila pa je odvisna tudi od mnenj in dela uredniškega odbora... Te in še veliko spodbudnih besed je povedal Dušan Rebolj, vodja centra za razvijanje in obveščanje v združenem delu.
V svojih prispevkih so razpravljalci izrekali ocene Steklarja — večina izmed njih so bile pohvalne in spodbudne. — V razpravah, pa so se nizala tudi iskanja poti za čim boljše obveščanje delovnih ljudi in občanov.
Ob koncu podelitve priznanj je Sonja Juvan prebrala pesem Mihe Jelenca Pozdrav v maju (akrostih — stabilizacija ter dobra volja naš prvomajski je pozdrav). Pesem je vse zbrane zelo navdušila, Miha pa nam je še objasnil, da je pesem nastajala prav v času težke bolezni tovariša Tita.
Steklarju so za jubilej z lepo slovensko pesmijo čestitali tudi pevci Svobode I.
Tekst: Mili Kobal Foto: Risto čičič
IZ NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI
Za naše otroke
Priznanja
IOK je na seji, dne 10. 1. 1984 sklenil, da prejmejo priznanja naslednji sodelavci Steklarja:
KARLI DREMEL
Že domala od začetka sodeluje pri glasilu Steklar, pri čemer se je izkazal kot vesten in zanesljiv sodelavec. Križanka, ki jo vsak mesec pripravlja, je postala zelo priljubljena stran v glasilu, brez katere si delavci — bralci Steklarja skorajada ne morejo in ne želijo zamišljati.
ALOJZ MARČEN
V_ Steklarja že vrsto let redno dopisuje ter tako daje svoj prispevek k bogatejši in pestrejši obliki glasila. Prav tako je pomemben njegov prispevek za likovno oblikovanje glasila. Sedanja oblika glasila na prvi strani je njegovo delo, da pa je to kvalitetno opravljeno delo, priča tudi javna pohvala, ki jo je bil Steklar deležen s strani grafičnih oblikovalcev pri DE.
JOŽE GERHARD
Polnih 15 let je bil urednik Steklarja, ter je veliko prispeval k temu, da je Steklar postal redna, kvalitetna, predvsem pa tudi priljubljena oblika obveščanja. Kljub pozitivnim stališčem samoupravnih organov je na njegovih ramenih ostajala še vrsta vprašanj, ki jih je bilo treba reševati, predvsem glede vsebinske zasnove, zagotavljanja dopisnikov, prispevkov in še marsičesa, pri tem pa je bilo dostikrat treba orati tudi ledino.
IVAN HOČEVAR
Zaposlen v avtomatski proizvodnji je redno dopisoval v Steklarja. Njegovi članki so bili vedno dobrodošli, pa tudi zanimivi, saj je znal na svoj, humoristično, pa vendar tudi realno o-barvan način prikazati marsikak aktualen dogodek ali problem iz naše sredine.
ANITA GREBEN
Po odhodu tov. Bezgovška je nadaljevala z urejanjem Glasa Mladih. S svojim prispevkom je uspela vzpostaviti kontinuiteto tudi v časopisnih straneh mladih, z nadaljnim razvijanjem
(Nadaljevanje s 6. strani)
je bilo hladno tudi njemu, le da se za otrokovo počutje očitno ni kaj prida zmenil.
Biti pametnejši od drugih ni namen niti ni hvaležen posel. A vsak zase, ki to počenja (pa jih med nami spet ni malo), bi se moral vprašati tudi o lastnem odnosu do otrok. K temu bi namreč lahko dodali še preneka-tero grenko zgodbo. Nehote pa se ob tem tudi vprašaš, ali je res krivo samo stanovanje, saj se zelo pogosto vsiljuje tudi vprašanje;' kaj je pomembnejše — imeti v rokah zdravniško potrdilo, da dobiš točke zaradi bolezni otroka, ali tudi z lastnim ravnanjem prispevati k temu, da bi bili naši otroci bolj zdravi.
vsebinske zasnove, tako da je tudi Glas Mladih ostal redna oblika obveščanja.
MARIJA VUCETIČ
Kot vodja ljudske knjižnice Hrastnik je z uredništvom že pred nekaj leti vzpostavila redne stike, saj nas v dostopnih in zanimivih člankih seznanja s knjižnimi novostmi v naši knjižnici, kar so tudi bralci Steklarja zelo pozitivno sprejeli.
JOŽE PREMEC
Tudi po odhodu iz delovne organizacije je ohranil redne stike z uredništvom in zanimanje za naše glasilo, tako da je nadaljeval tudi s svojim večletnim dopisovanjem. Njegovi prispevki so prerasli v redno in priljubljeno rubriko — šport in rekreacija iz meseca v mesec, le-tej pa se pridružujejo še številni ostali članki.
LITERARNO-NOVINARSKI
KROŽEK
OŠ DOL PRI HRASTNIKU
Pod vodstvom svoje mentorice so člani tega krožka v minulem obdobju redno sodelovali z našim uredništvom ter pripravili številne zanimive članke.
FRANJO MAUER
Kot dolgoletni sodelavec pri tehničnem urejanju glasila je s svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami vselej iskal najboljše rešitve, s čimer je dal pomemben prispevek estetskemu videzu glasila.
JASNA RIŽNER-KOSM
Svoje prve prispevke za glasilo Steklar je Jasna Rižner-Kosm oblikovala že v osnovnošolskih klopeh, kot srednješolka pa je bila že redni dopisnik. Od začetka zaposlitve pa vse do danes je oblikovala številne aktualne prispevke, ki so vsebino glasila popestrili.
MIHA JELENC
Je upokojeni član naše delovne organizacije. V času svojih aktivnih let med nami pa je s svojimi rednimi, predvsem pesniškimi, pa tudi proznimi prispevki dosti prispeval k popestritvi našega glasila. Njegova objavljena dela so naletela na ugoden odziv in pohvale tudi med bralci.
ZA PESTREJŠE POČITNICE
Če boste v letošnji ali prihodnjih zimah dopustovali v našem počitniškem domu na Bohinju, vas čaka prijetna novost. S pomočjo izvršnega odbora konference sindikata naše delovne organizacije smo namreč kupili 4 pare tekaških smuči, k temu pa tudi ustrezno obutev (moške in ženske številke). Tiste, ki jih vedno bolj priljubljena športna panoga — tek na smučeh, veseli, se bodo lahko rekreirali tudi na Bohinju. Izposoja smuči je brezplačna, tekaških prog pa tudi ne manjka, saj so celo v neposredni bližini naišega doma. Poleg teh smuči pa si lahko v domu izposodite tudi sani.
DR
Konec decembra 1983 smo v krajevni skupnosti Steklarna u-stanovili društvo prijateljev mladine. Nameni in cilji društva so zelo tesno povezani z interesi in željami otrok. V okviru društva bomo poskušali združiti čimveč krajanov — staršev, strokovnih delavcev in mladine, da bi poživili aktivnosti, namenjene našim otrokom.
V izhodišča programa društva smo zapisali kar precej nalog, med njimi tudi konkretne: pridobivanje novih članov in redno pobiranje članarine, ureditev o-troškega igrišča na Kranjskem, sejem rabljene opreme, oblačil in obutve, ustanavljanje pionirskih hišnih svetov in aktivov, organiziranje dela z otroki na igriščih, organizacija krajših izletov, pohodov, tekmovanj, pravljičnih ur, lutkovnih gledališč, sankanje in smučanje v zimskih počitnicah, maškarada, skrb za ostarele, predavanja za starše, sodelovanje z društvi, vrtcem, šolo itd.
S	praktičnim uresničevanjem nalog društva smo pričeli v zimskih šolskih počitnicah, za otroke smo namreč pripravili pester program prireditev in s plakati in dodatnimi obvestili poskrbeli, da je bila o tem lahko res obveščena tudi domala vsaka družina v naši krajevni skupnosti.
Pri realizaciji programa so nam veliko pomagala iri priskočila na pomoč tudi ostala društva in njihovi člani: tako ribiška družina, brodarsko društvo in strelska družina. Ker društvo zaenkrat še nima lastnih sredstev, nam je na pomoč priskočila tudi mladinska organizacija delovne organizacije Steklarne — Sijaj in nam omogočila, da smo lahko za posamezna tekmovanja nakupili praktične nagrade. Odziv na realizirane prire-
Cas hitro teče in na pomlad bomo začeli počasi že tudi razmišljati kje in kako bomo preživeli letni dopust.
Za tiste naše delavce, ki se odločajo za dopustovanje v okviru počitniških kapacitet delovne organizacije se v letošnjem letu obeta spet nekoliko pestrejša izbira. Z združitvijo delovnih organizacij Steklarne in Sijaja so se povečale tudi počitniške kapacitete in s tem torej tudi ponudba za letovanje.
Če se ozremo na lansko leto, je v počitniških domovih Steklarne v Portorožu in Bohinju letovalo 1.089 delavcev in njihovih družinskih članov, v počitniških prikolicah 35 družin oz. 129 dopustnikov, organizacija sindikata pa je omogočila preventivno letovanje še 64 delavcem iz posameznih TOZD in DSSS.
Upoštevajoč kapacitete naše celotne delovne organizacije, se bodo delavci v letu 1984 lahko odločali med naslednjim:
Počitniški dom Portorož:
Skupaj: 61 postelj, ali:
ditve na tem našem začetku lahko ocenjujemo kot kar ugoden.
V zimskih počitnicah smo torej pripravili naslednje:
—	v ribiškem domu je bil možen ogled filmov o kajakaštvu,
—	vzgojiteljice so se odzvale naši prošnji in nam s svojimi lutkami uprizorile lutkovno predstavo,
—	novozapadli sneg smo izkoristili za smučarsko tekmovanje.
Proga je bila pripravljena z veliko skrbjo in prostovoljnim angažiranjem. Sprememba vremena je na žalost ogrozila in o-nemogočila naslednjo idejo — igre na snegu. Namenili smo se, da se dobimo na igrišču za Savo in izkoristimo sneg za šaljive igre, kepanje, izdelavo naj-naj sneženih mož in podobno.
—	Pripravljeno je bilo tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško in pikado,
—	v prostorih brodarskega društva smo pripravili predstavitev igral — avtoceste, za zaključek pa še tekmovanje v sankanju in skupen zaključek.
Preizkusili smo se torej tudi v praksi. Takole, ob robu prireditev je bilo moč opaziti, da si česa podobnega, predvsem seveda otroci, pa tudi odrasli, želimo, da popestrimo naš vsakdan, pa tudi da vnesemo veselje in ideje v prosti časa naših otrok, da se najdemo nekje skupaj.
Idej ni in ne bo manjkalo. Še naprej je potrebna dobra volja in pripravljenost priskočiti na pomoč, sodelovati, se angažirati. Osnova vsemu temu je in bo o-stalo predvsem prostovoljno delo, pri čemer pa se dostikrat stkejo pristne, prisrčne vezi. Za takšno, tudi obsežno angažiranost pa nas čaka prijetna nagrada — veselje, navdušenje in odziv otrok. Jasna Rižner-Kosm
4	sobe z 2. posteljama
9 sob s 3. posteljami
7 sob s 4. posteljami
Počitniški dom Bohinj:
Skupaj: 20 postelj, ali:
2	sobi s 4. posteljami
3	sobe z 1. posteljo
3 sobe z 2. posteljama
Počitniške hišice v Novem gradu:
Skupaj: 14 postelj in 3 pomožna ležišča ali 4 sobe in
Počitniške prikolice:
—	7 večjih, za 4 osebe
—	2 manjši, za 3 osebe.
Počitniške prikolice bodo razvrščene po kampih v Istri. Kot smo pričeli s prakso lansko leto, bo o razdeljevanju počitniških kapacitet odločala skupna komisija za letovanje. V prihodnji številki Steklarja bo objavljen razdelilnik kapacitet po posameznih temeljnih organizacijah, kakor tudi prijavnica za letovanje. Cena posameznih letovanj še ni znana, tudi ta bo oblikovana v prihodnjih mesecih.
Družbena prehrana
Kje bomo letovali letos?
Večer športa, glasbe in razvedrila
V imenu organizatorjev je navzoče pozdravil s krajšim govorom tovariš Mirko Kovač — predsednik ZTKO
Andreja Ojstršek in Rajmund Cvetko, najboljša športnika Hrastnika v preteklem letu — Ekipna lovorika kajakašem — Matej Haberl najboljši športnik pionir.
Tridicionalna športno zabavna prireditev: »Večer športa, glasbe in razvedrila«, ki sta jo pod pokroviteljstvom Tovarne kemičnih izdelkov pripravila občinska Telesnokulturna skupnost in Zveza telesnokulturnih organizacij Hrastnik, je znova vzbudila med občani Hrastnika precejšnje zanimanje. Žal, sta se organizatorja zaradi omejenega prostora in velikega zanimanja morala odločiti za prireditev zaprtega tipa, kar seveda mnogim ni bilo po godu.
Na prireditvi so tako kot prejšnja leta razglasili rezultate TRIM iger 83, podelili pokale najboljšim ekipam in medalje najboljšim posameznikom tega tekmovanja.
Zveza telesnokulturnih organizacij je podelila devetnajst »Priznanj ’83«, za tekmovalne in druge dosežke na področju telesne kulture v preteklem letu. Ta priznanja so prejeli: RK Dol, Konrad Kotnik, Roman Bo-rovšak in Mirko Vnuk za posebne zasluge pri razvoju telesnokulturne dejavnosti v občini. Za tekmovalne dosežke v letu 1983 pa sp priznanja prejeli: Peter Kauzer, Franc Šeničar, Danilo Stradar (Brodarsko društvo), Vesna Ojstršek, Jolanda Novak, Polona Novak, Jože Urh, Jernej Zalaznik (NTK Ke-mičar) Franc Rešetar, Željko Hrnčič (SD Rudnik), Josip Lastrič, Vinko Grgič, Nihat Imamovič, Stanko Šimunič in Idriz Tahirovič (Boks sekcija TVD Partizan). Telesno-kulturna skupnost je v skladu z razdelilno shemo za srednjeročno obdobje 1981—85 tokrat podelila dve bronasti Bloudkovi znački, kateri sta prejela telesnokulturna delavca Niko Toplak in Jože Premec.
Precej simpatij prisotnih je bila deležna tudi odločitev Odbora za šolski šport pri ZTKO o izbiri in proglasitvi najboljšega športnika-pionirj a. Ta naziv je pripadel Mateju Haberlu — vsestranskemu športniku in odličnemu učencu OS Heroja Rajka PE Milana Kozarja. Največ zanimanja je veljalo proglasitvi najboljših. Izbor je bil opravljen na podlagi ankete, v kateri je sodelovalo 53 telesnokulturnih in drugih delovnih ljudi in občanov Hrastnika.
Na osnovi rezultatov ankete je bil za najboljšega športnika Hrastnika v letu 1983 proglašen: Rajmund Cvetko — član SD Rudnik, ki se ponaša z naslovom republiškega prvaka za leto 1983 v streljanju s serijsko zračno puško.
Za najboljšo športnico Hrastnika je bila že šestič izbrana namiznoteniška reprezentantka Andreja Ojstršek — članica NTK Kemičar, uradno šesta na rang lestvicah najboljših namiznoteniških igralk Jugoslavije za sezono 1982—1983.
Za najboljšo ekipo leta 1983 je bila proglašena slalomska ekipa 3XK-1 Brodarskega društva v postavi: Kavzar, Seničar in Stradar, ki je v preteklem letu osvojila naslov državnih prvakov.
Ocena obračuna dela telesnokulturnih delavcev v preteklem letu je kljub določenim težavam in zaostrenim pogojem gospodarjenja še vedno ugodna. Čeprav so finančna sredstva naj večja ovira nadaljnje širitve programov osnovnih TK organizacij, pa je razveseljiva ugotovitev, da so bili sprejeti programi za leto 1983 skoraj v celoti realizirani. V vseh sredinah je čutiti stabilizacijsko naravnanost, delo strokovnih kadrov in rekvizitov. Tudi prostovoljno delo pri sanaciji in adaptaciji telesnokulturnih objektov je na zavidljivi ravni. Po oceni Odbora za objekte in investicije pri Telesnokultur-ni skupnosti je bilo v te namene v lanskem letu opravljenih blizu 10.000 prostovoljnih delovnih ur.
Skratka prireditev je tudi tokrat dosegla svoj osnovni namen — prikaz dejavnosti in obračun dela za preteklo leto.
Tekst: Jože Premec
Foto: Milan Tanšek
Predsednik Telesnokulturne skupnosti tovariš Jure Kozole podeljuje Bloudkovo značko tovarišu Niku Toplaku
Razgovor z najboljšimi
Matej Haberl je bil kot prvi proglašen za najboljšega športnika — pinonirja. Pokal mu je podelil tovariš Niko Toplak — predsednik Odbora za šolski šport pri ZTKO
Nagrade najboljšim v TRIM igrah sta podelila tovariš Adi Zaletel in Oskar Maurer
Nesreče pri delu in bolniške
Pred nami sta grafična prikaza — gibanje bolniškega staleža in nesreč pri delu za leto 1983 in primerjava z letom 1982.
Podatki o višini bolniškega staleža v lanskem letu niso spodbudni. Bolniški stalež je bil v primerjavi z letom 1982 celo v bistvenem porastu. Ob rob tem podatkom postavljamo prikaz poškodb pri delu. Iz diagrama je razvidno, da poškodb pri delu ne moremo šteti med bistvene činitelje visokega bolniškega staleža. Nasprotno: poškodbe so celo v upadanju. V le-
tu 1983 beležimo 128 poškodb, kar pomeni najnižje število do-sedaj. O podrobnejši analizi v zvezi s tem bomo nekaj zapisali v prihodnji številki. In kaj je moč reči o bolniškem staležu? Kaj je mogoče zapisati, da že nismo? Bolniška ostaja problem in ta problem raste iz leta v leto. Na tem področju smo daleč od rezultatov, sploh daleč od u-spehov. V letu 1984 bomo bolniški stalež še bolj neposredno občutili, saj ga bomo »financirali« iz naših žepov: poleg pri-
spevne stopnje gredo vsa nadomestila osebnih dohodkov zaradi bolniškega staleža in ostalo (kar smo pisali v prejšnjem Steklarju) v breme organizacije združenega dela. Kaj to pomeni konkretno za nadomestila OD, nam povedo tudi lanske številke: gledano celoletni nivo delovne organizacije smo za nadomestila OD za bolniško namenili milijardo in štiristo milijonov (starih) din, bolniške nad 30 dni pa se je nabralo še za milijardo in dvesto milijonov din.
Pozdravi iz JLA
Zdravo!
Oglašam se vam iz Valjeva, kjer služim vojaški rok. Imam se še kar dobro. Prosil pa bi vas da tudi meni pošiljate Steklarja.
Vsem skupaj pošiljam lep pozdrav.
Iztok Gojkovič V. P. 6734-33 14002 Valjevo
Pozdravljen Iztok!
Kar precejšnjemu številu vojakov pošiljamo Steklarja oziroma vsem, ki nam sporočijo svojo željo in naslov.
Tako bo odslej Steklar prihajal tudi na tvoj naslov.
Lepo te pozdravlja
Urednik
Pozdravljeni!
Najprej vsem lep pozdrav. Sem na služenju vojaškega roka in sicer v Vranju. Oglašam se tudi z namenom, da vas poprosim za Steklarja. Tako bom lahko spremljal dogodke v tovarni, pa tudi v Hrastniku. Že vnaprej prav lepa hvala.
Aleš Hozjan V. P. 8440-9 18500 Vranje
V imenu vseh, ki jim pošiljaš pozdrave, hvala. Kot vidiš, Steklar že prihaja tudi na tvoj naslov. Seveda pa nas moraš v primeru, da boš odšel vojaški rok služit v kakšen drug kraj, o spremembi naslova tudi obvestiti.
Lep pozdrav
Urednik
%
na
štev.
zap.
1,5
1.4
1,3
1,2
1,1
1,0
0,9
0,8
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
NESREČE PRI DELU - PRIMERJAVA NA NIVOJU DO 1982-1983
											
		\ i									
	1 1	\ \									
	1 1 1	\ \									
	1 1 1	\ i i		"v					\		
	1 1	i	/ /		\ \			i	\ \		
	i 1	\	/ / j		v' \ y	i /	\	i i i	\ \ \		
	1				\/	\ / \ / \/	\ \	j	)	N	i
					F\	A	\		/		V
							\ \	i	/		\ N
								/			
							v	/			
							\	1			
											
											
GIBANJE BOLNIŠKEGA STALEŽA - PRIMERJAVA NA NIVOJU DO 1982-1983
1983
1982
II lil IV V VI VII Vlil IX X XI XII
Delovne obveznosti so kršili
Disciplinska komisija v novi sestavi Steklarne-Sijaj Hrastnik je na 1. redni seji, dne 9. 12. 1983 obravnavala 31 kršiteljev delovnih obveznosti in je izrekla 25 disciplinskih ukrepov in sicer:
TOZD proizvodnja steklenih izdelkov
MILAN ŠUNTA je prišel na delo v vinjenem stanju in zaprosil za dopust, vendar delovne organizacije ni zapustil; v delovno organizacijo je prinašal tudi alkoholne pijače. Komisija mu je izrekla javni opomin in obvezno zdravljenje proti alkoholizmu.
FRANJO PAVLOVIČ je 2 krat neopravičeno izostal z dela. Ker mu je bil zaradi enakega prekrška že izrečen disciplinski ukrep, mu je komisija tokrat izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine.
ALFRED VOLFAND je med delovnim časom v delovno organizacijo vnašal alkoholno pijačo, zato mu je komisija izrekla javni opomin.
STANKO STOJANCIC je iz delovne organizacije poskušal od-
nesti steklene izdelke in je med delovnim časom v delovno organizacijo vnašal alkoholne pijače. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev.
ADIL in AJŠA SPAHIC med bolniškim staležem, ko ju je i-skal kontrolor bolnikov, nista bila doma, zato jima je komisija izrekla javni opomin.
ANTON KREŽE je med delovnim časom v delovno organizacijo vnašal alkoholno pijačo in iz delovne organizacije brez dovolilnice poskušal odnesti šipe. Komisija mu je izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev.
FRANC BOŽIČ je med delovnim časom vnašal alkoholno pijačo iz samopostrežne trgovine, zato mu je komisija izrekla javni opomin.
MEVLUDIN IBRALIC je odklonil delo, ki mu ga je odredil izmenski vodja, zato mu je komisija podaljšala. disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za 12 mesecev, ki mu ga je že izrekla 15. 11. 1983.
PAVO ANTEŠEVIC je odklonil dela in naloge, ki so mu bila zadana, zato mu je komisija izrekla javni opomin.
RAJKO ODŽIC je neopravičeno izostal z dela. Komisija mu je podaljšala ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 12 mesecev, ki mu ga je izrekla že 15. 11. 1983.
RAHMAN HADŽIČ je odklonil dela in naloge, ki so mu bila odrejena, zato mu je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev.
FATIMA RIZVANOVIC je med menjavo malice metala stran tudi dobre izdelke. Komisija ji je izrekla javni opomin.
VOJNA GAVRANOVIC je odklonila dela in naloge, ki so ji bile zadane, zato jd je komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev, ker ji je predčasno že bil izrečen ukrep javni opomin.
HAMIDA HUŠIC je med menjavo malice metala stran tudi dobre izdelke. Komisija ji je izrekla javni opomin.
FRANC OCEPEK je sodelavcu naročil alkoholno pijačo. Komisija mu je izrekla javni opomin.
ROBERT RANCINGER je dovolil sodelavcu iti po alkoholno pijačo in je tudi sam naročil pijačo, zato mu je komisija izrekla javni opomin.
v IGNAC STOPINŠEK je šel po železniškem tiru po alkoholno pijačo. Komisija mu je izrekla javni opomin.
DANILO STRADAR je šel v samopostrežno trgovino po železniškem tiru. Komisija mu je izrekla javni opomin.
Delovna skupnost skupnih služb
VIDA PIKELJ je povzročala nered in prepir na delovnem mestu. Komisija ji je izrekla prenehanje delovnega razmerja, pogojno za 6 mesecev.
JOŽE JELAKOVIC II. je šel v samopostrežno trgovino po alkoholno pijačo, zato mu je komisija podaljšala ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev, ki mu je bdi izrečen že 27. 9. 1983.
Lažje so delovno obveznost kršili
TOZD proizvodnja steklenih izdelkov
Franc Pavlin, Vili Maurer in Ivan Abram.
Delovna skupnost skupnih služb
Sadka Catič.
Podatke zbrala Jelka Ravnikar
Naši obrazi
V jubilejni številki glasila smo iz razgovorov z bralci izvedeli, kaj vam je v Steklarju všeč, kaj ne, kaj bi se dalo spremeniti. Kot rdeča nit pa se skoraj skozi vse te ocene prepleta želja, da bi ponovno uvedli kontaktno rubriko, kot jo je Steklar nekaj let že imel. Podobno smo kar nekajkrat slišalai tudi v razgovoru za okroglo mizo, ki je bila organizirana ob 25-detnem jubileju glasila.
Veseli smo bili vaših pohval, pa tudi vašim predlogom radi prisluhnemo. Tudi to pot nismo ostali gluhih ušes. Zakaj le! Zelo velika delovna organizacija smo, največja v revirjih, poleg tega pa so naše temeljne organizacije na treh konoih. Je potem kaj čudnega, če bo koga zanimalo, kaj se dogaja v Ljubljani ali na drugem koncu Hrastnika? Na uredniškem odboru smo se zato odločili, da v vsaki številki Steklarja predstavimo po enega delavca. To pot začenjamo na zgornjem koncu našega mesta v TOZD proizvodnja svetil.
Pred vami je tako prvi iz te vrste člankov. Poimenovali smo ga NAŠI OBRAZI.
Če vam naslov nikakor noče v ušesa, nam predlagajte novega. Avtor rubrike ne bo stalen, tako bomo poizkušali zagotoviti še večjo raznolikost.
Če vam bodo prispevki všeč, povejte nam, če ne, bomo sprejeli tudi kritiko.
1954 je prijokal na svet, 1972 pa je prvič prestopil prag naše tovarne. Prav dobro se ga spominjam od takrat, spominjam pa se tudi ene njegovih lastnosti, ki z delom sicer nima ničesar opraviti. Je namreč zelo dober imitator. Skoraj da ga ni načina govora, ki ga ne bi znal oponašati. Velik je in suh, modre oči mu zakrivajo očala. Pustil si je rasti brke, pod katerimi se mu usta, če le nanese prilika za to, razlezejo v širok in glasen smeh. Tak je
TONE POVŠE
Začel je kot polirec. Včasih sem slišal, da jim rečejo »čmu-hi«. Delo v polimici ni bilo in še vedno ni lahko. Močne vibracije, pa prah, od katerega so čisto počrneli, pa smrad in še bi človek naštel kakšno negativnost. Že v tistih časih se je ak-
tivno ukvarjal z mladino. Bil je sekretar Občinske konference ZSMS, neprofesionalno seveda. Od tistega časa se funkcij ni o-tresel. Jasno vse so neprofesionalne.
Lahko bi rekla, da je njegov smisel za improvizacijo tipično jugoslovanski, njegov poklicni vzpon pa nasprotno tipično ameriški. Po letu in pol se je povzpel do izmenovodje galvanizacije. Delo je bilo dvoizmensko, funkoija predsednika sindikata, ki jo je takrat prevzel, pa mu je nalagala tudi popoldanske obveznosti. Zato je postal obratov-ni knjigovodja, p>o dobrem letu ponovna razporeditev. Tokrat na mesto tehnologa za površinsko zaščito. Obdržal je torej stik s proizvodnjo, zato mu ni bilo težko, ko so mu odgovorni predlagali, da prevzame mesto vodje lakirnice.
Lakirnica, ta pa je poglavje zase. Že skoraj od kar jo imamo je naša rak rana. Najprej doba uvajanja, dragi proizvodni stroški, pa težave zaradi fluktu-akcije delavcev, sedaj pa že nekaj let ugotavljamo, da je kapaciteta premajhna, mi razlaga. Zato ni čudno, da se že sedaj veseli nove lakirne linije, ki naj bi pričela s poskusnim obratovanjem že zgodaj jeseni. Kapacitete bodo podvojene, boljši bodo delovni pogoji, staro linijo pa bomo specializirali za barvanje plafonjer. Vesel je vsakega uspeha, ki ga doseže skupno z delavci, čeprav drugi temu ne posvečamo posebne pozornosti. Tako mi je mimogrede navrgel, da so prav pred dnevi dosegli rekord 4.580 plafonjer na delovno izmeno. Verjetno sem ga pogledala kot nejeverni Tomaž, zato mi je brž pojasnil, da gre skozi lakirnico količinsko dosti več polizdelkov, kot pa se jih obdeluje galvansko. Povpraševanje po barvanih izdelkih je namreč veliko.
Sedel je na stolu, globoko sključen nad kolena, govoril je bolj sam zase, kot bi naglas razmišljal: »Veliko lažje bi delali, je razpredal svoje misli, če bi delali bolj teamsko, če bi bili odnosi korektnejši, če bi bilo delo bolj koordinirano. Odgovornost bi morali bolj zaostriti, tako materialno kot disciplinsko. Kar pri srcu te zbode, ko vidiš, kaj vse najde svoje mesto v kontejnerju za odpadke. Pa se takrat običajno ne spomnimo, da se bo to ob mesecu poznalo tudi v našem žepu.«
»Večni optimist sem, pa si kljub temu želim kdaj pa kdaj, da bi lahko bral mish drugih«, je rekel. Zelo prav bi mu ta lastnost prišla pri urejanju medsebojnih odnosov. Seveda ima težave tudi na tem področju, navsezadnje, kdo jih pa nima, se sprašuje. Delavcem je včasih težko razložiti, da nekaj pač mora biti tako in nič drugače, da to ni muha režij cev, kot si marsikdo včasih misli, saj je treba spoštovati ta predpis, pa oni zakon, pa tisti družbeni dogovor ...
Bil je med tistimi, ki so v delovni organizaciji orali ledino inovatorstva. Že od nekdaj ga je zanimala tehnika, hiter napredek tehnologije. Ob delu je obi-
skoval tehnično šolo. Ko ga je poklicala domovina, je šolanje prekinil. Šolska torba je potem ostala v kotu, morda za zmeraj, morda pa tudi ne. Čakale so nove dolžnosti. Vmes si je ustvaril družino. Kljub temu, da si diplome ni prislužil, pa vam lahko danes enako dobro pripravi že-ljeno nianso barve, ki je potrebna za določen izdelek, spolira še tako zahteven polizdelek, položi ploščice v kopalnici, pokosi travnik, odda telex sporočilo, nabije lesen opaž na strop ali izdela slastne klobase, če je ravno pri hiši domači praznik. Če bi bil ženska, bi rekli, da je deklica za vse, ker pa to pač ni, sem morala napisati nekaj teh stvari.
Prav je, da si je izbral tako delo, kot si ga je. Težko ga je najti v pisarni. Običajno te odslovijo s kratkim: »Ga ni, je v lakirnici«. Prepričana sem, da bi bila zanj velika kazen, če bi moral zdržati osem ur s svinčnikom v roki za delovno mizo. S tem pa ne želim povedati, da je eden tistih, 3d nerad vzame pisalo v roke. Nasprotno, uspešno se tudi loti pisanja na stroj, kot osnovnošolec pa je celo pisal pesmi.
Omenila sem že, da je rad dobre volje. Pravi mi, da se je malo unesel. Časi so taki, da ni, da bi jih reševal s smehom in šalami. Stabilizacija nam vsem zateguje pasove. Ne le doma, kjer se vsak pač znajde, kakor ve in zna — on, na primer, po malem kmetuje. Pozna se tudi v proizvodnji, zdaj težko dobiš ta material, drugič je težava spet za nekaj drugega, delo pa mora teči kljub vsemu. Zgodi se, da je treba take probleme reševati iz ure v uro. Po novi organizaciji, ko se je nabava preselila na sedež DO, se to pozna. Včasih si priletel v nabavo, dobil naročilnico, če ni šlo drugače, sam skočil v avto, kupil, kar si potreboval pa je spet šlo. Zato meni, da bomo morali relacije oziroma povezavo s temi službami resnično dobro organizirati, če želimo, da ne bo prevečkrat »zaškripalo«. Pa tudi v TOZD bo treba zaradi tega kakšno stvar bolje in hitreje pripraviti, priznava.
Je eden tistih, ki tudi popoldne ne more povsem pozabiti na svoje delo. Zgodi se, da ga poiščejo doma. Treba je nazaj, da
se zadeva, kakšna koli že je, u-redi. Pravi, da mu ni težko, zakaj, sprašuje, saj tudi delavci potegnejo popoldansko izmeno čez noč, če je to nujno potrebno. Popoldanske odsotnosti pa so domači tako vajeni še iz časov, ko je bil predsednik sindikata in kasneje sekretar 00 ZK. Iz teh časov mi je navrgel tudi nekaj o informiranju. Prepričan je, da so delavci dovolj informirani, če le hočejo biti. Včasih pa lahko preobširne informacije naredijo več škode kot koristi.
»Vedno sem se trudil, da bi svoje delo, pa naj sem že delal karkoli, dobro opravil«. Želi si, da bi tako delali in razmišljali vsi. Pravi, da ga čevelj v zvezi s tem žuli na obe nogi. Kaj je lahko lepšega, če si pri svojem delu uspešen, da proizvodnja teče, kot dobra ura, da se izognemo vsem subjektivnim težavam, in smo potem lahko zadovoljni tudi z osebnimi dohodki.
V zadnjih dveh letih se razdaja tudi pri adaptaciji hiše, pravzaprav stanovanja, ki si ga ureja nad domačim hlevom. Veliko njegovega dela je vloženega v tisti košček doma; »Pa veliko kreditov tudi«, me dopolni. Brez njih seveda ne bi šlo. Njegova strast so avioni. Že dolgo časa ga sinjina neba močno privlači. Tudi letel je že, z jadralnim letalom. Sedaj zato ni ne pravega časa, še manj pa denarja. Za nadomestek je nekje staknil zmaja. Lansko jesen je napravil prve poizkuse. Mogoče bo imel sin, ki koraka v tretje leto, več možnosti, kot jih je imel on. Mogoče bo on lahko izpolnil očetove želje?
Hčerko, ki je drugošolka, takšne stvari ne privlačijo preveč. Ona je šolarka in to dobra, to ji zaenkrat zadostuje. Je tudi lovec, sicer res tak s puško, vendar jo malokrat uporabi. Ko hodi po gozdu, največkrat sanjari o svoji hišici na robu gozda, ki jo obdaja vrt in sadno drevje. Trdno je odločen, da bo vsaj to željo spremenil v resničnost, če mu je že pri letalstvu spodletelo.
Pridne roke in trda volja mu bosta pri tem največji pomočnici in zaveznici. Kako malo nekateri potrebujejo za svojo srečo!
Joži Umek
PREKLIC VELJAVNOSTI IZKAZNICE
Veljavnost izkaznice za izplačilo OD preklicujejo:
1.	LUKIČ Jovo, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov Podkraj 70, Hrastnik,
2.	MESTROVAC Sabir, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Podkraj 70a, Hrastnik,
3.	PLAZAR Franc, TOZD energetika, vzdrževanje in transport, Brunška gora 8, Radeče,
4.	ILIČ Nevenka, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Za Savo 9, Hrastnik,
5.	MIKANOVIČ Milenko, TOZD proizvodnja steklenih 'izdelkov, Log 22, Hrastnik
6.	IBRALIČ Mej ra, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Novi dom 32, Hrastnik,
7.	BOROVŠAK Branko, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Pod Kalom 25,
8.	GRABNAR Irena, DSSS delovna skupnost skupnih služb, Za Savo 11, Hrastnik,
9.	PETROVIČ Milena, TOZD proizvodnja steklenih izdelkov, Breg 18, Loka pri Zidanem mostu.
10.	JOVIČ Alenka, TOZD-2, Podkraj 66, Hrastnik
11.	LIPOVŠEK Marjan, TOZD-2, Stanjsko 9, Rimske Toplice
12.	LAZAR Marija, TOZD-1, Cesta 1. maja 23, Hrastnik
Športna zasvojenost teh dni so prav gotovo olimpijske igre v Sarajevu. Kako tudi ne, saj so na Bjelašnico, Igman, Trebevič, Skenderijo in Zetro uprte oči skoraj vsega sveta. Seveda ne manjka komentarjev, napovedi in stav. No, po eni napovedi, ki je sicer neuradna in tudi ne potrjena, se lahko v teh dneh bojimo prevelikega izpada proizvodnje. Kako pa bo z nataliteto, pa bomo ugotavljali nekje v oktobru oziroma novembru.
Področnega prvenstva invalidov v kegljanja 100 lučajev — letos je bilo v Hrastniku — se je udeležilo 33 kegljačev iz Brežic, Laškega, Celja, Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. V posameznih kategorijah, glede na stopnjo invalidnosti so bili najboljši: A — Hribar Ivan — Trbovlje 360 podrtih kegljev, B — Ejub Senad — Celje 366, — C Jurše Ivan — Celje 375 in D — Gorza Štefan — Hrastnik 429 podrtih kegljev. Skupno najboljši s podobnega tekmovanja v Krškem so so pridobili pravico nastopa v republiškem finalu.
Občinskega sindikalnega prvenstva v veleslalomu na Kalu, ki ga je pripravila smučarska sekcija TVD Partizan, se je udeležilo 57 smučarjev. Na dokaj zahtevni progi je bilo veliko odstopov, kar priča podatek, da je bil v skupini nad 35 let uvrščen le en smučar. V preostalih starostnih skupinah pa so bili najboljši: Skupina do 25 let:
1.	Denis Meterc, 2. Roman Borovšak, 3. Igor Zavrašek. Skupina 25 do 33 let: 1. Peter Zavrašek. Skupina 25 do 35 let: 1. Peter Škorjanc.
»Radosti na snegu« bi lahko imenovali akcijo, ki jo je pripravilo društvo prijateljev mladine Hrastnik. Enotedenskih počitnic na Kalu se je udeležilo 32 otrok. Za strokovni del programa počitnic so poskrbeli člani smučarske sekcije TVD Partizan, ki so udeležence naučili osnovnih smučarskih veščin.
Taborniki so sklenili še bolj popestriti svoje delo. Na rednem letnem občnem zboru so pregledali delo v minulem obdobju in si zastavili obširen program dela. Pestita pa jih predvsem dve težavi. Prva je kar kronično pomanjkanje sredstev, druga pa, kar je sicer razveseljivo, izredno veliko število naraščajnikov. Od ZTKO so v lanskem letu prejeli 50.000 din za dejavnost in 10.000 din za izobraževanje, kar pa je več kot skromno, če vemo, da imajo v upravljanju dom, kar je vse prej kot poceni. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika so si izbrali Slavka Gornika, za podpredsednika pa Sabino Varjačič.
Igralke Kemičarja so se dostojno poslovile od evropskega pokala sejemskih mest. V četrtfinalnem srečanju v Budimpešti proti tamkajšnji ekipi BSE so izgubile z 2:5, čeprav bi bil končni izid zanje lahko mnogo bolj ugoden. Andreja je zamudila priložnost tako proti Urbanovy, kot proti Ty-hani. Obe točki pa sta sestri Andreja in Vesna Ojsterškovi dobili proti tretji igralki BSE 19-letni Palli. Kemičarkam je lahko v tolažbo dejstvo, da so izgubile proti lanskim zmagovalkam tega tekmovanja, ki bodo ta uspeh najbrž ponovile tudi letos.
Novost, ki se je pojavila v tej zimi pri nas, je vse večji razmah »Tomosovih prenosnih žičnic«. V KS Dol so si nabavili kar dve takšni žičnici. Prvo je kupila skupina občanov na Brnici, drugo pa »mehaniki« Jutranjke v Čerdencu. Slednja je bila na voljo tudi preostalim krajanom. Usluge so bile minimalne. V škatlico z napisom »prispevek za gorivo«, je bilo treba vreči nekaj denarja, odvisno od lastne presoje, oziroma »finačne stabilnosti« posameznika. No, kot kaže, so bili zadovoljni vsi. Morda še cena nabave: »Čerdenska« je stala »investitorje« 32.000 din, brniška pa je bilo nekoliko dražja.
Res, pohvale vredna je odločitev vodstva tabornikov, ki se je odločilo pripraviti ceneno zimovanje za najmlajše na Kalu. Enotedenskega zimovanja se je udeležilo 34 otrok — kolikor je pač prostora v bivši OŠ na Kalu. Celoten aranžma, strokovno vodstvo in nadzor so člani POTH opravili brezplačno, koristeč svoj redni letni dopust. Zato je bil samoprispevek minimalen. Otroci, oziroma njihovi starši so za enotedenske počitnice prispevali le 1.200 din. Škoda je le, ker v program zimovanja niso, zaradi skromnih zmogljivosti, mogli vključiti vse interesente.
Evidentno (očitno) je, da sta bila pomanjkanje snega v decembru in ZOI ’84 glavna krivca, ker začetnega tečaja »Hoje in teka na smučeh« ni bilo mogoče izvesti v planiranem obdobju. No, organizatorji »Sekcija za hojo in etk na smučeh« pri PD Dol so nam zagotovili, da tečaj bo, in to takoj po končanih olimpijskih igrah v Sarajevu. Upajmo, da bo sneg počakal...
Kegljači KK Hrastnik so obračun svojega dela položili na rednem letnem občnem zboru članstva konec preteklega meseca. Ob tem, da so izvolili novo vodstvo, je pomembna še ena odločitev. Gre namreč za spremembo naziva društva, ki se je preimenovalo v »KK Rudnik Hrastnik«. Zakaj tako, najbrž ni težko uganiti. V času, ko še kako primanjkuje sredstev za telesno kulturo, je vsak dinar dobrodošel.
Rajkovega memoriala, ki je bil letos že
23.,	neuradno pa celo 24., se je udeležilo, z redkimi izjemami, 49 najboljših slovenskih namiznoteniških igralcev in igralk. Med dekleti reprezentantka Andreja Ojsteršek, po nekoliko presenetljivem porazu Mirjam Čadež proti Alenki Nišovič, ni imela resnejše nasprotnice in je presenetljivo osvojila prvo mesto. Zato pa je toliko bolj presenetljiv uspeh Jožeta Urha, ki je začel tekmovanje zelo negotovo in se komaj izognil izpada že v prvem kolu proti mlademu Gašiču. Rezultati sklepnega dela. Članice — polfinale: Ojsteršek (Ke) : Džankuč (Pet.) 2:0, Nišivič (Vrt) : Kampuš (Pet.) 2:0. Finale: Ojsteršek : Nišovič 2:0. Člani polfinale: Kovač (Ol.) : Nišovič (Lj.) 2:0, Pavič (Ol.) : Urh (Kem.) m Finale Kovač : Urh 1:2.
Enoličnost življenja so si nekatere »Do-lanke« popestrile z organizirano rekreacijo v telovadnici OŠ na Dolu. Enkrat tedensko se dobijo pod vodstvom tovarišice Fanči Moljkove. V svoj program pa so kot glavno
aktivnost vključile — aerobno gimnastiko. Če so še kje interesentke, potem ne bo odveč tale informacija: vsak torek ob 18. uri v telovadnici OŠ na Dolu. Ure rekreacije bodo na programu do maja. Torej, še je čas.
Akcija »Iščemo najboljšo KS v športni rekreaciji« je očitno padla na plodna tla. Medtem, ko je v prvem letu (1981) v ocenjevanje bilo zajeto 231 KS iz 40 slovenskih občin, se je v letu 1982 odzvalo akciji že 280 KS iz 49 občin. Mi smo se v akcijo vključili lansko leto, ko smo ocenjevali dejavnosti iz 1982. Kot najboljše v občini smo ocenili KS Rudnik (mesto) in KS Dol (vaška). Za obe smo konec preteklega meseca na ZTKO dobili priznanje republiškega štaba. Priznanja bomo podelili ob zato ustrezni priložnosti. Istočasno pa je stekla akcija ocenjevanja za dosežke v letu 1983. Zato naj bo to spodbuda še ostalim KS v naši občini, da se akciji odzovejo v čimvečjem številu.
Cilj Zveze telesnokulturnih organizacij Hrastnika je, da bi končno v primerni obliki predstavila širšemu krogu delovnih ljudi in občanov Hrastnika vse izvajalce telesno-kulturne dejavnosti v občini. Zato je že stekla akcija zbiranja potrebnih podatkov. Bilten »Predstavljamo vam izvajalce TK programov« pa naj bi izšel v prvi polovici letošnjega leta.
Informativno je tudi tole obvestilo. Športno društvo Invalid je pripravilo novoletni šahovski turnir, katerega se je udeležilo 12 njegovih članov. Zmagala sta z 9,5 točke Kušar in Kovač, na tretje pa se je uvrstil Vujsič, ki je zbral le točko manj. Sledijo: Presečki, Oprešnik, Tanjšek, Gruden itd. Vse kaže, da si šah znova utira pot v Hrastnik. To je moč sklepati tudi po tem, da je bil konec prejšnjega meseca sklican razširjen sestanek z namenom ponovne oživitve šahovskega kluba.
Jesenski del tekmovanja v drugi republiški ligi — Vzhod so dolski rokometaši sklenili na desetem mestu. Da bi svojo uvrstitev kar se da popravili, da bi drugi del prvenstva pričakali čimbolj pripravljeni, so vadili skoraj vso zimo. Menijo namreč, da še ni vse izgubljeno in da bi ob ugodnem žrebu in nekaj osvojenimi točkami še lahko ujeli vlak in ostati v ligi. Upajmo in želimo.
Aktualnosti s področja 'športa in rekreacije je tudi tokrat zbral, po svoje uredil in zapisal — J. Premec.
Novo v knjižnici Hrastnik
Vsem bralcem Steklarja sporočamo veselo novico, da se je matična knjižnica preselila v nove prostore v Dijaškem domu RŠC v Hrastniku.
Otvoritev novih knjižničnih prostorov je bila v petek, 6. januarja 1984.
V novi knjižnici bomo imeli knjižničarji nedvomno boljše pogoje za delo, saj so prostori dvakrat večji, kot so bili v stari knjižnici v Konzumu. Tu je bilo na 85 m2 površine razvrščenih 15.000 knjig, kar pa ni več predstavljalo knjižnice v pravem pomenu besede, ampak je bilo že pravo skladišče knjig. Zaradi pomanjkanja prostora so bile tudi posebne oblike dela z bralci (ure pravljic, učne ure, knjižne uganke itd.) močno okrnjene.
Nova knjižnica ima 170 m2 koristne površine. Njeni prostori so estetsko in funkcionalno o-premljeni. Knjižnica ima več med seboj povezanih prostorov prehodi so le nakazani — to sta oddelek za odrasle in oddelek za mladino, in ločen prostor za delo z najmlajšimi. Ta prostor ima tudi svojsko opremo, primemo za cicibane. V čitalnici, ki sicer ni s stenami in vrati ločena od drugih prostorov, je na voljo 12 sedežev. Knjižnica ima še poseben delovni prostor za o-
premo knjig, obenem pa je tu tudi priročna knjižnica za bralce.
Tako veliki in sodobno opremljeni prostori nudijo seveda poleg osnovne funkcije knjižnice — izposoje — še veliko možnosti za druge oblike dela, ki jih knjižnica načrtuje in jih je nekaj od teh tudi že doslej u-spešno izvajala (ure pravljic, učne me, knjižne uganke).
Med drugim bo lahko izvajala različne razstave, tako knjižne kot ilustratorske. Odprla se je možnost prirejanja literarnih večerov za odrasle, srečanj z različnimi literarnimi ustvarjalci, i-lustratorji, kritiki itd.
S pridobitvijo zares kulturnih prostorov se je tako odprla možnost, da bi zaživela širša dejavnost, ki spremlja knjižničarsko dejavnost. Dani so vsi pogoji, da knjižnica prerase vlogo izposoje-valnega servisa in postane resnično središče kulturnega življenja v naši občini. Samo od nas in od vas, dragi bralci, je odvisno, ali bomo znali in kako bomo to možnost izkoristili.
ODPIRALNI ČAS KNJIŽNICE Matična knjižnica:
ponedeljek,, sreda, petek: od 13—19 ure torek, četrtek, sobota (vsaka druga): od 7—13 ure
Steklarna (izposojevališče v Gradu): vsak ponedeljek od 15—19 ure
Dol (Izposojevališče v Klubu): vsako sredo od 16—18 ure
ZAHVALA
ob smrti dragega
JOŽETA KASTELICA
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam izrazili ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala občinskim družbenopolitičnim organizacijam, še posebno organizaciji ZZB NOV, praporščakom, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, ter godbi na pihala Svobode II za organiziranje pogrebnih svečanosti, ki ste mu jih kot dolgoletnemu aktivnemu članu izkazali ob uri slovesa.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti drage mame in stare mame
ŠTEFKE OCEPEK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali toliko lepega cvetja. Iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem iz brusilnice, godbi na pihala Svobode I., govorniku za poslovilne besede ter vsem sorodnikom iskrena — HVALA.
Žalujoča hčerka Slavi z družino
KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU
FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE 15. 2. DO 15. 3. 1984
Kino »Delavski dom« Hrastnik
MANAOS-BEG IZ PEKLA DŽUNGLE, ital.-meh. akcijska drama, predstave v sredo 15. 2 ob 17. in 19. uri ter v četrtek 16. 2. ob 19. uri.
PRODAJALKA VIJOLIC, Špan. ljub. drama, matinejski predstavi v soboto 18. 2. in v nedeljo 19. 2. 1984 ob 10. urL
BORBA TITANOV, angl. mitološki spektakel, predstave v soboto 18. 2. in v nedeljo 19. 2. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 20. 2. 1984 ob 19. uri.
MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLOUSEAUJA, angleška krimi komedija, predstave v sredo 22. 2. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 23. 2. ob 19. uri.
SCANERS — MO C RAZDEJANJA, kanadski akcijski, predstave v soboto 25. 2., nedeljo 26. 2. in ponedeljek 27. 2. ob 17. uri.
POSEBNA ŽENSKA, franc. seks. krimin., predstave v soboto 25. 2., nedeljo 26. 2. in ponedeljek 27. 2. ob 19. uri. Film je za otroke neprimeren!
MOJ OČKA ZA DOLOČEN CAS, jug. komedija, predstave v sredo 29. 2. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 1. 3. ob 19. uri.
RJOVENJE, amer. pustolovski, predstave v soboto 3. 3. ob 17. in 19. uri ter v nedeljo 4. 3. ob 17. in 19. uri.
ILEGALNA LJUBIMCA, amer. drama, predstava filmskega gledališča v ponedeljek 5. 3. ob 19. uri.
EVA, domača drama, predstave v sredo 7. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 8. 3. ob 19. uri.
ZAKLAD INDIJANSKEGA REZERVATA, nem. western, matineji v soboto 10. 3. in v nedeljo 11. 3. ob 10. uri
PODMORNICA, nemški vojni, predstave v soboto 10. 3. in nedeljo 11. 3. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 12. 3. ob 19. uri.
FRANCOSKE RAZGLEDNICE, ameriška drama, v sredo. 14. 3. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 15. 3. ob 19. uri.
Kino »Dol« pri Hrastniku
VOJNA POLICIJ, francoska kriminalka, predstavi v soboto 18. 2. ob 18. uri in v nedeljo 19. 2. ob 17. uri.
PRODAJALKA VIJOLIC, španska ljubezenska drama, mladinska predstava v nedeljo 19. 2. ob 15. uri.
ZMAJ IZ ARIZONE, honkong kung-fu, predstavi v soboto 25. 2. ob 18. uri in v nedeljo 26. 2. ob 17. uri.
JENKI, ameriška ljubezenska drama, predstavi v soboto 3. 3. ob 18. uri in v nedeljo 4. 3. ob 17. uri.
ZAKLAD INDIJANSKEGA REZERVATA, nemški western, mladinska predstava v nedeljo 11. 3. ob 15. uri.
PRSTI IZ VELURJA, italijanska avant. komedija, predstavi v soboto 10. 3. ob 18. uri in v nedeljo 11. 3. ob 17. uri.
Nagradna križanka
		999		RUSKI PISATELJ „TIHI DON" C MIH AID	POO	ENAKA VOKALA	DIVJA IN AKVARIJSKA RAST* LINA	GRŠKA. ČRKA	GORA NA TAIVANU	VZDEVEK GOETHEJEVE MA« TERE	oole STABEJ	SMUČARSKA DISCIPLINA NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH	ILIRSKA KRALJICA	DRUGI IN TRETJI VOKAL V ABECEDI	PREGIB	PREBIVALKE EVROPSKE OTOČNE države	PODZEMNA ŽELEZ- NICA	ŽVEPLO	STATUA	PIVSKI VZKUK, NA DUŠEK
				►																
		■ji»																		
	i	v Sara	5> evo '84	►														IVAN KRILOV		
CM	POŽELENJE SLOVENJ*© ■ RODNCAR ( PAVEL)		▼			BRITANSKA POP SUPER SKUPINA AUGUST CESAREC					OLEG VIDOV			POUDAREK V STOPICI				PETER STANTE		
											NOSILEC PRAVIC IN DOLŽNOSTI			OLIVER MLAKAR						
LJUDSTVO V LAOSU					SOKRATOV TOŽNIK					JESENSKI MESEC								SLOVENSKI KANTAVTOR (MARIJAN)	DOLGA IN OZKA DESKA	PRITOK VOLGE
NA VODI ŽIVEČA BREZREPA DVOŽIVKA					STANIČA, SOBICA					STARO IME zatajško					PARAD#, EDEN	GLAVNO MESTO NORVEŠKE ¿¡SVAJAČ				
					ROJ. KRAJ JOHNA STE1N* BECKA					KULTURNA RASTLINA										
OSREDNJI PROSTOR SVETIŠČA						LESENO OBUVALO								GRŠKA ČRKA			POLJSKA CVETICA			
						SLOVENSKI LINGVIST (MIRKO)								GESLO NA ZAČETKU KNJIGE			MAKEDON« SKO MO« ŠKO IME			
SRBSKA SOLATA							PRITOK DONAVE							►						
							ČARGO IVAN													
POGOJNI VEZNIK				SVETLOBA ŠPANSKI SLIKAR (JUSEPE DE)				DUŠKO LOKI N	00*1916 NA« ZIV PRINCEV V VLADAVINI HABSBURŽANOV			T	▼ I							LOVSKI LEOPARD, CITA
GRŠKI TRAGIK IZ ATEN									SLOVENSKI PESNIK FRITZ	MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI	BEOGRAJSKI PSIHOLOG (NIKOLA)				ANGLEŠKO SVETLO PIVO				GRAM STRAN NEBA	
											SL. IGRALEC (MARKO)				MOKROTA					
GRŠKI JEZIK HELENISTIČNE DOBE							BELETRUA											SELEN		
							JEZERO V SOVJ.ZVEZI											ŠPORTNI REKVIZIT		
CM	BRITANSKI TEKAČ CSE« BASTIEN)		NEVESTINA OPREMA ROMULOV BRAT					JELEN, kadar SE GONI MESTO V BACKI						L0UISU ADAMIČ			DELOBLEKE SLOVENSKA UGANKARSKA REVUA			
OTOK V JADRANU						7 MESOM POLNJENE TESTENINE VASJA PREDAN								VDOLBINA V ZIDU, PRI KOT						
SKANDINAVSKI DROBIŽ					IZSUŠENA REČNA STRUGA V PUŠČAVI					PREDMET, STVAR ITALIJA				NEMŠKI FI2IK-SEVANJE-( HANS)						
PEVKA PRODNIK					SLOVENSKI ŠAHI ST (ALBIN)								SESTAVIL: KARU DREMEU	NEM. KEMIK PIONIR V PRO» IZV0DHJI SLAD« KOR JA IZ PESE (FRANZ C.)						
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
JOŽETA MATEKLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje in za vso pomoč. Hvala tudi vsem govornikom, godbenikom in pevcem Svobode II, kolektivu Steklarne Hrastnik, gasilcem, ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
žena Cita in sin Lado z družino
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v bru-silnici za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na vas.
Za vnaprej pa vsem želim veliko osebne sreče, zdravja in zadovoljstva ter veliko delovnih uspehov.
Julijana Turk ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam v brusilni-ci za izkazano pozornost in poklonjena darila, ki mi bodo o-stala v lep spomin.
Želim vam še mnogo delovnih uspehov ter srečno in zdravo 1984. leto.
Mimi Završnik
ZAHVALA
Drage sodelavke in sodelavci!
Po dolgih letih skupnega dela je tudi zame napočil trenutek,- ki ga marsikdo težko pričakuje, a ko naposled^ le pride, ti ni vseeno, kajti težko dine, v kateri si preživel toli-se je posloviti od delovne sre-ko let.
Zahvaljujem se vam za besede, ki ste mi jih izrekla ob slovesu ter za darila, ki ste mi jih poklonili. Še enkrat iskrena hvala vsem delavkam in sodelavcem iz kiko delavnice in iz TOZD 4.
Ob tej priložnosti pa celotnemu kolektivu Steklarne želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.
Ivanka Zorec
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada — 250 din
2.	nagrada — 150 din
3.	—7. nagrada — 100 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »Steklarja«, 61430 Hrastnik, Cesta 1. maja 14 do torka 28. februarja. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve! Reševalci, pozor! Pošiljajte le po eno rešitev!
NAGRAJENI REŠEVALCI Za jubilejno nagradno križanko, objavljeno v »Steklarju« št. 1-84 smo prejeli 88 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: Knjižno nagrado prejmejo: Silva Rot, Lidija Kirn Irma Kirn upok., Jelka Ravnikar, Mari Kelner upok.
6.	nagrada — 250 din: Ervin
Predovnik
7.	nagrada — 150 din: Marica Rancinger upok.
8.	—12. nagrada — 100 din: Andrej Projič upok., Marjan Meser-ko, Mihca Cvetko, Stane Pušnik upok., Anton Pušnik.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: Alva, ami, ost, uredniški odbor, petindvajset let, I. G., OH, Rada, Boone, razlog, More, lok, T. N., inhalator, amper, čaj, stas, gosli, Ida, ura, jig, Baalbek, Hof, Amaltea, Dor-nes, laso, rana, ski, Vis, Oziris, pujsek, čaka, gnev, He, Gatnik, kanta, mazut, E. H., Egmont, Dolfe, Ari, maska, Seid, Merlak, Smolni, ovoj, Bajc, Be, La, nu-Krpan, oda, italik, RAI, Rono, imam, trampolin, Aleš, napa, Ras, Lauda, Čile, krog, Amati, por, Anam, Toro, butan, alt.
ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Marijanca Polzelnik — predsednik, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugovič, Jože Godicelj II., Albert Kapelar, Vlado Šebenik in Joža Umek.
UREDNIŠKI ODBOR: Mili Kobal — glavni in odgovorni urednik, člani: Zdenka Fabjan oec., Vlasta Justin, Jasna Rižner-Kosm, Dragica Krneta, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik Inž., Ernest Slhur Inž., Joža Umek In Franc Vidovič.
Izhaja mesečno v 2500 izvodih. Tisk In klišeji AERO — TOZD Grafika Celje. Naslov uredništva: Steklar, glasilo delavcev Steklarna-Sijaj Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 814-622 int. 55.
FEBRUAR
1984
			C	D	1-,
[M		Bit			ni
mladine steklarne-sijaj hrastnik
Družbeno-ekonomski položaj mladih
Družbeno-ekonomski položaj mladega delavca se v splošnem ne razlikuje od položaja ostalih delovnih ljudi, pa vendar se pojavljajo posamezna področja, za katera je v specifičnem, težavnejšem položaju (stanovanjska problematika, štipendijska politika, zaposlovanje...).
Dejstvo je, da v ZSM ne bomo uspeli organizirati množice mladih ljudi, niti je vpeljati v politični sistem samoupravnega odločanja, če ne bomo jasno postavili v ospredje dejavnosti ZSM; boj za konkretne cilje te mladine, cilje, ki izhajajo iz specifičnega položaja mladih v družbi in iz specifične vloge ZSM pri idejnem in akcijskem povezovanju mladih v političnem in ekonomskem sistemu.
ZSMS se posebej zavzema za enakopravno nagrajevanje mladih delavcev in za odpravo njihovega neenakopravnega položaja v smeri samoupravnega odločanja. Neenakopravno nagrajevanje mladih delavcev se pojavlja preprosto kot posledica dejstva, da je nekdo mlad in neizkušen, da ne pozna samoupravnih aktov DO.
Izredno težki pogoji pridobivanja stanovanj ter visoki stroški njihovega vzdrževanja prizadenejo najbolj delavce z nizkimi osebnimi dohodki, od teh je precej mladih z nizkimi dohodki predvsem nekvalificirani delavci.
V obdobju od leta 1976 so pričeli graditi solidarnostna stanovanja. Do leta 1981 je
Pted dobrimi tremi leti smo kot štipendisti DO Steklarne Hrastnik odšli na šolanje v Rogaško Slatino, da bi se izučili za steklo-pihalce.
V	začetku šolskega leta nas je bilo sicer šest učencev, toda, dva sta takoj zapustila šolanje, štirje pa smo bili zavestni obveznosti, da si moramo priboriti znanje in končati šolo.
V	času šolanja nam je delovna organizacija posvečala veliko skrb, saj smo redno dobivali štipendije in redno sta nas obiskovala predstavnika delovne organizacije tovariš Vidovič in tovariš Knez.
Skoraj vsak teden nas je eden od njiju obiskal, se pomenil z nami, z našimi učitelji, pregledal ocene ter se pozanimal za našo disciplino. Tako je bilo ves čas šolanja.
V	juliju smo prišli v Hrastnik in začeli delati v delovni organizaciji.
Prišli smo v popolnoma drugačno okolje, kot je bilo v Rogaški Slatini. Morali smo se mu začeti prilagajati, vendar kot vsakemu mlademu človeku, tudi nam ni šlo vse tako kot treba. Sedaj smo tu že sedmi mesec in zdi se nam, da ni prav, da od takrat, ko smo prestopili prag delovne organizacije, še nihče ni prišel do nas in nas povprašal, kako je, kakšno delo opravljamo, kako se počutimo v novem okolju. Cisto drugače bi nam bilo, če bi kdo prišel k nam, na naše delovno mesto in nas povprašal o delu in počutju v organizaciji. Mar je res da, ko enkrat prestopiš prag delovne organizacije, si še samo številka, da nisi več zanimiv, da je glavno to, da opraviš svojih osem ur, ne glede na to kaj delaš in kako. Upamo, da se bo v prihodnje ta odnos popravil ne sa-
35 % mladih družin prejelo ta stanovanja.
Medtem pa po petih letih delovne organizacije niso uspele nadomestiti teh stanovanj, solidarnostna pa prepustile za potrebe drugih mladih družin.
V	ZSMS se zavedamo, da je edina pot za reševanje stanovanjskih problemov mladih samo akcija preko OO ZSMS DO v dograjevanju samoupravnih splošnih aktov.
Mislimo, da je spreminjanje kriterijev za dodelitev stanovanj težko, ker ima DO hude stanovanjske probleme. Mladi se zavzemamo za bolj ekonomsko gradnjo družbenih stanovanj.
Vse preveč imamo na oko lepih stavb, vendar dragih. Posamezniki si s tako gradnjo ustvarjajo le lastno afirmacijo in to na račun družbenih sredstev.
Prazna stanovanja bi morali dodeliti družinam, ki stanovanja potrebujejo, takih pa je v Steklarni precej.
V	naši DO je veliko število mladih iz drugih republik, ki stanujejo v samskih domovih.
Standard in stanovanjske razmere se v občini razlikujejo.
Tak primer imamo pri Rudniku, kjer je velika deficitarnost rudarjev. Vemo tudi, da nam je v tej energetski stiski premog potreben. A tudi pri nas, v Steklarni, vemo za deficitarnost steklarjev, od katerih je odvisna tako proizvodnja kot izvoz.
mo do nas, ampak do vseh tistih, ki se bodo šolali za ta poklic in prišli v to delovno sredino.
K. P.
Predstavljamo
vam...
Radi bi vam predstavili le eno predstavnico teh mladih, ki niso zaposleni v svoji stroki.
To je Darja Erman s končano štiriletno šolo za medicinske sestre. Zaradi suficitar-nosti njenega poklica je bila primorana zaposliti se v neposredni proizvodnji. S tem je razbremenila starše finančne podpore, saj Darja, tako kot večina mladih, zahaja v disco, na zabave ...
V TOZD proizvodnja svetil se je zaposlila v septembru in dela kot delavka v kovinski, kjer je delo precej umazano, na kar se je težko privadila, saj je poklic medicinske sestre mnogo čistejši. Ob prvem stiku s proizvodnjo je bila deležna lepega sprejema. Pridobila je kup novih prijateljev, počuti se zadovoljna, čeprav ne skriva želja, da bi končno dobila zaposlitev, kakršno si želi.
Darja je aktivna mladinka v osnovni organizaciji ZSMS Čeče, pod čigar okriljem je bila na več lokalnih delovnih akcijah, vendar nikdar na republiških in zveznih. Pravi, da za te ni bilo nikdar časa. Izrazila je željo, "da bi tudi ona bila član naše osnovne organizacije ZSMS, kar ji bomo z veseljem ustregli in ji omogočili čimboljše delovanje.
Nekaterim, to je rudarjem, je družba ponudila boljše pogoje življenja, izkoriščanja prostega časa. Ti lahko pokažejo lepe in funkcionalne objekte, v naše pa ne sme nihče priti, zaradi slabih pogojev, ki v njih vladajo.
S	tem, ko primerjam rudarje, ne mislim na tiste, ki res delajo v težkih pogojih, kot na primer tisti, ki delajo v jami, ampak vse tiste, ki rečejo, da delajo PRI RUDNIKU in uživajo vse pravice, enako kot tisti z najtežjimi delovnimi pogoji.
Mislim, da bi naša DO morala pomagati v razreševanju teh problemov, saj imamo okrog 150 delavcev v samskih domovih.
Pri politiki zaposlovanja ZSM zavzema stališče, da se pripravnikom omogoči opravljanje pripravništva, kar naša DO dejansko tudi izvaja.
Pri štipendijski politiki je zaskrbljujoče to, da so štipendije razpisane v glavnem za skrajšane in triletne programe usmerjenega izobraževanja, manj pa je štipendij za višje in visoke šole.
Izobrazbeno strukturo v občini imamo pod slovenskim poprečjem. Študija ob delu je danes vse manj, v glavnem zaradi današnjih ekonomskih težav.
Ob zaključku bi dodal še to, da upamo, da bomo s skupnimi močmi, tako v ZSM, kot s sodelovanjem celotne DO skušali odpraviti vprašanja, ki se stalno pojavljajo, da bomo našli skupen recept za njihovo rešitev.
Cvijetin Neškovič
O združitvi meni le najboljše in hkrati izraža željo, da bi se osebni dohodki ne zmanjšali, ne toliko zaradi nje same, saj zase pravi, da ža njene potrebe zadostuje, kakor zaradi ostalih mladih delavcev in delavk, ki so si že ustvarili dom in družino.
Ob tej njeni izjavi se je še enkrat pokazala njena skrb za druge, kar dokazuje, da si je izbrala pravi poklic, ki pa ga zaenkrat še ne more opravljati. V novem letu si želi, da bi dobila poklic, za katerega se je izučila, čeprav ji ne bo vseeno zapustiti kolektiv, v katerem je . našla tovarištvo in zadovoljstvo.	Bojan Lipec
Na kratko
Ko tako brskam po fasciklu, kjer je Anita imela spravljene dosedanje Steklarje, lahko vidim, da je Steklar iz leta v leto boljši, samo kaj je z nami, ali smo zaspali?
Ali je res, da nimamo nobenih idej, nobenega smisla za pisanje, ali se med nami ne najde nobeden, ki pesnikuje v prostem času? Res se je današnje življenje spremenilo, samo mi mu moramo slediti. Sprašujem se, ali se v tovarni res nič ne dogaja, da smo vsi tako tiho. Prepričana sem, da tudi povemo kakšno pikro na račun koga, da koga pokritiziramo, pohvalimo, se komu nasmejimo. Kako si lahko razlagam takšno stanje, da ne dobim nobenega prispevka za objavo v Glasu mladih. Potem pa sem v težavah, kaj objaviti, kako? Podobne težave kot jaz je imela tudi Anita.
Ali je res, da nimamo nobenih težav. Zakaj te naše težave, ki jih tako radi izražamo okrog vogalov ne bi napisali, s tem bi seznanili tudi druge z njimi.
Z enim ali nobenim prispevkom ne moreš rešiti problema, prispevkov mora biti več, čim več ...	Dragi
Kako v novem okolju?