102. številka.
V Trstu, v soboto 2!. decembra IS89.
Te&aj XIV.
,.E D I H O S T"
'*Ijh|h dviikrur na teden. vnrikn jredc in ictocto oh 1. uri popnlunni-
..Edinost" stane :
tu vso leto Jfl. H.-; izvini A*st. 9.— tri. za polu lota „ 3.—; „ „ 4.j« „ za čotrt Ion« „ 1.50; .	'2 25 „
Posamično številke kp dobivajo v pro-dajalnie.iih tobaka v Trctc po r» nov.,
v Gcrtei in v Ajdcvćoisi p«' «t nov. «a naroćce crez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
—t
poši I ja jc Ju
5 Vsa k/
VhiUopini u« po5iIjajtf/uredniStvu v u'iei Carimia it. 25 Vbuk/ pismo mnra hitt Ir.uikothmo, kf-r nufrankovatin so ne spre-
je majo. Uokopisi se in« vračajo,
Oglaci in cznanila ne račune po 8 no*, vr-lira v petitu: za naslava r debelimi črkami s« plačuje prostor, kolikor bi k*
oliscglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice 11>1.
so račune po pogodbi.
Nnr • lrninu, reklamaciji in iinoriito prn-"iii.i upiavniELvj v ulici Curini in • •dpi tu rcklaniiicij« ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega d
aru živa
a Primorsko.
»v »juniji j« nfl«.
vseh naših dosedanjih naročnikov, da nam ostanejo /.vesti tor naš list širijo tudi ntcj svojimi znanci. Ono s t ji m
vinom, večidel ponarejenim i/. vode, tako u, kn M VMisili vedel t ji A j laninrki l.n.rr. p'j", g"tovo Iti pil rajši svojo eisfo •>'. itdenčnieo. nego tisto h špirit'in /a■ in»-Ijeno lužo, katere se hrvaški kmetje ne pijejo radi.
IS h nekoliko slrtbeje pn k o godi tistim
Ona listu je :
za vse loto . . . g!d.	{!.—
za pol leta . , . gld.	M.—
za četrt letu ... . gld.	J .51)
posredniki uli nušeturji, /. našimi nen,črnskimi trgovci; kajti, toni morajo Hujati los š« cono j« nogo Zidom, in jemati od njih znije in £o sldbtjo vino, |m po bolj visoki ceni, nogo lii jo dobil še od Zidov, iti tako morajo pitati poleg Židov tudi njih posrednike.
])ft je to v resnici Inko, to nam do-azuje ž o sedanje slutijo miših planinskih kmetov Klimo ; ker (i spravijo dandanes gotovo za polovico več lesa na prodaj, ko so ga pnprodajali poprej, ko nt* lii bilo
Našim naročnikom.
Zopet se nagiblje loto k svojemu naročnike pa, ki doseduj lteso koncu. „Edinost" dov rs i ]io mnogih še p o d p o 1 n o poravnali s v ti j d o 1 o* bojih in težavah svoj štirinajsti pri našemu u p r a v n i š t vu o|>o-tečaj in začne potnajstega. Potrebo minjamo, da to čim prej store, slovenskega časopisa v Trstu, kateri kajti vzd rž av nitjo lista nam. kmetom, kntcii so pečajo z židovskimi bi pojasnjeval in branil stališče slo- samo na sebi prinaša dovolj venskega naroda, spoznali so tukajšnji truda; ni kdo pa ne more od rodoljubi ter ustanovili naš list, kije nas tir jati, da bi pri temu tloseduj krepko se potezal za izvršitev trpeli še materi jalno škodo, narodne ravnopravnosti na Primorskem. Tomu svojemu programu ostanemo zvesti i na dalje. Kakor do-sedaj, gledali bodemo tudi bodoče leto,
da list napolnimo z raznovrstnim po- /<a euLl 1 111,1 * '	j k
učnim in zabavnim gradivom; prina- '" ' 1 •	11 1
šali bodemo dobre uvodne članke	, , v,
obravnava joče razmere primorskih in Slovenska kmečko-trgovska družba
avstrijskih Slovanov sploh. Predvsem	Dravi ill Donavi.	1 treba ukvarjati se z nepoštenimi kupci,
se bodemo ozirali na. dogodke v Trstu,1 Ponatiskavamo sledeči spis i i vrlega in vendar je srečen ..ni, ki nam.-sto tistih Istri in na Goriškem, koder živi naš „Slovanskega sveta" ter ga priporočamo' tisočakov, ki jih je imel njegov oče v go-uarod še v spouah sovražnega tujca; slovenskim rodoljubom v resen prevdarek. tovini, nima toliko, ali pa so več dolgov razni slovenski rodoljubi na deželi Ako se ozremo dandanes na trgovino naloženih na zeml jišču. Žid je pa so si v obljubili so liam redno dopisovati; z lesom, zrnjem in vinom ob reki Dravi tem časn opomogli toliko, da zdaj že no skrbeli bodemo i nadalje za točna in Donavi, vidimo, da so tisto spravili že kupujejo već samo storjenega lesa, temuč poročila o deželnih zborih in o mest- skoro vso Zidje pod svoj monopol, naše po celo platiine, v katere potem postavnem zboru v Trstu. Za podlistek trgovce, zlasti iiemčurske pa v svojo za- l|ain parne lesoreznice, les od kraja poimamo uže napravljenih već dobrih visnost; — in ti imajo zopet večidel naših sekavajo in sežagavajo plohe na mestu, povesti iti raznih ukovitih spisov: ko j kmetov v svoji oblasti, vsled katero jim Tnko pa napra vljajo iz zelenih h stoletnimi začetkom leta bodemo prinašali lepo narekujejo politiko ter jim ne dajo ob lesovi obraseiiili gor, pravo pustoto, na povest, vzeto jz domačega Živcnja. času volitvo proste volilne pravico. In tako katerih se le počasi, ali pu nikoli več ne Prinašali bodemo tudi gospodarske, morajo plesati vsi po trobenti Zidov in prikaže les.
literarne in trgovinske vesti; osobito Iaiiliberalcev. Taka krivica ho godi na Če bo šlo to tako naprej, postale bodo nam bodo skrb za zanesljiva tržna po- drugi strani tudi hrvaškemu kmetu od sirani iz naših zelenih pokrajin prave arabske i ročila, ki so za male trgovce na de- Židov in njih zaveznikov, v političnem in puščave.
želi posebno važna. Sploh bodemo na- materi jalnom oziru, Zidje jim pogojujejo Če se hočejo kmetje i/trgati iz klešč stojali da list kolikor možno popol- včasih denar, in ob času žetve in trgatve teli pogubonosnih pijavk, treba jim je uimo in učinimo istinito potreb- morajo jim hrvaški kmetje zvinom in združene moči; kajti proti Židom, ki so ne »ti našemu občinstvu. Da nam zrnjem povrniti denar; to pa jim prav po ho združili že skoro po celem svetu v bode pa možno te obljube povoljno sramotni ceni jemljejo na račun. Našim j,.dno samo mrežo, in so vrhu tega še izpolniti, treba nam je tudi gmotne kmetom plačujejo Židje les lo na videz podprti od židtdiberalcev, posamične moči podpore. Kadi česar se obračamo do pošteno, deloma z zrnjem in viuoui; pa ne morejo opraviti nič. Treba so bo zdru-
žiti k metom v jedno samo družbo. Ta družba morala bi se osnovati po načinu ruskih artelij (tovariičestev), tako da bi delali vsi za jednoga in jeden za vse. Osnovati bi si morala tudi svojo lastno banko, pri katerej bi si posamični udje to družbe zavarovali svoje imetje, in v denarnih stiskah dobivali brzo pomoč, da bi no bilo treba pri Židih in njih krščenih zaveznikih prositi pomoči in se tako podajali v njihovo sužnjost.
Družba naj bi si osnovala tudi svoj časnik, kateri bi donašal členom kupčijske in druge koristne vesti. Dopisovati bi si morali družni ki med seboj izključno po slovenski in srbski, sprejemati pa dopise od zvunaj tudi v drugih jezikih.
Prodno bi pa začela ta družba delovati, pridobila naj bi si na Ogrskem, Hrvaškem in v Srbiji mnogo odločnih, poštenih zaveznikov; ti naj bi so zavezali: Židom in njih pajdašem nič ne prodajati in od njih tudi nič ne kupovati, sploh a temi nič no imeti opraviti, ker vse potrebno bi lehko našli pri svojej družbi. In takih družnikov bi se v omenjenih deželah dobilo na tisoče; ker, kakor je znano, bi tamošnji kmetje najraji izpodtli židovsko oderuhe, ko bi jiin zakon (postava) no branil tega. Treba bi bilo med nje nastaviti samo poštene in marljive slovenske zastopnike, kateri bi jim les prodajali, vino in zrnje od njih kupovali, in tisto glavnemu zavodu to družbe pošiljali nepokvarjeno. Isto blago bi potem družba tudi kot taka po primerni ceni prodajala. In naši štajerski iu koroški kmetje bi pili potem zares vino, no pa tisto škodljivo spačeno pijačo.
Na spodnjem Štajerskem in sploh na Koroškem, je še mnogo takih kmetov, ki imajo v posesti velike stoletne lesove. Ko bi se ti združili temeljito in delovali vstrajno, bili bi kos sedanji židovski nadmoči.
PODLISTEK.
Božični večer.
Spomini iz vojafikuga živonju; spisal Lev in.
J1 ti d je mraz ; izza hriba kjer ponosno v zrak moli svoje starodavno zidovje siv srednjeveški grad in iznad reke, ki lehko tekoč šklepeta s širokimi ploščami ledu noseč jih v dal jno morje, bri je mrzel veter ter nekako ščipljo po ušesih iu nosu, ki so nocoj posebno rudeča. Na obeh straneh Mure razprostira se veličastno mesto Gradec, nekdaj slovensko in stolica slovenskega Štajerja, a sedaj oblizano po nemški kulturi. Nocoj jo po mestu posebno živahno; tu vidiš gospoda dobro zavihanega in zavitega v gorko suknjo, držećega za roko malega pobčka, kateri si hoče pristaviti pred vsako produjalnico ter prosi očeta, naj mu vkupi to ali ono reč; trnu žuljavega delalca, ki hiti' domov obhajat, božič v svojej družini; tam zopet skrbno mater, zavito v mehko haljino v pogovoru se sladko svojo hčerko, katerej je uže nakupila luarisikako lepotičje za božič, a vendar jej manjka še nekaj: z mislila se jo menda svojega ljubimca, ki jo odšel na Dunaj in temu hoče menda voščiti „vesele praznike**. Opazujmo zadnjo dvojico.
Ivmalu ju vidiš iti v prodajalnico papirja
, in tam si izbirati voščilni listek: — za i t 1 | njima grem tudi jaz. da vidim kaj bode
pač si nakupila lepa Nemka. Zbirala je
dolgo dolgo, a nič jej ni bilo prav po godu;
j slednjič si vendar i/bere listek, na katerem
je bila podoba nedolžne golobico z krasno
rožo v kljunčku ovito se zelenimi peresi.
Kako pomenljiv jo bil pač ta listek! „Podoba
nedolžnosti je pač golobica — si mislim; in
rudeča roža znak zvesto in goreče ljubezni,
zelenje pa, ki jo ok v i ruje, znak je upanja,
dii trdnosti v upanju; JJog ve je li so
podoba resničnosti podaja !*
1 jaz si vkupim papir za pismo, a podobic na li j emu neseni hotel; „one le slepe — trdnost iu zvestoba nahajati se navadno v preprostosti iu ponižnosti!" — Tudi jaz seui hotel pisati ljubici, a pismo nameroval sem okrasiti s priproatimi, prisrčnimi in udanimi besedami.
Radovednost me je gnala še dalje za tem parom, materjo in hčerko. Slišal sem v prodajalnici kako jo mati hčerki velela, naj si izbere oni listek, koji so največ podaja njenej ljubezni, ter menil sam pri sebi: — gotovo ga ljubi in za njim /.dihu je, ker se ga spominja ter mu namenijo Bog ve kako iskreno izraziti „vesele praznike !"
Časa sem pač imel, saj smo bili za
božično praznike pet dni „dienstlrei". Dobro ■ vojaškej radovednosti. Vojak prostak, naj sem som so spodoblekol, opasal so ter si j Hj i^de le v svojem civilnem stanu velik dobro stisuol bajonet krog ledij in hajd j gospod, — kot vojak vreden jo lo kake po mestu opazovat nemške božično navado. | lehkoumno dekline, ki se navadno nanj Nutaknol sem si pri tem tudi svojo roka- j nasloni kakor muha na slez. Nikomur ne vice, ki so danes bile res bolj belo kot j bi tedaj bila po mojem menen ju v glavo
sneg, kajti opral sem jih sam v jutro ter jih pošuš'.l pn peči; a graški sneg bil je uže poteptan in zamazan.
Radovednost iu zuatižf Ijnost tujih šeg in navad — bil sem tedaj prvikrat v tujem mestu — gnala sta me po mestnih ulicah; še bolj pa žalostna praznota, ki je gospodovala v mojem žepu. Bila jo notri
prišla misel, da sem jaz onej nemški gospodični dvoril, ako sem jo sledil. In sam sem pač najmanj imel takšne misli.
Zamišljen nehote dotečem omenjeni par ter hodim njim* navštric tako blizu, da sem lahko čul njuno pogovore.
— „Kaj bodeš torej počela z onim listkom Elvira?" — praša mati. — „«Te-li
tema kakor v peklu, samo jodna desetica: ga bodeš poslala Fricu na Duna j V Oj, kako
se je še svetlila v kotiču — zadnjo upanje brezupnega vojaka, j	Solne na biks
V aržetu nič ! pel bi bil skoraj z kranjskim veseljakom.
Stopim tedaj za imenovanim parčkom. Mislil som si: v vsakej tudi najslabšej pri* ; ložnosti se človek lehko čemu nauči. Stopam za njima ne da bi to pustil opaziti. Ali, — kdo pač pogleda ubozega vojaka prostaka v takih okolščinah! Človek, ko so prebleče v vojaško suknjo ter je prostak, kakoršen sem bil jaz, nema niti pravico pogledati gosposke krasotioH in ljudstvo samo, čeprav kaj enaeega opazi, ne smatra to
zlem, ampak le moškej ali prav za prav] tolikim drugim".
bi bil on vesel, ako bi od tebe dobil voščilo za praznike!" — „Ej, molčimi o tem Fricu, mama; jaz ga ne morem več trpeti".
— „Elvira, kaj enaeega iz tvojih ust neseni še slišala niti si pričakovala. Njega nočeš več imeti, ki jo podedoval toliko palač na Dunaju po svojem stricu ter te bode mogel edini osrečiti! Saj veš, da si moraš iskati moža po svojem stanu. — lili nesmo sicer bogati, a še „igramo ulogo bogatašev* ; kmalu nam ne bode tega več mogoče, ker polni smo dolgov in edino rešitev imamo še v Miroslavu in tega praviš ti, da nočeš! Pomisli dobro, Elvira, prtdno se mu odrečeš, kakor si se uže
Na delo tedaj, kdor je živ, da nnm Židje ne obrijejo poslednje drevo iz planine, in ne zvežejo rok za vselej do blagostanja ! Saj imamo mnogo učenih kmečkih sinov, ki ne dobijo drugod poštene službe: ti Iehko služijo nam /a poštene uradnike pri našej kupčiji, da se naru ne bo treba ukvarjati b tujimi sleparji.
Taka družba bi se s časom utegnila raztegniti tudi na tovarne in štacune, tje kor zdaj židovski in lažiliberalni sleparji izdelujejo slabo blago, ki je potem prodajajo za dobro, in tako uboge ljudi sleparijo za krvavo zasluženi denar ; poštenim fabrikantom in trgovcem pa delajo s tem konkurencijo pri zaslepljenem ljudstvu.
Omenjeni družbi bi bilo od začetka treba nekakega samoztitajevanja, kar se razume samo po sebi. Židje in lažiliberalni sleparji bi ji delali vse možne zapreke, jo Črnili itd., dokler bi jih ne zmagala pošteno, previdno in vstrajno delujoča družba.
Podobna družba bi se dala napraviti n. pr. tudi ob reki Savi, katera leži popolnoma na slovanski zemlji in menda tudi se na kaki drugi jugoslovenski reki, itd.
Taka družba bi koristila Slovanom več, nego kak drugi narodni zavod, v političnem in materijalnom oziru. In Bog daj, da bi ta nas glas dobil blag odmev pri slovenskih rodoljubih, v blagor zatiranih Slovencev in kmetov, in ne ostal glas vpijočega v puščavi! „Viribus unitts!"
Štirski Slovenec.
Politični pregled.
Notranji dežele.
Gosp. Plener vodja nemške levice v državnem zboru kanil je spraviti ministra predsednika v strašno zadrego ter ga prisiliti, da izjavi jasno in točno, na katerem stališču stoji vlada nasproti češkim državnopravnim prizadevanjem. Gospod Plener je mislil, da je »o zanjka v katero se mora uloviti še tako prekanjeni diplomat, a prišlo je drugače. Grof Taaffe je dudi to pot pokazal, da si zna pomagati v vsakej stiski ter se ogniti vsaki še tako umno nastavljenej pesti. Njegov govor je za sedanjo vlado in njena načela jako karakterističen zato ga navajamo tu v celoti. Gospoda Plenerja in drugov interpelacija slove: 1. Kako stališče zavzema vlada nasproti državnopravnim zahtevam, izraženim v češkega deželnega zbora sklepih z dne 9. novembra t. 1,; ali vlada ne čuti dolžnosti zoporstavljati se tem težnjam, pretečim državni podlagi ? 2. Se jej li še vedno zdi umestno, da še nadalje odkla-
—	, Ne moj vendar sitnosti prodajati mama, kuj mu pač čem temu, suhoparnežu, ki mi je bil vedno za petami, sam me pa dolgočasi! Vesela sem, da je odšel, da vsaj prostejše diham ter se po mestu gibam kakor me je volja. Bog daj da se ne povrne vee v Gradec!14 —
—	„Kaj ti je pač Elvira, da tako govoriš? saj si vkupila listek, da mu napišeš voščilo; saj ni mogoče, da ga sovražiš in čeprav bi ga, — ljubi njega bogatstvo!"
—	„Mene veseli šaliti se z druzimi ter živeti, ti pravim, ne pa hirati v otožni Bti a tem suhoparnežem; meni do-padajo mladeniči živahni in veseli, kojim ne zmanjka besedi in ki me vedo pohvaliti ; dopada se mi gospodariti in ne ubogati, mama!" —
„Hm — sem si mislil - tak jeziček bi ne bil za moj želodček; meni bi gotovo ne gospodarila, enakih deklet nisem pač po Slovenskem se videl! —
A v tem prideta proti nama se sa-blama žvenki-tajoč dva častnika. V proda-jalnici sem si snel rokavico iz desne roke iti zelo nerad sem izvlekel golo desnico iz žepa, kjer je bilo tako gorko, na mrzli zrak, da vojaški salutiram.
(Daljo prih.)
nja opravičene zahteve Nemcev na Češkem P Grof Taaffe je na to odgovoril po priliki tako le: „Odgovarjajo na obe vprašanji, omejil bi so lahko na to, da češkega deželnega zbora ukrep z dne 9. novembra t. I. s katerim se je o znanem predlogu dr. Julija Gregra in tovarišev prestopilo na dnevni red, vladi ni dajal povoda, da bi posebno označila svoje stališče. Isto tako bi mislil, da bi onim, ki so ustavno poklicani da se udeležujejo delovanja deželnega zbora češkega bolje kazalo, da bi svoje državnopravne pomisleke izrekali v prvi vrsti v dežel«em zboru samem, ne pa v državnem zboru. Navzlic temu pa si štejem v čast na stavljeni vprašanji 6d-govoriti nastopno: V kolikor se je v uva-ževanjih, pretresovanih pred deželnozbor-skim sklepom z dne 9. novembra tega leta izražala le želja, da se premeni obstoječa ustava, ni nikacega uzroka, da bi »o ta uvaževanja smatrala kot težnje, nevarne državni podlagi. Ustavni zakoni eo se večkrat, zlasti 1867. in 1873. 1. spremenili in je tudi deželni zbor češki baš v teh uvaževanjih kazal na zakoniti, to je na ustavni pot.
Ako sem s tem konstatoval da premena ustave ustavnim potom, ako blaginja države to zahteva in dovoljuje, ustavno ne more biti izključena, mora vlada odkrito javljati, da baš sedaj državni interes zahteva, da se na podlagi pravoveljavne ustave napreduje in mirno razvija in da sedanji trenotek ni ugoden za rešitev ustavnih vprašanj.
Vlada zatorej ne namerava predlagati N j. veličanstvu načelne premene ustave niti ž ujo spojenega kronanjakralja Češkega.
Pri tem si ne morem kaj, da ne bi z zadovoljstvom poudarjal, da je deželni zbor češki v uvaževanju pred sklepom dne 9. novembra s pravo domoljubno previdnostjo z ozirom na splošni politiški položaj isto prepričanje izrekel.
Na drugo vprašanje v interpelaciji odgovarjam z vso odločnostjo, da so vladi ni nikdar umestno zdelo in se ji tudi umestno ne zdi, da bi odklanjala katerega koli naroda v kateri koli deželi zahteve, če se strinjajo s splošnim interesom države in državnimi osnovnimi zakoni. To velja, kakor se ob sebi uineje tudi glede opravičenih zahtev Nemcev na Češkem, ki se bodo popolnoma jednakomerno v poštev jemale, kakor opravičene zahteve Čehov, to je vlade neprestana skrb. Kar se pa tiče zahtev Nemcev v deželnem zboru češkemu, dana je z novo razpisanimi volitvami vsem krogom zopet izraziti je ter jim priboriti veljavo". Odgovor je vzbudil priznanje v veČini. Gospod Plener je stavil predlog, naj se prihodnjega dne prične razprava o tem velevažnem odgovoru, da se položaj vsestransko razbistri. Predlog je bil zavržen s 143 proti 114 glasom. Za Ple-nerjev predlog je glasovala vsa levica, Mladočehi, Coroninijev klub in Trentinci, Proti pa desnica in neki klerikalci. Na to je bila nadaljevana razprava o novem mornarskem redu, ki je bil sprejet z večino.
Vnanje dežele
Ruska vlada je izdala in tudi uže izvedla naredbo, s katero je odpravila v baltiških pokrajinah nemščino iz javnega življenja. Porotna sodišča so odpravljena. Do sedaj so imeli vsi naobraženi ljudje, ki so znali pisati in braniti ter so se smeli prištevati razumništvu volilno pravico. To so sedaj izgubili. Sodniška mesta zavzamejo ljudje iz notranje Rusije, od katerih se no zahteva znanje nemščine.
Srbsko vlado ukrep, da pe solni monopol vzame privatnemu družtvu, ki ni spolnovalo pogojev stavljenih mu po srb-ski vladi ter so ni oziralo, na želje srbskega naroda ter se ta monopol podržavi, da razburil je nvstroogerske Žide. V svojih glasilih stašno grme proti nasilstvu srbske vlade ter zahtevajo, naj se avstrijski po-
slanik Thomel v Belemsrradu krepko potegne za njih židovske „pravice". Njih nesramnost sega užo tako daleč, da zahtevajo naj bi so od najvišje strani storili sk rajni koraki, da se jim ohrani dobiček, kateri so do sedaj imeli na Srbskem.
Na Grškem nekaj vre. Protidina-stična propaganda se širi po deželi in govori se oelo o odstopu kralja. Vprašanje o Kreti je razburilo duhove. Dočim bi vlada to vprašanje rada zategnila ter spravila z dnevnega reda, je pa opozicija vedno bolj ostro naglaša ter zahteva rešitev. Ra/prave v listih se o tem množe, narod se zaradi tega prepira in pretepa po krčmah in ulicah in v zbornici sami se nič bolje ne godi. Vlada je te dni stavila na dnevni red svoje finančne predloge. Opo/.icija je pa o vsakej priliki zavračala razpravo na Kreto. In ko je stopil mini-sterski predsednik Trikupis na govorniški oder, da bi govoril o svojih finančnih predlogih, je opozicija pa zahtevala da stopi z odra. Minister se ni hotel udati, opozicija je zagrmela proti njem, da ga šiloma odstrani. Trikupisovi privrženci ga obsujejo, da bi ga ubranili in navstal jo v parlamentu pravi pretep. Še le za četrt uro se je Trikupis umaknil in seja je bila mej burnim krikom opozicijo sklenjena.
DOPISI.
Z Goriškega, 16. decembra [Izv. dop.] (Dr. Mahnič in „Nova Soča"). Žalostne so razmere pri nas na Goriškem. Mnogi pravijo, da je prav, da je tako prišlo. Da je prišlo do nekega preobrata, to je res prav, ker v starem tiru ni bilo več mogoče naprej; toda da je prišlo do sedanjega ravsanja in kavsanja za „vero" proti namišljenemu liberalizmu, to ni prav. Dvomimo, ali je mnogo treznih mož, ki odobrujejo tak boj. — Nikomur se pa v teh bojih ne godi tako dobro, kakor doktorju Mah niču ; kar »»vriskal bi mož od „korajže" in veselja, kakor sam pravi v zadnji svoji številki. — To veselje utegne biti opravičeno — vsaj po MahniČevih mislih in — — željah. Lejte, vsi zavedni Slovenci smo uže precej let mislili na to, naj bi g. dr. A. Gregorčič prevzel vodstvo goriških Slovencev — doma, a dr. Josip Tonkli naj bi v božjem imenu vodi) višjo slovensko politiko tam gori na Dunaju. Zdaj jo pa dr. Mahnič izrekel anathema nad dr. Gregorčičevim vodstvom, oziroma nad sposobnostjo za tako vodstvo. Dr. Gregorčič ni sposoben za vodstvo goriških Slovencev, to je najnovejša parola, katero je Tonklijeva stranka poslala med svet skozi MahniČeva usta; ker pa Tonklijanci mislijo, da je Mahnič res uže saerosanetun, kakor uekdanji rimski tribuni, upajo, da s to najnovejšo akcijo dosežejo svoj dosedanji prikriti namen. Dr. Gregorčič ni za vodstvo! Kdo pa ? Ne ostane drugače, kakor da dr. J. Tonkli ostane to, kar je, a naše domače vajeti da prevzame dr. Mahnič, ta najnovejši politični novinec. In novinec obsoja uže starega in priznanega politika ! —Da, kdo bi ne zavriskal!
Poleg dr. Gregorčiča, hočejo uničiti urednika „Nove Soče". Po vrsti, kakor da jim jo kdo nevaren, udrihajo po njem. Na uredniku „Nove Soče" je dobil dr. Mahnič dva velika madeža in to sta: prvič ker je bil sotrudnik „Slov. Sveta" in drugič, ker jo bil učitelj in samo le učitelj in ne kak doktor, ali vsaj profesor ali kako drugo „ime sloveče", kakor bi rekel 1'reširen (dr. Mahnič naj se no zgrozi pri takem imenu !)
In tak učitelj naj bi ugovarjal Muhniču, doktorju, profesorju, filozofu itd. ; zares, toje grozno! Torej : kaj jo in ne kaj pišo! Mahnič je hotni udariti na neko neprijetno struno, ki nem ter tje razdira slogo med učiteljrttvoiii in duhovščino proti bivšemu učitelju, češ, kaj bo nam vodo kalil, ta pritlikavec. S tom je hotel dr. M. vzeti
j veljavo „Novej Soči", katero piše učitelj, i ki pač ni vreden, da jermene odveze od čevljev njemu, dr. Mahniču in njegovim somišljenikom. In zakaj se je dr. M. po-služil tega. sredstva ? Zato ker proti resnicam in proti dobro uredovani „Novi Soči" nema nobenega stvarnega ugovora, zato ker dr. Mahniča jezi, da ne more nič ii-takniti v „Novi Soči", po čemer bi mogel vdrihati s svojo znano brezobzirnostjo. In to je za bivšega učitelja zadosti častno. Kdorkoli pa pregleduje „Novo Sočo" in jo primerja s staro, reči mora: Bog vam daj še mnogo takih učiteljev. Ako more učitelj tako dobro uredovati in pisati, menimo, da je lahko ponosno nanj učiteljstvo in da more brez akrbi biti zaradi skromnega imena „učitelj" tudi osfculo razum-ništvo. —
Da dr. Mahnič ne more nič stvarnega odgovoriti temu „učitelju", dokazal je ▼ zadevi Podrage. Dr. Mahnič je izjavil, da je g. Rozinsky kot sotrudnik „Slov. Sveta" deloval v smislu t.odražkega gibanja, to je naravnost za p r a v o s 1 a v j e. Ko ga je urednik „Nove Soče" naravnost pozval, da naj dr. Mahnič z odlomki iz spisov v „SI. Svetu" dokaže svojo neosnovano trditev, je dr. Malin č obmolknil in brez najmanjšega dokaza parkrat ponovil svojo trditev, S temi trditvami je dr. Mahnič opozoril na ove članke tudi tiste, ki jih do zdaj še neso čitali. Ko so jih pa prečitali, so rekli : Dr. Mahnič laže 1 In da dr. Mahnič res laže in da ni mogel ničesa odgovoriti, dokazujejo naj sledeči odlomki iz istih spisov: V 5. št. „Slov. Sveta" čitamo: „Toliko manj more braniti torej (namreč vlada), ako bi se hoteli pridružiti cerkvi avstrijskih k a t o 1 i š k i h Ruso v". Dalje: „Ta prehod bi se zatorej dovršil v mejah katoliških in avstrijskih". Dalje t „Tak prehod bi se torej mogel dovršiti brez posebnega dovoljenja vlade, no ni-kakor ne brez izrednega dovoljenja R i in a !" Ali je to podobuo podražkemu gibanju? In dalje: „Slovani hočemo jedino le prositi sv. Očeta, a on bo užo vedel, kaj mu je storiti, ima li prošnje uslišati ali zavreči". In čitajte ko-nečno simulovano prošnjo: „Sveti Oče, glej! v nevarnosti so otroci Tvoji!" in prepričate se, kako grdo pretvarja resnico učeni in pobožni dr. Mahnič. Iz gornjih citatov jo prav jasno določeno „načelo" (le z dovoljenjem Rima — prositi sv. stolico), kije vodilo Rozinskega. A „načelni politik" dr. M. radovoljno prezira to „načelo" !
Stari „Soči" morajo „retour" hudo boleti: ker se pa boji, da bi jo o novem letu zapustili še tisti, ki so prve številke ohranili bodisi iz radovednosti ali nemarnosti, a potem neao hoteli vrniti, zatega-del uže cel december lovć naročnike. Takega članka pa, kakoršen je zadnji uvodni članek, res nesmo pričakovali. Čujte kako stara „Soča" sama sebe priporoča : „Sezi v žep po štiri gld. in ti9te soldiče in pošlji jih tistim, ki izdajajo „staro" Sočo, ker, kakor sem ti dokazal, z „mladim" ni dobro še ovsa zobati. — — Pusti jim „mlado* Sočo ; naj jo tiskajo in berejo sami, ali ti vgaja učenost „mlade Soče". Ali ne, da je to klasičen lov na naročnike? Zares, slabo morajo so gospodje čutiti na to stran. Čemu jo treba tej gospodi naročnikov, ki bi plačevali, saj ima dr. Tonkli zadosti tisočakov ; saj se mu Hplača žrtvovati za se par tisočakov a ne biti ud podružnice sv. Cirila in Metoda. Konečno naj še povemo, da je vse „mlado", kar je pri .Novi Soči". In lejte „Sožalnico" jo pisal sedemdeset let stari — — župnik. Ali je to „mladost" P — Dosti, dosti! Morebiti se šo oglasim.
Iz Dobravelj na Vipavskem dne 9. dec. 1889. Naša občina je v kaj lepem kraju, v sredi vipavske dolino in je tudi nekoliko premožna in znana. Tu vidiš v tnarisikakem pogovoru kako slaba vzajemnost in složnost kraljuj« med našim občinstvom. Kar moram najbolj z žalostjo
zabilježiti je pa to, da nemamo pri nas nobenega narodnega družtva, še celo podružnice sv. Cirila in lletoda ne, kar bi bilo za našo občino najlepše in koristno. Srce Be mi raduje, ko slišim in čitam iz raznih krajev, da se ustanovljajo družtva, kakor n. p. pevska, bralna itd. pri nas pa tako spi narodna zavest ; nikogar ni, da bi zbudil in oživil to spanje. Saj vendar imamo toliko mladeničev, ki bi se dali podučiti in vpisati v kako družtvo, a nikdo noče začeti kaj enaeega. Tedaj kdor ima kaj srca za svoje rojake, naj vendar se loti dela v korist našej mladini in naj oživi ljubezen do domovine in svojega materinega jezika. Pri tem pa vendar naj omenim, da se je začelo nekaj gibati tudi mej našim občinstvom.
Pretekli teden postavili so prelep kameniti križ na našem mirodvoru, ki mu služi lepo okrasbo. Tudi cerkev, občinsko podružnico sv. Petra, so lepo okrasili in olepšali. Ti možje, kateri so olopšali mirodvor in cerkvico, morali bi tudi ustanoviti kako družtvo.
Domače vesti.
Njeg. Veličanstvo presv. cesar ni prišel, kakor smo zadnjič po nemilej pomoti poročali, v četrtek v Miramar temveč pride še-le jutre dne 22. t. m. Presv. cesarica, nadvojvodinja Marija Valerija in nadvojvoda Franjo Salvator dospejo jutre v jutro ; presv. cesar sam pa na večer; te dni bode presv. cesar inBpiciral tudi prod Trstom zasidrano mornarico.
Presvetli cesar je daroval 200 for. za prelitje zvonov farne cerkve v Roču v Istri.
Prihodnja Številka našega lista izide v torek ; ta dati jo lahko dobč meščani, a na Božič piide uže vanjskim naročnikom v roke.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda v
Trstu je darovala gospa Polič 2 gld. — Nabralo so je v gostilni pri „Brzojavu" v isto svrlio za nekoliko izgovorjenih nemških besed for. 1.12.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, so je nabralo v pušioi v krčmi „Pri Fer-lugiu na Greti, v petek 20. t. m. 1 gld. 50 novč. in 40 laških centezimov.
Božićnico napraviti podružnici družbo sv. Cirila in Metoda v Rojanu in TrBtu.
V	prvem kraju vrfii se otroška veselica danes popoludne v šolskem poslopju v Rojanu; v mestu se bode vršila jutre popoludne v slovanskej čitalnici. Vabimo slednjič slovenske rodoljube in stariše, da se mnogobrojno vdeleže teh presrčnih veselic.
Hrvatska zmaga v Pazinu. Dno 16., 17., 18. in 19. t. m. vršile so se v Pazinu občinske volitve. Laška stranka je po svojih glasilih razatrobila v svet, da je zmago gotovn. A Lahoni so računili brez zavednega istrskega občinarja, kateri jim je račune zmotil dobro vedoč, da Lahi dosti obečajo, a slednjič nič ne i/polnijo.
V	trotjej skupini je glasovalo za hrvatske kandidate 225 volilcev, za nasprotnike pa 73. V drugej skupini 71 za hrvatske in 24 za laške kandidate; v prvem telu dobili bo Hrvati 3 glase, Labi neso prišli volit. Slava vrlim hrvatskim občanom !
Tržažko podporno in bralno družtvo ima dne 5. jtuiuvarja 1890. (? nedeljo pred BV. Trem Kraljem) „veliki ples" v redutnej dvorani gledišča „Politeama Ros-setti (uhml iz ulico Chiozza.) Godba c. in kr. pešpolktt štev. 87, Ustopnina 50 nvč. brez izjemo za osebo. Začetek ob 8 '/a uri zvečor. Ustopnice k plesu se prodajajo uže sedaj : v družtvenej uradniji, ulica Ca-serma št. 13; v kavarnah „Commercio" iu ,Tedesco" ; pri g. M. Koržetu, trg S. Gio-vanni 1 ; pri g. A. Kalanu, ulica Casorma štev. 0 ; pri g. T. Prelogu, trgovcu, ulica Molino a vento 8; pri vaih članih druž-tvenega vodstva in odbora, kakor tudi dne
5. januvarja zvečer pri blagajnici v re-dutnej dvorani.
Uredništvo lista JI Diritto Croato'
ra/posljalo je slovanskim rodoljubom vabilo, da pripomorejo temu velekoristnemu listu. Uže petnajst mesecev ta časopis pod razvito slovansko zastavo neustrušljivo zagovarja posredno interese hrvatskega naroda, neposredno pa vsega Slovanstva pred italijanskim občinstvom, koje je navzeto vsakovrstnih predsodkov glede našega celokupnega naroda. Doscdaj je ta li>t vrlo ustrezal svojej zadači. Ker pa nema nikake podpore razun one svojih naročnikov, obrača se do vseh slovanskih rodoljubov s prošnjo, da ga podpirajo i obilnim na-ročevanjem, da se more še dalje vzdržati. Letna naročnina znaša 5 gold. 60 novč. Onim rodoljubom pa, ki so italijanskega jezika nevešči se priporoča, da naročujejo list za siromašne naše sorojake, kojih je preko 70.000 v sosednej laškej kraljevini, na koje posebno pritiska itali jami joči živelj. Časopis pisan v tujem jeziku a zagovarjajoč naša težnje in potrebe ter živo slikajoč naše razmere je gotovo velike važnosti,
Bralno društve v šempasu imelo bode svoj letni občni zbor dne 26. t. m. ob 3. popoludne, pri kateri m bodo razna poročila in pn volitev odbora. K obilnej udeležbi uljudno vabi — odbor.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda V Šempasu imela bode svoj letni shod dne 29. t. m. ob 31/,, uri popoldne. Na dnevnem redu so poročila in volitev nnčelništva. K obilnej udeležbi uljudno vabi — načelništvo.
„II Diritto Croato* bavi se v svojej zadnji številki s primorskim načelnikom vitezom Ritialdinijem ter omenja pretvarjanja izjav slovenskih krogov v korist in slavo novemu deželnemu namestniku. V prevodu prinaša tudi odlomek iz našega članka „Primorski Slovenci in novi namestnik-. Naj bi dotični krogi vsaj iz laškega prevoda spoznali, kako lepe misli navdušujejo nas in menimo vso primorsko Slovane, da bi le gospodje v rumeni hiši hoteli spoznati in uvaževati opravičene zahteve slovenske večine. Rekli smo in še ponavljamo, da se človek more soditi po zaslugah, politi kar pa po uspehih njegove politike.
kajti razpršnje mej drugimi narodi razne j Z dosedanjim terorizmom in protekcijo-predsodke o nas. Slovenskim rodoljubom nizinom jedno narodnosti v škodo drugej. za to gorko priporočamo, da mu pridejo na Primorskem vlada ne doseže miru. S na pomoč.	{svojimi „prijatelji* kakoršni so istrski Lahi
Razpis darila. „Dramatično družtvo" in tržaški napeti Lahoni, nam Slovanom v Ljubljani razpisalo je darilo v znesku — v miru ni možno živeti. Treba tu 50 goldinarjev za libreto operete, metle in desinfekcijskih sredstev, da se najmanj jedno uro trajajoče. Tekmovalci očisti nesnaga. Bog ve je-li namestnik blagovolijo naj poslati družtvu s posebno Rinaldini res mož za to ? Ako ni, bodoč-devizo zaznamovane dotične proizvode do nost ga morda v tem poduči, srede marca 1890.	\ Ztikti] je Polde okoličanski poslanec P
Slovensko gledišče v Ljubljani se Mej okoličani smo čuli to-le govorico : Polde vendar le sezida. Deželni stavbiiiBki urad Mauroner je bil izvoljen v mestu in okolici dodelal jo namreč nov načrt, ki bode kakor po8|ancem v tržaški mestni zbor. Mestni v estetičnem in praktičnem, tnko tudi v mandat je pustil, v tem ko je okoličanskega financijalnem oziru ugajal, ker so vsi troški obdržal. To je storil neki radi tega, ker proračunjeni na 183.000 gld., dočim je okoličanski poslanci dobivajo 2 goldinarjev 190.000 gold. kredita na razpolaganje. Po „dijete", mestni pa nič! — tem načrtu imelo bode gledišče tri etaže. Naključje? Pisec teh vrBtic je imel Trst plača. Upravni sodniški dvor opravka v četrtek 19. t. m. na ribiškem v Beču razsodil je tožbo tržaške mestne obrežju (Riva dei pescatori). Ko je uprav uprave glede vkradene svoto 57 000 gld., zagledal na zidu neke hiše napis „m ... a kojo so požrli znani poštenjaki Adelmann, ger 1' Austria, evviva 1'Italia* prišel je Eberlo & C., — na korist državnej upravi, memo vlak južne železnice (bilo je 1—2 Tržaško mesto moralo bode tedaj to znatno uri popoludne) proti kolodvoru sv. Andreja, svoio plačati.	| in tudi na nekem vagonu zapazil je drugi
Izvenredni občni zbor pevskega družtva napis: „Evviva Umberto, morteall'Austria!" „Adrija" v Barkovljah dne 15. t. m. je bil — Enakih napisov v Trstu je vse polno, dobro obiskan. Udeležilo so ga jo okolu 30 kar s« "»ere goditi le v tem „prezvestem udov ternekaj povabljenih gospodov instarih mestu" — ali pa tam kje onstran lužo, pevcev. Predsednik otvori zborovanje točno mej družbo znanega poslanca Imbriani-ja! ob določenej uri, ter pozdravi zbrauo ude. Župnijska Cerkev V Škednju Župnijska V svojem govoru omenja važnosti družtve- cerkev sv. Lovrenca v Skednju ki je mi-nih pravil ter poudarja potrebo, da druž- noli teden pogorela, sezidala se jo I. 1839 tvo premeni pravila. Po novih pravilah na mestu kjer je do tedaj stala majhna ka-
bodo družtvo izvestno oživelo in pride vanjo potrebni red in disciplina. Govornik omenja navdušeno, da „Adrija" nikoli vrč ne propade, četudi bi včasih po neugodnih ne-prilikah mogoče tudi celo leto spalo. — Predsednik predstavi na to magistratnega zastopnika, znrncga capovilla Visintini-ja. Ko stopi ta v dvorano, vse je bilo mirno, nikdo se ne zgane s sedeža. Magistratnemu zastopniku je bila čast naznanjati občinstvu, da bode govoril italijanski, ako bode kaj treba, ker slovenščine dobro ne ume! (Čemu pa je prišol k slovenskemu zborovanju?! — Op. Ur.) Na to pride na vrsto točka dnevnega reda — prediugaeenjo druž-tveuih pravil. Predsednik prečita nova pravila ter razjasni posamezne §§. istih. Predlagana pravila predrugačijo navzočni udje; le glede 3. paragrafa kateri zadeva udnino ostane pri starem. Plačevalo se bode namreč kakor poprej. Živo se je razpravljala tretja točka : „posamezni predlogi in želje". Videlo se je tu očitno kako se razumijo udje „Adrije" v javnih zborovanjih ; kaj enaeega je pričakovati le od starih mestnih družtev. Vpisalo se je nekaj pevcev in podpornih "udov prvega razreda, Hcg živi Adrijo ! Kakor čujemo se je capovilla jako laskavo izrazil o tem zborovanju ter hvalil red in disciplino družtva. Takemu priznanju pravijo pa Lahi: ,kosmata ljubezen".
pelica. Znotraj se je pa polagoma prenare-jala. Krasna podoba sv. Lovrenca, delo tržaškega slikarja Torninca so je postavila stoprav leta 1850, in še pozneje se jo napravil žrtvenik M. B. sv. Rožnega venca. Cerkev je posvetil tržaško-koperski škof dr. Legat I. 1850. Tlak po cerkvi so je prenovil stoprav pred dvemi leti t«r se je v to potrosilo do 2000 gld. Letos jo mestni magistrat potrosil za zunanjo popravo cerkve 5000 gld. Cerkev jo bila zidana v rimsko-lmantinskem slogu, ni imela nikake posebno znamenitosti vendar je pa ponosno so dvigala na holmu uprav nad morjem ter delala na mornarje borečo se z morskimi valovi poseben vtis. Od leta 1763 je bila podružnica cerkve «v. Justa ; od tega leta do leta 1851 samostalna ka-planija in še-le leta 1851 jo bila povzdig-njena v župnijo. —
Influenza, hripa ali epidemičen nahod pokazala se je tudi neka v Trstu. V torek so zboleli na tej bole/ni nek uradnik v ulici Giustinelli in njega štirje otroci; drugi slučaji so se pokazali v novem mestu/ Zgodovina poznava uže več stoletij to bolezen, ki je sem ter tja več ali manj močno razgrajala. V Evropi se je poznala hripa še pred kolero. Prvič je razsajala na otoku Malta 1. 1510. V sledečih stoletjih je razsajala po Evropi, Aziji in Afriki. V Rimu je okolo leta 1580, umrlo na nji
okolu 9000 oseb. Leta 1729, je na Dunaju na hripi zbolelo 60.000 oseb. Tudi poznejša leta se je pokazala po Italiji, Nemčiji, Avstriji. Na Ruskem v Petrogrodu je leta 1782. zbolelo en sam dan 40.000 oseb. Tudi v pričujočem stoletju se je večkrnt pokazala ter kosila obilo žrtev. InHuenza po občnem menenju ni prouzročena po mikrobih ter radi tega no nalezljiva. Uzrokov tej bolezni je iskati v abnormalnih zračnih razmerah od kojih odvisi strašansko hitro širjenje. InHuenza ni druzega nego neka *orta nahoda spremljanega od močne mrzlice, silniga glavobola, vnetja nosne in vratne slizne mrene. Mrzlica rase čestokrat do 30°. Tu navedemo nekoliko pomočkov kateri so se z uspehom rabili v bolnicah v Petrogradu: Mrzlo omake in čistilna sredstva 'začetkom bolezni. Dalje se drpa život vsaki dan z nekim mazilom. Priporoča se tudi žajbljev čaj. Koj pri nastopu bolezni naj se pa kliče zdravnik. Bolezen je malo kedaj smrtna tertrajn, kakor poročajo iz Verone, kjer sedaj precej hudo razsaja, k večjem 4—5 dni.
Koze bo se pokazalo v Rakeku in pri Idriji na Kranjskem radi česar so se tamošnje šole moralo zapreti.
Nove poštne znamke ne pridejo še v promet začetkom prihodnjega leta, kajti izkušenci, ki so proučevali izdelovanje novih goldinarjev, hočejo šo bolj temeljito stvar proučiti in še lo potem na podlagi teli studij i/delati tudi nove poštne marke.
Važna obravnava bo jo vršila minoli torek pred tukajšnjem okrajnem sodiščem. Neka soproga in mati, čuteča ne žaljena v svojih svetili pravicah po lastnemu možu in njegovej priležnici, tožila je zadnja pri tukajšnemu okrajnemu sodišču radi raz-žalenja časti. Sodnik jo bil dr. Sancin ter obsodi) ne samo nesramno baburo, temveč tudi lehkovernega moža, ki se je pustil vjeti njenim spletkam ter je njej na ljubo nečloveško ravnal s svojimi otroci. Zatoženka, imenom Rosa Giordan je bila obsojena na dva meseca težke ječe, mož pa imenom Franjo Tamhurlini na jeden uiesec ječe. Sodnik je izjavit, da jo nečloveški očo zgubil vsako moč nad svojimi otroci ter so se ti izročili materi, ki uže davno živi ločena od svojega moža. Ta modra razsodba, ki jemlje pred vsem v skrb nedolžne otročiče se občinstvu prav dopada.
Strašna burja jo razsajala mimtle dni po Trstu. Neko žensko v novej luki zagnala je v morje, iz katerega so jo k sreči živo izvlekli. V sredo je divjačina naglom* utihnola iu sedaj imamo precej mirno, a mrzlo vreme.
»Rafael" ali „Nauki in molitve za odraslo mladino" — jo naslov novemu molitveniku, ki ga jo spisal gospod župnik iu duhovni svetovalec Jos. Krčon. Namenjena je knjiga zlasti onim dečkom in deklicum, kateri šolo dovršivši stopijo med svet, da njim bode skrben voditelj skozi živenje. Na 350 straneh jako priročne oblike podaje novi molitvenik poleg takim knjigam navadne tvarine, še lepa premišljevanja za vse dni meseca, pa v dveh poglavjih navod: „Česa se ima mladina posebno varovati?" — in „V čem se iuora mladina posebno odlikovali?" — Vnanjščina knjige dela čast „Katoliški Tiskarni" in dve lepi sliki krasite molitvenik: podoba nadangelja Rafuola pa barvani naslovni list. Lieuo in trpežno vezana knjiga stane v .Katoliški B u k v a r n i" v poluusnju 60 kr., vsa v usnju 80 kr. in v usnju z zlato obrezo 1 gold.
Listnica upravništva.
Gospa K. C. Dunuj. Izročili poslano za božićnico. Srčna hvala! BI. Ci*;, v N. S rudnim pristavkorn nam |»oftiIjw.to naročnino. Kdo jo pa /II prvo polovico 1880 lota plačal? Ergo smatrali smo Vas našim naročnikom. Če ho pn za prihodnje loto odpovedalo listu, su ne čudimo, saj tudi v glavnem mestu Ljubljani, ni uaroftona nijedna kavarna umij, čemu bi ga potem Mo&oanjc podpirali? — O.»spod Ivi/. L. Dranbanerschult. Za 10 Mark prejeli smo 5 for. 81 nove. Nar. Koledar smo tam lakoj odposlali, S f. 26 novč. pa uraču-uili za naročnino Plaćano jo do I. julija 1890. Pozdrav! — 0. g. H. J. v lt. Vse v redu. Na zdarl
Tržno poročilo.
Cene »a razum o, kakor so prodaje na debelo blago za gotov denar).
Cina od for. for.
Eava Mocca.......	100 K.	134 —	l^U.-
llio biser jako lina .	*	—,—	—.—
Java „ „ .	n	116,-	118.-
Santos tina.....		110,-	112.-
„ srednja . . .	„	108.-	—
Hnatemala.....	ft	113,—	117.-
Portoriceo.....		12S,-	i^o.-
San Jago tle Cuba .	K	ru.-	130. -
Ceylon plant. fina . .	#		14.-
Java Malang. zelena .	II	116,-	118.-
Campinas.....	n	—. -	—
Kio oprana . . . .	•t	---	—
„ Ima......	VI	110.—	111.-
„ srednja . . . .	n	1UR.—	108.—
Cas8la-lignsa v zabojih . .	„ ■		—.—
Macisov cvet......	n	400.-	460.—
Ingber Hengal......	n	ai.—	22 _
Papar Singapore .....	„	7G.—	78 —
Peuang ......	n	oO.—	58.-
Batavia......		fi6.—	07.—
Piment Jamaika.....	„	39.-	40.-
Petrolej ruski v sodih . .	100 K.	8.50	- .—
, v zabojih .	n	11.-	—. —
Ulje bombažno amerik. .	n	38.-	39.-
Lecce jedilnof. gar.	n	43.—	41 -
daliuat. s certifikat. .		41. -	42.-
nainizn > M.S.A.j.f gar.	w	53. -	5 ^
Aix Vierge ....	t»	04 —	»'6. -
n fino.....		00 —	ti2.—
Božiči pulješki .....	„	8.—	—.—
dalniat. s cert. . .	ji	—. -	— .—
Smokve puiješke v sodih .	it	—. -	—.—
„ v vencih .		14.-	■
Limoni Mesom......	zaboj	5.—	5.50
Fomeranče sicilijanske . .	n	4 "JO	5.-
Kandlji Kuri l.a.....	100 K.	90.—	97.-
dal m l.a, s cert.	n	98 -	100.-
Pignolli.........	n	7-„\-	74. -
£iž italij. najtiueji * * •	„	18.7J	19. -
„ srednj i . . .	n	18.-	18.25
Kaugooii exira . . . .	n	15.75	•
n 1-a.....	n	11.35	1 IJ)0
il.a . . . .	n	12 50	12.75
Sultanine dobro vrati . .	n	80.—	38.40
Suho grozdje (opatu) . . .		18.-	19.20
Cibebe.........		21.-	•>•> _
Slaniki Yarmouth l.a . . .	sod	11.50	12-
Polenovke srodne velikosti	n	30. -	• i
velike.....	o	—.—	— • -
Sladkor centrifug, v vrečah			
s certifik. . . .	100 K.	3?.50	—.— :
	n	1U.-	• i
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalno teeajo ljudskih šol in gospodarjem v pouk. dobiva ho v tiskarni
ĐOLEPJG
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr , t r d o v e z a n 00 kr.
15 — 1	Z novo izumljenim
čudežnim žepnim mikroskopom
vidi se vsaka stvar .">00 krat povekšana. Potreben j'.- torej za vsakega trgovca, učitelja, tli-jnkn, da celo za vsako hišno gospodarstvo ker se moro ž njim preiskovati jodij in pijače Pride -jana jiiu ju tudi lupe, katera vrlo dobro služi kratkovidnim.
Komad stane samo I gl. 25 kr.
proti gotovini ali po poštnem povlietju.
I). KLEKNEB,
L P « s t a; a a s e Ste v. 20.
Anton Vidrlch
TRST, Via Malcanton št. 2. TRST
VRLIKA ZALOGA platna, ubiusov (tavajoli), sagov (tnp-peti) in drugih tkanin za pohištva bla-•/ine (Strninace). Pokrivala vunena in pamučnu (bombučna) z vlastito delal-nico obšivenih pokrival.
VELIKA ZALOGA
vune i žime za blazine štramace.
Naročbe za Istro in Dalmacijo izvršujejo so z bolato PROSTO CARINE.	9—1
Ma.idoloni . . . svotloruueči . .
temnorudeči . . bohinjski . . . . kanarček . . . . beli, veliki . . zeleni, dolgi . .
„ okrogli . mešani, štajerski
Maslo ■ ......
Seno konjski......
volovsku . . . .
Slama.......
Nezaslišano začndenje
15 — 1	vzbudil je
The Patent rDarning .. Waawer"
aparat za krpanje
(Stopf-iippHrat.) Vsak otrok ga lahko rabi.
Na parižkej izložbi bilo jo predanih 3't0 000 kom.
I a naprava je patentovana po vseh dolih sveta od jedne ameriške družbo. — Krpa vse vr*tc blaga in tkanine, srajco za lovce, nogovlco, perilo itd., da s.* vidi ve kukor novo. V vsej Ameriki in m An^r/'.eni, tako tudi na Dunaj je ni hiše, v katenrj s" bi našlo izvrstno te, pre-korlstne naprave. Kuzširila se bode mej ve« ci-vilizovani uvot, jsnto pa nuj so slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokler jih |o dosta v zalogi.
Komati stane 2 gold.
proti kasi ali po poštnem povzetju za vso dež' lo monarhije
II az po si ljami zavod :
Seli 111 i 11 t, W i e n, 5I a rga rc^tli en.
Dtinafer Lusa
tapetar v i rstu
ulica Boschetto št. 6.
prevzame vuakovrstna dola v tapetovailju in krašenju, l-uitastienih okrasliuh aoban in kabinetov.	1—4
Slučaj!!
\ sled zapoznelo sezone mi jo bilo mogoče, nakupiti celo zalogo julne velike fabrike va ogrtače (UmhitiigiUehor-fabrik): mogoče mi je torej ponuditi vsaki dami jeden velik, debel ln gorak ogrtač za čudežno nizko ceno
1 gld. 35 kr. a. v.
Ti povsem moderni ogrtači morejo se dobiti v treh barvnh (svitlo srednje barve »di temne); obrobljeni so z finimi frmižnmi, temno horduro iu no dolgi ca meter in pol, Široki pa tudi en meter in pol.
To je pač največji ogrtač. — Razpošilja razpošiljava! zavod.
Kxporthans
R1"
1 — 15 71
Wicii, I., Postgasse 20.
13 unj ska borsa
10. decembra. Enotni drž dolg v bankovcih — — gld tu.K5
n	v srebru — — —
Zlata renta— — — — — — — — 5°/0 avstrijska renta — — — — — Delnico narodne banke — — — — Kreditne delnice — — — — — — London 10 lir sterlin — — — — — Francoski uapoleondori — — — — C. kr. cekini — — — — — — — Nemško marke — — — — — — —
Ad. Nr. 014, 615, 610./V.
Razglas.
Dne 24. decembra ob 0. uri zjutraj oddajalo se bodo v občinskem uredu Se- i žanskem po javnej dražbi občinske doklade na vžitnino mesa, vina in mošta, na I vžitnino piva in žganja in štantnina j sejmov.
Dražbeni pogoji razvidni so v občinskem uradu v Sežani.
Županstvo v Sežani
dne 10. decembra 1889.
Župan: R. Mahorčić.
Piumone Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah m morju, proti toči, na živenie v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1083
Glavnica društvp	gld. 3,300.000 -
Reservni fond o<. dooičkov • 536.622 0? Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Živi i eni e	150.000*—
Rezervn fond 7.a podj.-tic na premikanja vrednostnih efektov ltil 500 — Premima reserva vseh oddelicov » 7.3-12.780*3* Reserva za škode	• 267 601 -
24—24	V portfelju.
Premue. ki «e imajo p o t i r j a t i
v prihodnjih letih	. 16.954.118 5^
Skupni znesek v: h škod plačanih od I. 1S38 do 1*83 Cld 111.949 «47 05
Urad ravnateljstva:
"Vit* Valdiri vo, ;t \? (v lastn*'j i.i-i.)
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Kwizda-ja
e. k. izklj. pri v.
restitucionalni fluid
(voda ?a pranje k nuj).
Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jare-neje pred iu po velikem trudu in po dolu dajo konju p< se'mo vztrnjnost o dirkah itd. 1 steklenica gld. 1.40.
Kwizde Vnselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. Kwizde lep za kopita (umetoljm
rog). 1 d rožič 80 kr. Kwizde milo za pranje (lomače živali, kositrova škntlja po 100 gramov SO kr., kositrova škutlja pti 300 grntnov gld. 1.00.	'	(C)
Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.og. monarhija.
l)a ne varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji teli sredstev vedno K w i zde preparnte in pa ho pazi nn gorenjo varnostno znamko.
Pošilja se po pošti proti povzetji vsak dan po glavnem skladišči: Kreis-apotheke Korneuburg pri Dunaju
Fran/. Jrtli. Kuizdn,
c. kr avstrijski in kralj, romunski dvorni dobavitelj za živinozdravniške preparate.
Vozni listi in tovarni listi v
Imerlko
kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINTR" iz Antverpena direktno v
New-Jork & Philadelfljo
koneesijonovana črta, od c. kr. nvstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno; koncesijom« vatli zastop 1—42
Liulvvig Wielich
na Dunaju, IV \Wyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Spedilions bureati ffftr die k. k. Staata-bahnon in Innsbruck.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' ocoupa di tutto lo oporazioni di Banca
e Cambio- Valuto, n) Accvtfa rerumiienfi hi Contn corrciitc, nhboitnndo PEU NAPOLEONI:
l'EU HANCONOTE: H3 „°/0 c. preav di 5 g ni
«4 0/	jO
° S /O M H • 1 — It
<i3,„ a 4 mosi lisso
H7 s n 11 0 « „ 4U/o » 8 «
2s/4°/0o. preav.di 20 g.ni :t	40
ft'/« » M n n 3 mesi '/s »1 » n '> »
prenosljive AI'IUMOV NiMtcm
MT", DOBRE ZA VSAKOVRSTNO KUR1AV0
Te peči cilindrično zunaj narejene odjekleuih plošč, s pokrivalom, v ra ticani i in podlago od kovanega železa, znotraj s« pa nahaja v njih cilinder visok kakor peč sama, masiven narejen iz trdne tvarine v debelosti, 55 milimetrov; ako so jih Vgrejn z zažganim kurjavo, razširjajo po sobi od 1H —20 stopinj toploto. Za p>'č št. 1. ako ho rabi kako ogljo ali drva, upotrebi se od 12— 15 soldov za vsacih 10 ur noprenehalnega oguja. Za peč štev. 2, troAok ju od iiO 25 sol. za enakod obo.
Člene tem pečom i
1 ]>oč po pril. podobi s posebnim podnožjem št. 1 f. 12.50 1 poč enake podobe ali nekoliko večja in pripravna za ogrevanje ve-čjili sol) f. 17.— Za vsak matur linearne cevi f. —.80 Za vsak komolec potreben f. 40. Z. ključ f. —.40. Za robča-sto i ripravo pri poduožlu f. —.00. Vse blago se pošilja v notranje dežele prosto daca z domačo boleta. Tvornica iu zaloga v delalnici podpisanega
IVAN-A ARTUSA
ključarskrga mnjs(ra
TRST — ulica Corso St. 48. (Monte verde) - TItST
Stalne ceno
Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron
TUST, ulica al Teatru 3tev. 3. bila jo vnovič preskrbljena s popolnimi opravami za spalnice in tulila- sobe, lastni izdelki, v najnovejšem Hlogu in prodaje proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah.
pristaja tudi| 1 pohištvo za spalnico, slaro-nem. slogu iz »vitle orehonino gl. 2551 bogato za odlične ' J „	„ baroko	„	„	„ 2H5j narez-
d r u ž i n e 1 1 n za jod. sobo, „	„	„	„ .'J8o) 1 j a n o
V zalogi so dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanega iu po jako ni/kej ceni.
Kadi pomanjkanja prostora, zaloga železnega pohištva se jo izdatno skrčila in do nove razpolage, s« bode prodajalo po tovarniških cenah.
Ceniki so na zahtevamo pošiljajo po deželi franke in brezplačno.

Lo lettero di vor.samouto in e,irc>la-zione godrannu dal nuovo tasso d' intere<ise a datare dal 21 e 28 eotv. a secoiula del relativo preavviso.
In Banco giro ubbuonando il 23/4O|0 in-teresso annuo sino a qualunque somma ; prelovazioni sino a f. 20,000, a vista verso eheque; Importi mnggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in appoaito libretto.
Conte<j(jin por tutti i versamenti fatti a qual.iiasi ura d'ufflcio la valuta del tue-desimo giorno,
Aatume pei propri correntinti 1'incasso di conti di piazza, di catnbiali por Trieste, Srienna, liudapeiit od altre principali citti, rilascia loro assegni por questc piazze, ed accorda loro la facolta di (lomlciliure cffetti preHso la sua cas.su franco d'orfiii upesa per 6881.
b)	S" in carica dcW acipiinto i> della nendita di effet.ti pubblici, valute e divise, nonehe deH'incasso di assetjni, cam-bi ali o coupons, verso 1 rs°lo lh prov-vigione.
c)	Accorda ni propri coinmittenti la facolta di depositure effotti di cpialsiasi specie, e ne cura tjratia 1'inca.sao dei coupons alla scadenza.
d)	Vende lo Lettero di pegno 4. e f)°(0 della Banca Gommerciale Umjlie-rese d i Peti e le lottere d i pegno 4% doli' i. r, priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna.	24—24
Trieste, 16 Novembre 1888.
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu