Književnost.
95
izšla v Petrogradu. Obširno bijografijo je napisal P. T. Pletnev, a V. Th. Kenevič je napisal opazke pojedinim basnim, dočim je znani ruski komentator P. Smirnovski pridal pet študij o teh basnih. Pridejana sta tudi dva slovarja, v katerih so raz-tolmačene vse manj znane stvari.
Gnjedič P. P.: Istorija iskusstv. Izdaja A. F. Marksa. To je prav monumentalno delo o zgodovini umetelnosti), da se ž njim lahko ponaša ruski narod. Pravo vrednost dajejo tej knjigi slike v samem tekstu. Vseh je preko 2000 gravur in do 50 kromolitografskih podob. Vpodobljene so vse znane umetnine na polju slikarstva, kiparstva in graditeljstva. Tukaj vidimo tudi noše, bivališča, orodje vseh narodov od predzgodovinskega časa do danes. Delo obsega dvanajst knjig.
Pod uredništvom K. K. Arsenjeva in Th. Petru -ševskega izdaja F. A. Brockhaus v Lipskem in A. A. Efron v Petrogradu veliko rusko enciklopedij o. Vzor jima je nemški Brockhausov leksikon, samo da bo še dvakrat večji. Glavna prednost mu bo, da bodo v njem točna in obširna poročila o slovanskih stvareh, posebno pa ruskih, česar smo pogrešali v vseh nemških leksikih.
L i s a k V.: Podorožnik. Očerki. Tu je 27 črtic, dobro pisanih v ruskem duhu. Če tudi je Lisak na slovstvenem polju šele novinec, vendar jih je sprejela kritika jako pohvalno, pričakuje, da je Lisak nov beletristični talent. Črtice so največ sentimentalne, a ne po francoskem vzoru.    V. Bučar.
Druge knjige.
Slovenisches Lesebuch fiir Deutsche an Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten. — Slovenisch-deutsches W6rterbuch sum „Slove-nischen Lesebuche fiir Deutsche" von Lendovšek-Stritof. — Obe imenovani knjigi je zasnoval umrli prof. Lendovšek, a uredil, izpopolnil in dal na svetlo ji je prof. A. Štritof. Izšli sta v c. kr. založbi šolskih knjig na Dunaju 1. 1897. Kdor pozna težave, ki se mora ž njimi boriti naša slovenska srednješolska mladina zlasti pri učenju nemščine in to največ zaradi nedostatka primernih čitank pa slovarjev, ta mora zavidati Nemcem na istih zavodih, ki so dobili v omenjenih knjižicah, v čitanki in slovarju, izvrsten učni pripomoček. Kako težki so n. pr. sestavki nemškega Prosch in "VViedenhoferjevega berila za,nižje razrede, recimo za III. gimn. razred! In poleg tega, da so sestavki sami težki, učeni, le bolj Nemcem prikrojeni, občuti slovenski gimnazijec še drugo težkočo: brez slovarja je. Ali naj si kupi glede pravopisa zastareli in za njegove potrebe preveliki Wolfov slovar? Ali zanj istotako predragi Jane-žičev-Bartelov slovar? Nemcem je vse drugače po-streženo.   Radovedni smo  le,  kdaj   se  bo  kakšen
nemški profesor spomnil ter podal Slovencem tako praktično urejenih čitank in slovarjev? Sedaj mora naša srednješolska mladina — razven v prvem in drugem gimn. razredu, kjer se rabi nemška čitanka marljivega gosp. prof. A. Štritofa, — zajemati zaklade nemškega jesikoslovja iz istih virov, kakor nje vrstniki v nemškem Gradcu ali v Hebu gori. Da je čitanka res praktična, dokazuje to, da so sestavki vsi zanimivi, iz peres naših najboljših in najspret-nejših pripovedovavcev, zlasti Fr. Erjavca, J. Jurčiča in J. Ogrinca i. dr., mikavni i po vsebini i po jeziku. Poezija sicer ni zanemarjena, vendar ji je odkazan omejen prostor, kakor zahteva namen take knjige. Jezik je vseskozi čist. Natančno je zaznamovan tudi naglas, kjerkoli je treba; morda na par krajih je napačen. Tako po naših mislih ne gre pravilno naglase vati morje, ker narod vsaj večinoma naglasa drugače. Tudi bi kazalo izpustiti dvojne oblike v onih znanih slučajih, n. pr. lažnik in lež-nik, ko se vendar v književnem jeziku splošno držimo prve; zlasti še to kaže v šolski knjigi.
Dr. D. D.
Dr. M. Murko : Die ersten Schritte des rus-sischen Romanes. Habilitationsvortrag. Wien 1897. 16". str. 21.
Skoro že trivijalni izrek, da iz malega raste veliko, velja tudi slovstvu in slovstveni zgodovini. Znano je, kako je največji angleški in sploh svetovni dramatik Shakespeare zajel snov mnogim svojim nesmrtnim žaloigram (Romeo in Julija i. dr.) iz neznatnih knjižic, ki so krožile med preprostim ljudstvom ter se prodajale za majhne novce. Tako pa v naših dneh ves svet občuduje ruske romanopisce. Toda ali se je ruski roman v jednem dnevu povspel do tolike višine ? Slovstvena zgodovina, če je temeljita, če je sestavljena po filoloških načelih, dokazuje, kako majhni so bili začetki tudi ruskega romana. Zasledovati te začetke je pač trudapolno delo. Učeni g. pisatelj pojasnjuje v navedenem habilitacijskem predavanju samo v velikih potezah začetek pripo-vedovalnega slovstva v Rusih ter mu je namen, s tem vzgledom pokazati, kakšna bodi bodoča slovanska slovstvena zgodovina. — Brez dvoma potreben migljaj slovstvenim zgodovinarjem; slovstvena zgodovina bo tako postala temeljitejša, poučnejša, če bodo le filo-loška načela ostala v — pravih mejah.     Dr. D.
Die Reformation und Gegenreformation in den innerbsterreichischen Ldndern im XVIjFahr-hundert. Von Dr. Johann Loserth, Professor der Geschichte in Graz. Stuttgart 1898. Verlag der J. G. Cotta'schen Buchhandlung Nachfolger. 8° str. VIII+614. Cena 7 gld. 20 kr. ali 12 mark. — O tem predmetu sta izišli v nemškem jeziku dve knjigi od slavnih zgodovinarjev v Gradcu. — Naš pisatelj je razdelil knjigo v dva poglavitna dela. V prvem delu (od str. 1—284) popisuje začetek in napredek reformacije v notranje-avstrijskih deželah, t. j. po Štajerskem,   Kranjskem  in Koroškem,   deloma  tudi  po
96
Razne stvari.
Goriškem do 1.1578., ali do tako imenovane verske pacifikacije v Mostu (Bruck) na Muri. — V drugem delu (287 — 572) pa natanko opisuje začetek proti-reformacije s posebnim ozirom na nekatere osebe, kakor so: K.Kratzer, I.Homberger, škof krški Krištof, jezuiti, prost P. Muhič i. t. d. pod nadvojvodom Ka-rolom II. do 1. 1590. Kot nameček pa ima dodane priloge raznovrstne tvarine.
Vseh posameznostij posebej nam tukaj ni mogoče omenjati, ker je knjiga res obširna. Kolikor smo se prepričali, je pisana učeno in nepristransko. Zanimivo je za nas to, da je to veliko gradivo tudi za naše slovenske kraje, ker nas seznanja z našimi slovenskimi protestanti, kakoršni so n. pr. Primož Trubar in njegovi sinovi, Dalmatin, Vergerij i. t. d. Knjiga ima lep tisek in papir, in kakor pisatelj sam pravi v predgovoru, sestavljena je po dolgotrajnih študijah na podlagi do sedaj še nenatisnjenih deželnih arhivov in drugih virov.              O. H. Šalamun.
Razne
Naše  slike.
Galileo Galilei (str. 65) nam je znan že iz 5. letnika, kjer smo objavili Galilejevo sliko na str. 433. A ker ona ni dovolj lična, podajemo tukaj lepšo. O Galileju so že mnogo pisali. Rodil se je 18. svečana 1.1564. v Pizi na Laškem. Njegova nadarjenost mu je kazala pot do matematike in fizike. V fiziki je odkril zakon istočasnosti pri nihanju, izumil hidrostatno tehtnico, določil zakon prostega padca, izumil je termoskop in t. i. sorazmerno še-stilo, izumil (čeprav ne prvi) daljnogled in ž njim odkril mnogo zvezd, zlasti štiri Jupitrove trabante. Ker je pretrdovratno zagovarjal Kopernikov sestav, prišel je v navskrižje s cerkveno oblastjo, kar je napravilo razne težave obema stranema. Umrl je dne 8. prosinca 1.1642. prejemši sv. zakramente in blagoslov papeža Urbana VIII. — Bil je velikan na polju vede. A kakor je marsikomu drugemu trd značaj kriv trpljenja in sitnosti], tako je bil tudi njemu. — Osdravel (str. 72, 73). Ganljiva slika. Po dolgi bolezni so se vrnile moči mlademu bolniku. Prijel je za gosli, in zopet donijo ; privabijo tudi mamico, da stopi v sobo in posluša glasove, ki ji oznanjajo: »Ozdravel je, ozdravel njen ljubljenec." — Slika »Darovanje v templu" (str. 81) ne kaže nikakih posebnosti] in nas samo spominja svečnice. Poslednjima slikama je pojasnilo v spisu „V albanskih gorah".
Dot t. Giuseppe Loschi: Resia. Paese, abitanti^ farlate. Udine, tipogr. del Patronato. 8°. 82. str. — Znani in velezaslužni dr. J. Loschi, prof. na kr. gozdnarskem zavodu v Vallombrosi (Toskani), Slovanom povsem pravičen in naklonjen učenjak, je pod zgornjim naslovom zopet izdal za nas vele-zanimivo knjigo. V nji skrbno in natančno popisuje Rezijo na Beneškem, nje klasične prebivavce, njih narečje i. t. d., ter podaje na koncu tudi nekaj odlomkov iz narodne literature, katere je izčrpal iz velike zbirke prof. dokt. J. Baudouina de Courtenav: MaTepia^iti p^nsi lOHcnocvioBflHCKoii ^na-ieKTO^oriii h eTHO-rpa*in, in: Pe3BHHcirie tckctm. Naše delo je vse hvale vredno in velikega pomena za proučevanje slovenskih pokrajin; zato je pa Slovencem zmožnim italijanščine toplo priporočamo. Stane samo eno liro in pol in se naroča lahko tudi na Dunaju pri knjigarni Braumiiller et C.                                       T.
stvari.
Glasba.
II. glasbeni večer so priredili učitelji „Glas-bene Matice" dne 26. prosinca v »Narodnem domu". Vspored je bil dobro izbran, da so vse točke vzbujale zanimanje in pohvalo, bodisi 1. Niels Gade: Novelette, trio za gosli, čelo in klavir, in zadnja — 4. M o za rt: kvartet za 2 gosli, vijolo in Čelo — z lahkotnim in pravilnim izvajanjem, bodisi 2. Chopin: Introduction et Polonaise brillante, kjer je čelo milo pa tudi krepko donel poleg klavirja, bodisi 4. P e s m i (2)l), v katerih je gca. M. Stropnicka s čustvom pe-vaje kazala moč in obseg svojega glasu. Občinstva je bilo primerno dovoljno število.
Kdo je ga kulturo P Zanimivo stvar smo brali lani v nekem listu. Kmetje v okolici solinski, kjer je bilo starodavno mesto Salona, so se zavezali, da bodo v petih letih delali nekaj dnij zastonj za novo poslopje, v katerem se bodo ohranile starinske najdbe ondotnega kraja. Ti hrvaški kmeti e pač niso sovražni kulturi in imajo za napredek starinarstva več vneme, kakor vlada, ki neče ničesar storiti. Pa naj povedo kaj  takega Nemci o nemškem ljudstvu!
') Želeli bi, da se „Vspored" vselej natančno napove, da se naznani umetnik in umotvor, ne samo sploh, n. pr. „Pesmi".