GABERSEK BO Z BRUSELJSKIM (KVIDIRAL M CLUB DENARJEM NAD SMETI vrilno ECO OIL olje 03/4902440 jNAROČILA od 7. do 18. ure eoČT^HSH^EH MERCATOR d.d.. Dunajska 107, Ljubljana - petek 12. november 2004 ob 17. uri OTROŠKA DELAVNICA MARTINOVO - nedelja 14. november 2004 med 9. in 12. u UŽfTKARUE - Pajacek in punčka CELJE (pr ISIOVA" Želite da so vasa okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? OKNA 1NKA©IMPEX SIMONA ŠOLINIČ UVODNIK Seks, ki lahko stane življenje 21-letna Olena Popik verjetno nikoli ni mislila, da bo razburkala bosansko in tudi slovensko javnost. Pa saj kaj prida ni mislila niti nase niti na svoje »stranke«. Pri poslu, s katerim se je ukvarjala, je namreč okužba s HIV-om, hepatitisom C in sifilisom lahko smrtna. Vsi, ki so si privoščili nezaščitene mesene užitke z njo, si zdaj belijo lase. Na testiranje na okužbo z virusom HIV odhajajo v druga mesta, da jih ne bi povezovali z Oleninim primerom. Z vsem spoštovanjem in neobsojanjem tistih, ki si izberejo takšen »poklic« ali način življenja, bi moškim moral zdrav razum dati vedeti, da je nezaščiten spolni odnos z osebo, ki je ne poznaš in jo po možnosti pobereš na cesti, lahko rizičen. Pri tem sploh ni važno, kolikšna je možnost okužbe, pomembno je, da ta možnost obstaja. Najbolj zanimivo pa je ob tem vprašanje, zakaj je potrebovala barska plesalka za pridobitev delovnega dovoljenja i> Sloveniji zdravniško potrdilo, da je HIV negativna? Če pa je samo barska plesalka, kot trdijo njeni delodajalci! Na republiškem zavodu za zaposlovanje pravijo, da je bilo za izdajo delovnega dovoljenja po starem zakonu o zaposlovanju in delu tujcev potrebno zdravniško potrdilo, od leta 2001 pa to ni več obvezno. Delodajalec seveda mora delavca pred zaposlitvijo poslati na zdravniški pregled, pri čemer pa potrdila o neokuženosti ne potrebuje. Zadnjič me je znanec opomnil, da novinarji delamo paniko iz te teme in da premalo ozaveščamo ljudi. Če so panične le tri njene stranke, je to dovolj, da se vsa javnost zamisli in da ji končno kane, da HIV ni problem le teh treh, ampak celotne družbe. Kolikokrat ste sami poskušali priti do informacij o nevarnosti HlV-a, hepatitisa B, C, sifilisa, ne da bi vas o tem »ozaveščali« novinarji? Čeprav je dovolj samo majhen klik na internet in vse informacije boste imeli na dlani, ali samo en klic, denimo na celjski zavod za zdravstveno varstvo, pa vam bodo z veseljem povedali, kakšne so nevarnosti okužb ...Česi Janez zaželi plačan seks, si ga bo privoščil in če ob užitku ne pomisli, da bi si nataknil kondom, bo še manj pomislil na to, kje in kaj je pred tem prebral o nevarnosti HlV-a. Vsak skrbi za svoje zdravje. Če je pri tem malomaren, se mora soočiti s posledicami. Bliža se 1. december, dan boja proti aidsu. Naj se kampanja zač- KRATKE-SLADKE Točka Na zadnji seji občinskega sveta v Žalcu je župan Lojze Posedel povedal, da ni točke oziroma praga, ko katerega od svetnikov ne bi mogel več prenašati. Bojimo se, da bodo pri poslancu Lojzetu Posedelu kolegi iz poslanskih vrst le odkrili to točko oziroma prag. M4 Častniki ali novinarji? Glede na to, da nekateri odgovorni v Celju mislijo, da ta hip prebirajo »častnik«, bomo razmislili o možnosti preimenovanja društva novinarjev v društvo častnikov, novinarji pa bi se po domače lahko imenovali tudi kar oficirji za zveze. Na mestu voljno! Z bruseljskim denarjem nad regijske smeti 9 milijonov evrov za izgradnjo območnega Centra za ravnanje z odpadki Evropski kohezijski sklad je potrdili projekt izgradnje območnega Centra za ravnanje z odpadki (CERO) in zanj namenil 9 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Center za ravnanje z odpadki nameravajo celjske Javne naprave za od 17 do 23 sodelujočih občin zgraditi na lokaciji sedanjega odlagališča odpadkov v Bukovžlaku v letih 2005 do 2008. Naložba v CERO bo stala dobrih 15 milijonov evrov. Kot je povedal podžupan Mestne občine Celje Marko Zidanšek, je komisija EU za dodeljevanje sredstev iz ko-hezijskega sklada že sprejela odločitev o sofinaciranju projekta CERO, sedaj mora priti le še do podpisa memoranduma med Slovenijo in EU. Z odločitvijo kohezijske-ga sklada bo Evropska unija prispevala 60 odstotkov nepovratnih sredstev, 20 odstotkov bodo prispevale občine, ki sodelujejo v projektu in 20 ministrstvo za okolje in prostor. Projekt CERO nastaja že od leta 1986, ko so naredili okoljski in tehnični projekt. Z leti so zamisli dopolnjevali, dograjevali, opravljali so dodatne študije. CERO bo regijski center za dovolj veliko območje, da bo lahko zagotavljal tudi ekonomsko primerne in sodobne tehnološke postopke, ki bodo čim manj obremenjevali okolje. ISKRICA Druge prepričati v nekaj, česar sebi ne bi nikoli privoščili, je odlika izjemnega po-litika. J0ŽE KARL0VČEC Trgovec je deficitaren poklic V Šolskem centru Celje bo 18. in 19. novembra promocijska prireditev poklicnega in strokovnega izobraževanja. Pripravljajo jo Regionalna razvojna agencija, Obrtna zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije in zavod za zaposlovanje. Namen prireditve, na kateri pričakujejo od 3.000 do 3.500 obiskovalcev, je predvsem osnovnošolcem in njihovim staršem predstaviti poklicno in strokovno izobraževanje, saj se zaradi premajhnega zanimanja za tovrstno izobraževanje pojav- lja veliko število deficitarnih • poklicev. * Vodja programskega sveta partnerjev na nacionalnem nivoju pri OZS Janja Meglič pravi, da je do deficitarnih poklicev prišlo zato, ker gibanja v izobraževanju niso bila usklajena s spremenjeno strukturo gospodarstva. Po njenih besedah se pojavlja pri izbiri srednje šole tudi t.i. informacijska blokada, saj se promovirajo predvsem gimnazije, ki pa promocije po njenih besedah sploh ne potrebujejo. To naj bi spremenila tudi prva regijska promocijska prireditev nasled- nji teden, kot pravi Megliče-va, saj je težava predvsem v tem, da »večina mladih in njihovih staršev sploh ne ve, kakšne možnosti nudi poklicno in strokovno izobraževanje ter kakšne so možnosti nadgradnje izobraževanja.« Na prireditvi se bo predstavilo 11 šol, ki bodo predstavile deficitarne poklice. Trenutno so v naši regiji to poklici s področja strojništva, gradbeništva, gostinstva, živilstva, pa tudi poklici elektrikář energetik, steklar, vrtnar, šivilja oziroma krojač in kot posebnost naše regije trgovec. ŠO - Št. 45-11 Sodobna prebiralnica odpadkov, namenjena ločenemu zbiranju za reciklažo še uporabnih surovin, je prvi objekt CERO. In zakaj sploh tako velik, sodoben, evropski CERO? Preprosto zato, ker tudi pri ravnanju z odpadki v Evropi drugače ne bo več šlo. Spoštovati je treba vse ostrejše in zahtevnejše okoljske predpise, ki zelo natančno določajo kako in kam z odpadki. Prva usmeritev je, seveda, »pridelati« čim manj odpadkov. Za to so v prvi vrsti dolžna poskrbeti vsa gospodinjstva in pred njimi še industrija, kar je mogoče doseči le s predpisi in s sankcijami. Naslednji korak je, da gre čim več odpadkov v reciklažo v koristne namene. In zadnje, da so odpadki neškodljivi, da torej iz njih odstranijo vse, kar je razgradljivega in šele potem, čim manj boleče za naravo, ostanke odložijo. Na območju sedanje deponije za odpadke v Bukovžlaku so že postavili sortirnico sekundarnih surovin, ki jih je še možno reciklirati. V naslednjih letih bodo tam uredili kompostarno za biološke odpadke, pralnico avtomobilov in opreme, novo odlagališče z zmogljivostjo 1,9 milijona kubičnih metrov odpadkov, zgradili pa bodo tudi nov upravni objekt in uredili vso potrebno infrastrukturo. V drugi fazi, prijavili naj bi jo letu 2006, načrtujejo še objekt za mehansko biološko ob delavo odpadkov oziroma za izločanje gorljivih elementov iz odpadkov, ter gradnjo sežigalnice, v kateri bodo termično obdelali vse gorljive odpadke in tudi blato i stilne naprave. Naložba je donosna in smotrna šele, ko CERO zajame vsaj 150 tisoč prebivalcev, medtem ko je največje učinke možno pričakovati pri oskrbi 200 do 250 tisoč pre1 bivalcev. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Vitez reda akademskih palm Dorut Alujevič, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje, je v petek v Ljubljani prejel državno priznanje Chevalier des palmes Académiques, ki ga podeljuje francoska vlada za posebne zasluge pri širjenju francoskega jezika in kulture. Francoska vlada podeljuje ta priznanja za utrjevanje vezi med francoskim in drugimi narodi, in sicer na področju šolstva in kulture. Borut Alujevič je eden redkih kulturnikov v Sloveniji, ki je prejel to priznanje. In naj spomnimo, da ga je kot prvi v samostojni Sloveniji leta Í996 prejel Celjan, prof. francoskega jezika Slavko Der-žek. Oba je včeraj sprejel župan Mestne občine Celje Bojan Šrot. Sicer pa je Borut Alujevič, kot rad pove, vzljubil fran- Borut Alujevič coski jezik še kot dijak na Šu-bičevi gimnaziji, kjer je nastopal v številnih francoskih predstavah. In najbrž je bila prav profesorica Marija Saje »kriva«, da se je odločil za igralski poklic, francoščino pa je gojil in se je učil tudi kasneje. Še posebej pri predstavah in delu s profesorje- ma - Carmen in Slavko Der-žek - s katerima je režiral vrsto gledaliških večerov v francoščini z dijaki I. gimnaziji v Celju. S predstavami so uspešno gostovali ne le po Sloveniji, ampak tudi v Zagrebu, Beogradu, na Madžar-I skem in v Franciji. Prav pi njegovi zaslugi je lahko Slavko Deržek v Celju ustanovil frankofonske dneve, kjer se srečajo dijaki iz vse Slovenije in prikažejo svojo uštvat* jalnost v francoskem jeziku. Borut Alujevič tej prireditvi vselej z veseljem odpre vrata gledališke hiše. Hlu-ati p0; maga tudi pri organizaciji vaj in izvedbi prireditve. To nje; govo delo celjski frankofili izjemno cenijo, prav tako slovenski profesorji francoskega jezika in, kar dokazuje pravkar prejeto priznanje, tudi francoska vlada. MP IVI TEDNIK_ DOGODKI_3 Pomagajmo reševati življenja! Zaradi srčno-žilnih bolezni ogrožen vsak četrti prebivalec v regiji - Zbrati je treba 750 tisoč evrov Na (senčni< Mestni park, zakaj ne bi imeli še sončnega...« se tistih let spominja arhitekt Friderik Po-lutnik. In dodaja: »Od Hortikulture je Celju ostala Četko-vičeva skulptura v Mestnem parku, nekaj dreves na Bregu in štiri platane pred kinom Metropol.« Tam lahko še danes vsakdo vidi, kako lep bi že bil Sončni park, če bi se ga le kdaj resno lotili. Pa se ga niso! V občinskih prostorskih dokumentih so sicer zarisali zelene pasove, ki se kot pet prstov roke raztezajo proti severnemu obrobju občine. Prvi prst je zdaj že pozidano območje Golovca, na drugem so odkrili množična grobišča povojnih pobojev. Sončni park in njegovo območje predstavljata sredinec. Kako značilno za projekt, ki se je leta in Dobrih 10 hektarov zemljišča, ki ga z vseh strani obdajajo stanovanjske soseske, je še vedno kategoriziranih kot kmetijsko zemljišče prvega razreda. leta valjal po predalih in bil najbližje uresničitvi, ko so v njegovem jugozahodnem delu, ob križišču Dečkove in podaljška Čopove, hoteli zasaditi 88 dreves v spomin na maršala Tita. Pa je tudi on umrl, preden so zasadili prve lopate za spominski drevored ... Njive s koruzo Leta 1984 je bil sprejet zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč in njegove silno stroge odredbe so kategorizirale zemljišča. Južni del Sončnega parka je postal kmetijsko - Št 45-11. zemljišče prvega razreda v lasti sklada kmetijskih zemljišč in s tem strogo zaščiteno območje. Prerasle so ga njive s koruzo, ki jo je tam leta 1993 na približno polovici zemljišč pridelovalo podjetje Hmezad Kmetijstvo. Na osrednjem delu teh zemljišč je zaradi neurejene kanalizacije in puščanja vodovoda pogosto zastajala voda. Drugo polovico zemljišč so leta 1993 obdelovati trije kmetje, ki so leta 1994 sklenili s skladom tudi zakupne pogodbe. Občina je še enkrat poskušala iz tega prostora narediti kaj bolj koristnega; nameniti so ga želeli vrtičkarjem. Pa se je zataknilo pri najemnini za približno hektar veliko zemljišče, saj je Hmezad zahteval po nemško marko za kvadratni meter. Potočki v kanalu Leta 1997 je Hmezad prenehal z obdelovanjem svojega dela zemljišč, zato ga je Sklad kmetijskih zemljišč oddal v zakup kmetu. Trenutno ima sklad na tem območju sklenjene štiri zakupne pogodbe za 8,9 hektara kmetijskih zemljišč. Območje so že pred davnimi leti tudi protipoplavno zaščitili. Tri potoke, ki so na tem območju, so speljali v zaščitni kanal. In tako je Celje ostalo brez Koprivnice, Ložnice in Sušnice. Res je, da so bili to smrdljivi potočki, polni odplak. »Toda, če bi uredili čiščenje in jih naselili z ribami in racami, bi imelo Celje danes čudovite obvodne površine,« je nostalgično razmišljal Polutnik, ki je tudi povedal, da bi se potok, ki bi nastal iz teh treh potočkov, lahko po začetnicah njihovih imen imenoval Leska ... V skladu kmetijskih zemljišč pravijo: »Če bi MO Celje pripravila in uresničila takšne spremembe prostorskega načrta, ki bi vključevale tudi zgoraj navedena kmetijska zemljišča, bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ob veljavnih zakonskih podlagah vsekakor sledil smernicam in razvojnim usmeritvam občine.« Bo Celje kdaj dočakalo zasaditev dolga leta načrtovanega Sončnega parka? BRANKO STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Zdravo življenje se širi Iz Nove Cerkve v Gornji Grad, Vitanje in na Dobrno Navdušenje in zavzetost, s kakršno so lani krajani Nove Cerkve sprejeli in pomagali uresničevati projekt promocije zdravja Živimo zdravo, je dal Zavodu za zdravstveno varstvo Celje krila. Letos širi projekt na tri nove občine - Gornji Grad, Vitanje in Dobrno - prihodnje leto pa še na Ljubno ob Savinji. Program projekta, ki v šestih mesecih vključuje 14 praktičnih učnih delavnic o zdravju, test telesne zmogljivosti in oceno rezultatov dela, se bo v Gornjem Gradu, Vitanju in na Dobrni začel že novembra. Izvajanje projekta bo tudi letos omogočilo ministrstvo za zdravje. »Program Živimo zdravo izvajamo z namenom, da bi preprečevali in zmanjševali bolezni srca in ožilja, saj so prav ta obolenja v Sloveniji in tudi v celjski regiji glavni vzrok prezgodnjih smrti. Prebivalce lokalnih skupnosti želimo spodbuditi k bolj zdravemu načinu življenja. Cilj programa je tudi, da v projektu sodeluje in z njim živi vsa lokalna skupnost, da se vanj vključujejo vse starostne skupine, od otrok do starejših. Vsebine o zdravi prehrani, pomenu gibanja za zdravje, ustrezni telesni teži in druge zdravju koristne teme naj bi postale del vsakdanjega življenja čim širšega kroga ljudi,« poudarja Nuša Konec Juričič, dr. med., predstojnica oddelka za socialno medicino v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Da bi se temu cilju čimbolj približali, bodo poskrbeli za promocijo zdravega načina življenja tudi v vrtcih, šolah, trgovinah, cerkvi in na drugih me- V Vitanju so vključitev v projekt Živimo zdravo sprejeli z navdušenjem. Predsednik organizacijskega odbora projekta je Viktor Jager. Ní predavanjih in v drugih oblikah usposabljanja za zdravje se bodo krajani srečevali ob sredah ob 19. uri « kulturnem domu. Prvo srečanje b® 17. novembra na predavanju Dejavniki tveganja in zdravje. stih. Razširjen projekt Zavoda za zdravs' tveno varstvo Celje bosta vodili prim Jana Govc Eržen, dr. med., in mag' Jožica Žibret, ki sta si že nabrali dobre organizacijske izkušnje v Novi Cerk- MILENA B. POKLIĎ Razdeljeni na Ponikvi Slavko Spur je zaposlen kot šef sekcije za vodenje prometa pri Holdingu Slovenske železnice v Mariboru, v prostem času pa je na domači Ponikvi že osem let predsednik turistično olepševalnega društva. Okoli sebe je zbral pomembnejše krajane, tudi župnika, v želji, da bi z akcijami pripomogli k lepšemu izgledu kraja z okolico in boljšemu počutju ljudi, ki Ponikvo obiskujejo. Ponikva v občini Šentjur se po številu krajevnih zanimivosti brez dvoma uvršča med pomembnejše slovenske kraje. Veliko obiskovalcev pritegne spomin na blaženega Antona Martina Slomška, rojenega na bližnjem Slomu, na Ponikvi pa je »njegova« farna cerkev, zgrajena v letih 1732-1758. Pomembni so rastišče veli-konočnice, več kužnih znamenj in ob cerkvi sv. Martina tudi ostanki nekdanjega mogočnega oreha, pod katerim je 12-letni Slomšek odlično prestal šolsko preizkušnjo. Ponikva se pohvali s še dvema pomembnima krajanoma: Mihael Zagajšek - Jurij Zelenko je sodobnik Valentina Vodnika in je zbral več kot 70 tisoč besed za slovensko slovnico, drugi, Blaž Kocen, pa je svetovno znan geograf in kartograf, ki je leta 1861 izdal atlas. Slednjega so v 100 letih kar 86-krat izdali v, različnih jezikih. Sredi Ponikve stoji še stara kmečka Lesníkova hiša, ki je zadnji ostanek lesene arhitekture v kraju. Človek bi pričakoval, dasoPonkov-ljani s tako dediščino in z imenitno naravo zadovoljni ter vse to s skupnimi močmi podarjaj o obiskoval- Slavko cem. A ni čisto tako, saj mnoge akcije tečejo po dveh močno ločenih tirih. Turistično olepševalno društvo Ponikva razpolaga z lepo urejenimi in opremljeni prostori nasproti župnišča in cerkve, žal pa so njihove akcije odvisne od prostovoljnega dela, čeprav si že dolga leta prizadevajo za pomoč redno zaposlenega preko javnih del. Na občini ni bilo prej in ni zdaj pravega posluha. V kraju so brez gostiln, kjer bi izletnikom in obiskovalcem ponudili kaj dobrega in domačega za pod zob. Redki posamezniki pri turistično olepševalnem društvu skrbijo za lep videz kraja in so ponosni, da so prva leta uspešnega delovanja sanirali črna odlagališ- ča, ki jih danes v kraju ni več. Z očiščevalnimi akcijami so »prisilili« ljudi k drugačnemu razmišljanju, kaj pomeni živeti v čistem okolju. Z ograjo so zaščitili rastišče velikonočnice in so preko zavoda za naravno dediščino uvrščeni v program Life Natura 2000. Ob rastišču želijo urediti tudi parkirne prostore. Na pomembnejših točkah so postavili table z obvestili o krajevnih zanimivostih, kmečkih turizmih in podobnem. Letos bodo že enajstič pripravili svojo največjo krajevno prireditev, tridnevne Martinove dneve. Na njih vsako leto predstavijo kakšno krajevno zanimivost; od čebelarjev, sadjarjev, gasilcev, gozdarjev do zdravilnih zelišč letos, rdeča nit pa je vedno vinogradništvo in mlado vino. K Martinovim dnevom dodajo kvalitetne razstave in kulturne prireditve, vse skupaj pa zaključijo z Martinovo mašo. »Danes je kraj lepo urejen, pojavili pa so se drugi problemi. V začetku smo pričakovali, da se bodo krajani bolj vključili v turizem, pa se niso,« pravi Slavko Spur, »propadli so tudi trije pomembni projekti, s tem pa je bilo naše delo zavrto. Nismo uspeh z odkupom Lesnikove hiše, z redno zaposlenim delavcem v turistični pisarni in vinsko cesto. Solidno se razvija verski turizem, vendar ne delamo z roko v roki.« V tu-r i s t i č n o olepševalnem društvu ugotavljajo, da Ponikva ne more zaživeti kot pravi turistični kraj, dokler bo vsak na svojem bregu. »Najprej je treba narediti program povezovanja. Ponkovljani imamo od turistov samo smeti! Pridejo, pogledajo, potem pa se nimajo kam dati. Ni urejenih sanitarij, ni gostiln, ni skupnih akcij...« Slavko Špur še meni: »Več bi morala narediti občina, LPC Kozjansko in še kdo. Poglejmo, kako imajo to urejeno v Slovenskih Konjicah, Podčetrtku in drugje. Imajo manj zanimivosti kot mi, pa so bolje organizirani in bolj privlačni.« Slavko Špur ni zadovoljen, vendar ne misli obupati. Tudi zaradi kraja in ljudi ne. In upa, da se bodo odnosi in razmere na Ponikvi spremenili in uredili. Da se bo krajevni paradni konj, turizem, v dobro vseh razvijal po enem tiru in ne dveh. TONE VRABL Špur Kmetje vsako leto k svojemu Slomšku ger je sprejel in odobril pobu. do Jožeta Romšaka, dr. Marte Ciraj in mag. Andreja Goloba za razglasitev Slomška za zavetnika kmetov. Slovesno mašo je vodil po možni škof in generalni vikal dr. Anton Stres, med slavnost* nimi govorniki pa sta bila tudi Janez Podobnik in Petel Vrisk. Ob vzorno pripravljeni prireditvi ne gre spregledati po trebe po zagotovitvi urejenih parkirnih površin, večjega šte vila stalno postavljenih sanitarij in tudi kakšna gostilna na Ponikvi bi bila v teh dneh res dobrodošla. Ker bo takih in po dobnih množičnih zborov vedi no več, se bodo morali v kraj« o tem pogovoriti. V tem mesecu bosta na Ponikvi še dva večja zbora ljit di. V nedeljo, 21. novembri bodo prišli slovenski vinogradniki in vinarji ter evropski vitezi vina, 24. novembra pa karitasovi sodelavci, ki se bodo zvečer udeležili dobrodelnega koncerta v Ce lju. TV, Foto: MM, MN Ponikva se počasi, toda vztrajno vse bolj prebuja v razvijajočem verskem turizmu. Povod je blaženi Anton Martin Slomšek, ki ima tam »svojo« cerkev sv. Martina in na bližnjem Slomu lepo urejeno rojstno hišo. Po šolnikih, ki so si letos konec poletja izbrali A. M. Slomška za zavetnika, so to 7. novembra storili tudi slovenski kmetje. Teh se je na Ponikvi in Slomu zbralo okoli 1.500, obljubili pa so si, da bo zbor postal tradicionalen. Domačini so se skupaj z organizatorji, Kmetijsko zbornico Slovenije in Slovensko ljudsko stranko, dobro lotili priprav, da so bih vsi obiskovalci zadovoljni. Še posebej so se izkazale kmečke žene, ki so ponovno napèkle peciva, s katerim bi se lahko predstavile na katerikoli zahtevnejši prireditvi. Prireditev z razglasitvijo Antona Martina Slomška za zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva je potekala v sodelovanju z Mariborsko škofijo, katere škof dr. Franc Kramber- Kmečke žene s Ponikve in iz okolice so se ponovno izkazale, saj so napekle veliko imenitnega peciva. jOVi TEDNIK_TEMA TEDNA__5 Vsi invalidi, vsi neenakopravni Duševnih motenj vse več - Kaj čaka duševnega bolnika, ko zapusti bolnišnico zdravstvene zakonodaje Neurejenost na področju Laura je pri zgolj 20 letih zbolela za psihozo z znaki shizofrenije. Pri delu v tovarni je uporabljala ćepke za ušesa. Tako se je lahko v miru potopila v svoje delo, ki je bilo zelo naporno, saj je delala večinoma ponoči in je zato tudi zelo malo spala. Tišina jo je pomirjala in je tako čepke zajela nositi tudi doma. »Moja mama se zelo rada dere,« je pojasnila svojo odločitev za umik v tišino tudi doma. Kaj kmalu pa je kljub tišini slišala glasove. Z njimi se je tudi pogovarjala. ' Prvi bolj očiten stik z »nerealnostjo« je bil njen predbožični obisk Irgovine, kjer je pobrala igrače in :|h skušala razdeliti med ljudi, saj je bila prepričana, da je Božiček. Kmalu po tem je v tovarni menila. Ha je direktor in je ugašala stroje. Sledila je hospitalizacija v Vojniku, čeprav je ob vožnji tja mislila, da gredo razkrinkati nekakšno mafijo. Niti približno ni vedela, da gre »psihiatrično bolnišnico. Da je pristala tam, so ji naslednji dan razlo- li ostali pacienti ... Kmalu je prišla domov, oboro-.žena s tabletami. A nanje je kmalu pozabila in bolezen se je ponovila. Ko so jo znova peljali v Vojnik, je bila prepričana, da se pelje na svojo poroko. Takrat je v bolnišnici ostala nekaj mesecev. Vmes je šla domov le po svoje stvari in ko se je vrnila domov, je mama za dva dni nekam odšla. Nikoli je ni podpirala, ji nudila opore, ko jo je najbolj potrebovala: »Rekla mi je, da sem duševno prizadeta.« Nepoznavanje škoduje Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so v naši regiji I lani pri prvih obiskih pacientov zabeležili v osnovnem zdravstvenem varstvu 17.803 diagnoz zaradi težav v zvezi z duševnimi in vedenjskimi motnjami, od tega je bilo 4.657 obiskov v specialističnih psihiatričnih ambulantah. Največ obiskov je bilo zaradi težav iz skupine [ nevrotskih, stresnih in somatoform-nih motenj. V okviru Psihiatrične bolnišnice Vojnik je bilo lani zabeleženih 2.768 obiskov, med katerimi je bilo največ težav zaradi Ishizofrenih motenj, sledile so težave iz skupine razpoloženjskih motenj ter skupine duševnih in vedenjskih motenj zaradi uživanja al-' kohola. Kljub zaskrbljujočim številkam so duševne bolezni še ved-i no tabu. Iz česar sledi, da je zadostna rehabilitacija duševnih bolnikov bolj izjema kot pravilo. Medtem ko je nepoznavanje značilno za delodajalce, ki se duševnih bolnikov že skoraj bojijo, je Nepoznavanje tudi pri svojcih lah-[ ^o škodljivo. Vsaj pri Lauri je bilo "ako. »Mama me je po vrnitvi iz Vojnika peljala k bioenergetiku, da bi pozdravil,« se spominja Laura, kj jo je obisk bioenergetika le še bolj potrl. Ta naj bi ji namreč govoril, da mora nehati obremenjevati mamo in da si mora poiskati službo. Za Lauro torej popolnoma napačen pobolnišnični pristop. Pravi, da se je že med pogovorom hotela vreči s 15. nadstropja, z balkona, na katerem sta se pogovarjala. Premislila si je. Kot tudi še enkrat kasneje, ko je pojedla 120 tablet, v upanju, da bo v miru zaspala. Ker ni zaspala, je še enkrat poklicala mamo. Tokrat ji je mama po prihodu v Vojnik rekla, naj se nikoli več ne vrne domov. Na Celjskem delujeta dve organizaciji, Šent in Ozara, ki skrbita za duševne bolnike po odpustu iz bolnišnice. Ozara je v II. OŠ Celje sinoči praznovala 10-let-nico svojega delovanja na Celjskem. Kam iz bolnišnice? Kam oditi po tem, ko te »ozdravijo« v psihiatrični bolnišnici, je velik problem. Lauri je psihiatrinja predlagala stanovanjsko skupnost Šent, kar Je zagotovo ena boljših rešitev za resocializacijo. Skupnost šteje največ pet članov, imajo redne obiske psihiatra, sicer pa skrbijo sami zase. Težava je v tem, ker stanovanjske skupnosti organizirajo zgolj nevladne organizacije, kot sta v naši regiji Šent in Ozara. Tovrstne organizacije so tudi edine, ki se ukvarjajo izključno z rehabilitacijo duševnih bolnikov, ki je zagotovo drugačna od rehabilitacije ostalih invalidov. Vesna Švab pravi, da je vse več ljudi z duševnimi motnjami, še posebej tistih, za katere sta značilni tesnoba in potrtost. Duševnih bolezni, med katere štejemo shizofrenijo, bipolarno motnjo, blodnjavo, veliko depresijo ... pa najverjetneje ni vedno več, čeprav se morda pogosteje ponavljajo zaradi večjih obremenitev. Najpogostejša huda in ponavljajoča se duševna bolezen je shizofrenija. Raste pa število ljudi, odvisnih od različnih psihoaktivnih substanc. Laura, ki je računalniški tehnik, pravi, da so ji v drugih organizacijah v okviru poklicne rehabilitacije ponudili predvsem delo za tekočim trakom, različna zlaganja izdelkov, miselnega dela je bilo malo. Rešitev bi lahko bila zaposlitvena rehabilitacija, ki je po besedah svetovalke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Špele Kolar individualno načrtovana pravica invalida. Torej bo za vsakega posameznika načrtovana v skladu z njegovimi potrebami in lahko traja tudi različno dolgo. Gre torej za nekakšen paket storitev in pomoči, ki je prilagojen vsakemu posa- mezniku in ni standardiziran program za določeno vrsto invalidov. Invalid pa ima pravico do zaposlitvene rehabilitacije le v primeru, če po drugih predpisih nima pravice do enakih storitev. V pokoj po dvajsetem Še vedno obstaja možnost, da se duševni bolniki invalidsko upokojijo. Seveda se tu pojavi vprašanje, ali si človek želi biti upokojenec vse od svojih mladih let. Vemo namreč, da je največ duševnih bolezni med 15. in 30. letom. Pa tudi tu se pojavljajo težave. V primeru, če posameznik zboli za duševno boleznijo, še preden se je zaposlil, ureja svoj položaj popolnoma enako kot druge brezposelne osebe in se mora prijaviti na zavod za zaposlovanje. Obstaja tudi možnost uveljavljanja zakona o zaposlitveni rehabilitaciji, vendar to lahko uve- ljavljalo le takrat, kadar »izpolnjujejo pogoje in merila in imajo ugotovljene trajne posledice duševne bolezni in težave pri dejavnostih, ki vplivajo na njihovo zaposljivost ter ovire pri vključevanju v delovno okolje,« pojasnjuje Kolarjeva. Na ministrstvu še pojasnjujejo, da zakon predvideva vzpostavitev mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije glede na število in potrebe invalidov ter glede na vrsto invalidnosti in regionalno pokritost z izvajalci storitev. Po nekaterih ameriških študijah ima kar 20 odstotkov ljudi hude težave v duševnem zdravju, tudi Avstrijci so pred leti ocenjevali, da je vsak peti človek duševno bolan. Ena izmed boljših rešitev, ki bi zagotovo povečala tudi zaposljivost duševnih bolnikov, bi bila večja vključenost organizacij, kot sta Šent in Ozara v sistem zdravljenja teh bolnikov. Tu pa po besedah predsednice Šenta in psihiatrinje Vesne Švab ni sistemskih rešitev: »Zakonodaja na tem področju je neurejena, participacija zdravstva je nikakršna, čeprav se v teh organizacijah (Šent, Ozara op. p.) spopadajo tudi z zdravstvenimi težavami in sprejemajo komaj zazdravljene bolnike.« Šva-bova še dodaja, da med sektorji ni povezave in celostnega načrtovanja, kot tudi ni podlag za načrtovanje, saj nihče nima niti ocen potreb po storitvah in službah. »-Na področju duševnega zdravja je načrtovanje šele v zametkih, kar pomeni, da je to področje nedvomno še globoko stigmatizirano in odrinjeno na rob družbene pozornosti.« ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ 1SIM GOSPODARSTVO V Preboldu brez dela in denarja Bo Tekstilna tovarna Prebold vendarle šla v stečaj? - V proizvodnji nogavic so v torek ustavili stroje Za predsednikom uprave Tekstilne tovarne Prebold Mitjo Ribaričem je najbrž eden od težjih dni v njegovi karieri. Po včerajšnjem sestanku s predstavniki sindikata naj bi namreč danes objavil svoj odstop ali pa predlagal, da gre podjetje v stečaj. V sindikatu menijo, da bi bil stečaj boljša rešitev, saj bi se s tem hitreje končala večletna agonija tovarne in večine od 213 zaposlenih. V ponedeljek je bil v Tekstilni tovarni Prebold izpla- čilni dan, vendar so delavci spet ostali praznih rok. V skladu z dogovorom, ki sta ga sindikat in Mitja Ribarič podpisala lani, bi morali dobiti že prvi del plače za september, vendar jim obubožano podjetje ni moglo dati niti obljubljenega drugega dela avgustovske plače. Ker ni bilo denarja, je okrog 40 jeznih delavk v proizvodnji nogavic, ki je še edina doslej kolikor toliko normalno delala, v torek ustavilo stroje. Ostali delavci se jim niso mogli pridružiti, saj so že več kot en mesec do- ma na čakanju. Sindikalisti so sprva k stavki nameravali pozvali tudi njih, vendar so se odločili, da tega raje ne bodo storili. Ne želijo jih namreč še dodatno mučiti, bojijo pa tudi, da bi komu (upravičeno) zavrela kri. Kot je znano, je Mitja Ribarič na okrožno sodišče v Celju pred dvema tednoma že vložil predlog za ponovno uvedbo prisilne poravnave, vendar poravnalni senat, vsaj do včeraj, predloga še ni obravnaval. Tudi če bi senat potrdil prisilno poravnavo, bo Mitja Ribarič (če se bo tako odločil), sodišču predlagal, naj v tovarni raje razglasi stečaj. Če pa se bo Ribarič, ki je v Prebold prišel 1. septembra lani, raje odločil za odstop, bo to najbrž pomenilo, da se bo klavrni konec 160-letne tradicije tkanja v Preboldu še nekoliko podaljšal. Nadzorni svet podjetja bo namreč moral imenovati novega predsednika uprave, s tem pa se bo agonija tovarne podaljšala še za nekaj tednov ali celo mesecev. JANJA INTIHAR Orodjarstvo je lahko paradna usmeritev Slovenije Tecos iz Celja je včeraj proslavil deset let delovanja -Kuzman napoveduje, da bo potreb po orodjih Razvojni center orod-jarstva Slovenije Tecos, ki ima sedež v Celju, že deset let dokazuje, da si lahko raziskovalci skupaj s podjetji uspešno utirajo pot tudi na zahtevne svetovne trge. S svojim znanjem in sodelovanjem z obema univerzama ter drugimi raziskovalnimi organizacijami nudi strokovno pomoč orodjarski industriji pri reorganizaciji ter pridobivanju novega znanja in izkušenj. O centru, ki danes velja za enega najuspešnejših v Evropi pri prenosu znanja v industrijo, in o prihodnosti orodjarstva smo se ob praznovanju jubileja pogovarjali z »očetom« in direktorjem Tecosa dr. Karlom Kuzmanom. Tecos je v preteklem desetletju za slovensko orodjarstvo naredil še več, kot so pričakovali ustanovitelji. Na kaj ste še posebej ponosni? Ponosen sem predvsem na to, da je bil center sprejet kot zanesljiv partner, in da imamo odlične odnose z vrsto slovenskih podjetij, ne samo z orodjarnami. Država že nekaj let razglaša, da je orodjarstvo ena od tistih panog, s ka- tero lahko Slovenija naredi velik prodor na mednarodnem trgu. Se njena podpora pozna tudi v finančno? Tecos ni javni zavod, kjer bi od države dobivali plače kot državni uslužbenci. Enkrat letno sicer dobimo določeno subvencijo, za katero moramo napraviti zelo natančne načrte, na koncu leta pa preverijo naša poročila. Drugi državni denar pa pridobivamo preko projektov, ki so javno razpisani. Tecos se pa lahko tudi pohvali, da mu uspe nazaj-v Slovenijo pripeljati delček denarja, ki ga iz našega državnega proračuna poši- ljamo v Evropsko unijo. V evropske projekte namreč skoraj vedno povabimo katerega od naših članov, tako da se tudi njim povrne nekaj davkov. Za precejšnji del širše javnosti orodjarstvo še vedno pomeni izdelovanje klešč in izvijačev. Kaj ste v preteklih letih naredili za promocijo dejavnosti in poklica? Se je število mladih, ki se zanimajo za to področje, že kaj povečalo? Izraz »orodjarstvo« vsekakor ne ustreza več. V centru ga sedaj nadomeščamo z opisom, da je orodjarstvo projektno organizirana vi-sokoinovativna proizvodnja unikatnih produkcijskih mehatronskih podsistemov. Orodje je torej »produkcijski mehatronski podsistem«. Ker pa izdelovanje mehatronskih podsistemov potrebuje nova znanja, ki so atraktivna za mladino, se bo število tistih, ki jih zanima to področje, zagotovo povečalo. Vse slovenske orodjarne so uspešne, kar velja tudi za podjetja, ki sodelujejo s Tecosom. Kakšno prihodnost napovedujete njim, pa tudi Tecosu čez deset let? Direktor dr. Kari vse več Sem večni optimist. Za orodjarje bo dovolj kruha, če bodo sledili novim trendom. Slovenske orodjarne morajo namreč postati razvojni partner domači in evropski industriji, saj se bodo le na tak način lahko uspešno branile pred konkurenco z Daljnega vzhoda. Zasledovati morajo trende v industrijah, ki uporabljajo naša orodja, slediti novim materialom za izdelke in novim tehnologijam pri izdelavi orodij, poleg tega morajo uvajati tudi pametna orodja in samonastavljiva orodja za hitro maloserijsko proizvodnjo. Potreb po orodjih bo vsekakor vedno več. Avtomobilska industrija namreč vse bolj hitro me-njuje modele, vedno več ima tudi različic. Za vse to pa so potrebna orodja. Orodjarstvo je okolju prijazno, troši malo energije in materialov, zahteva pa veliko znanja in zato je tudi dodana vrednost velika. Prepričan sem, da lahko postane ena od slovenskih paradnih usmeritev. Kakšen bo Tecos čez nekaj let? Še večji in uspešnejši. Tako kot naši orodjarski partnerji oziroma prijatelji. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Papirničarji spet v težavah Po treh letih uspešnega poslovanja bo radeška papirnica letos spet imela izgubo. V prvih šestih mesecih je sicer količinsko dosegla načrtovano povečanje proizvodnje, dobičkonosnost poslovanja pa je bila krepko pod zastavljenimi cilji. Zaradi recesije, ki se je v svetovni papirni industriji začela že lanskega septembra, imajo težave tudi v drugem polletju. Uprava družbe je zato pripravila rebalans gospodarskega načrta ter predlog nekaterih ukrepov, s katerimi želi izgubo čim bolj omiliti. Največ težav imajo s količinskim dosega- NÍČ njem proizvodnje, veliko pa je izmeta. Uprava upa, da bo negativne učinke ublažila s povečanjem kakovosti vseh izdelkov, s še večjo agresivnostjo na trgu in z dodatnim znižanjem stroškov poslovanja. Kljub krizi nikogar od nekaj več kot 330 zaposlenih ne nameravajo odpustiti, so se pa v začetku meseca odločili za nekatere kadrovske menjave. Za novega direktorja hčerinskega podjetja Muflon so imenovali Janeza Pezdirca, dosedanji direktor Gojko Cesar pa je prevzel vodenje komercialnega sektorja v papirnici. JI - Št. 45 - 11. november 2004 - Boris Klančnik še ne ve, ali bo spet kandidiral za direktorja regional ne razvojne agencije. Klančniku se izteka mandat čil šele po temeljitem pogo voru z najpomembnejših lastniki. »Če bo delo zastav ljeno bolj resno kot doslej, predvsem pa na nekoliko drugačnem konceptu, se bom potegoval še za en mandat Zamisli imam še veliko, vendar jih bom, če se tudi odnos države do regij in regio nalnega razvoja ne bo spr« menil, raje uporabil na kakšnem drugem delovnem me. stu,« je povedal Klančnik. , JI, Foto: Gjj Gorenje ima parcelo v Trbovljah Gorenje je v Trbovljah kupilo skoraj. 17 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki je bilo v občinski lasti. Pogodb^ vredno 37 milijonov tolarjev, so podpisali v začetku tedna, katero dejavnost bodo razvijali, pa se v Gorenju se niso dokončno odločili. Za zdaj so povedali le, da nameravajo v Trbovljah do leta 2007 zaposliti 30 ljudi, neuradno pa je slišati, da naj bi na novo pridobljeni parceli uredili zbirni center za zastarelo in odsluženo belo tehniko in druge aparate. JI Laščani bodo izboljšali ponudbo Ta mesec bo potekel štiriletni mandat direktorju Regionalne razvojne agencije Celje Borisu Klančniku. Nadzorni svet družbe, ki je v lasti države, občin Savinjske regije, bank in nekaj podjetij, še ni objavil novega razpisa, pa tudi Klančnik še ne ve, ali bo ponovno kandidiral. Kot je, sicer nerad, povedal za naš časopis, se bo o tem, ali si želi razvojno agencijo voditi še štiri leta, odlo- Pivovarna Laško bo do 15. novembra zagotovo izboljšala svojo ponudbo za prevzem srbske polnilnice mineralnih vod Knjaz Miloš. Kakšna bo nova ponudba, v Laškem še ne želijo razkriti, zagotovo pa bo, kot je slišati neuradno, povišala ceno, ki bi jo bila pripravljena plačati za eno delnico tega podjetja. Do 1. novembra, ko se je iztekel rok, so javne ponudbe za prevzem Knjaza Miloša objavila tri podjetja - poleg Pivovarne Laško še družba Apurna, ki sta jo ustanovila francoski Danone in srbski košarkar Vlade Divac, in investicijska družba FPP Balkan Limited. Apurna je bila pripravljena prevzeti 50,01 odstotka ponujenih delnic. za eno delnico pa bi plačala 17.500 dinarjev, FPP Balkan Limited, ki je že lastnik 25 odstotkov delnic Knjaza Miloša, pa bi odkupil 10 odstotkov novih delnic, za katere je pripravljen plačati 22.000 dinarjev. Pivovarna Laško se je v ponudbi zavezala kupiti od 25 do 33 odstotkov vseh delnic družbe, za eno delnico pa je ponudila 18.000 dinarjev ali 57.322 tolarjev. Srbska agencija za privatizacijo in državni delničarski sklad, v katerega so se združili tudi mali delničarji, sta za posamezno delnico Knjaza Miloša zahtevala najmanj 20.000 dinarjev, po; nudnik pa se je moral tudi zavezati, da bo odkupil najmanj 50,01 odstotka delnic. JI www.novitednik.com prenovljeno internetno s gtull partner i najboljšim okusom GOSPODARSTVO Gaberšek bo likvidiral M Club Velenjskemu podjetju ostali le še dve možnosti: likvidacija ali stečaj Pogovori z Elradom padli v vodo Lastniki velenjskega M Cluba bodo na skupščini, y bo konec meseca, zopet odločali o likvidaciji podjetja, Sklep o tem so imeli (e na dnevnem redu lanskega zasedanja, a so ga v dogovoru z upravo in sindikatom umaknili. Upali so namreč, da jim bo uspelo poiskati boljši izhod iz krize. M Club je v težavah že nekaj let, izguba pa zadnji dve leti presega 70 milijonov tolarjev. Podjetje je sicer imelo zadosti dela in zagotovljen trg, vendar ga pestita nizka produktivnost in izredno visok odstotek bolniških izostankov. Direktor Marjan Gaberšek, ki je sicer poleti odstopil, vendar je v dogovoru z nadzornim svetom še naprej ostal v podjetju, je glede bolniških večkrat poudaril, da so med najvišjimi v državi, za nizko produktivnost pa je dejal, da so krive lene delavke. V sindikatu pravijo, da za zlom podjetja nista kriva le nizka produktivnost in pogosti bolniški izostanki, ampak tudi zelo slabi medsebojni odnosi in nezaupanje zaposlenih do vodstva podjetja. I Kakšno rešitev so lastniki, 'med katerimi sta s 55-odstot-nim deležem največja GIB Beton iz Zagorja in BB 22 iz Na srečanju letos tudi Revoz Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je že pripravila program letošnjega srečanja velikega in malega gospodarstva, s katerim že vrsto let poskuša olajšati poslovno povezovanje malih in srednjih podjetij z velikimi gospodarskimi družbami. Letos bo srečanje od 30. novembra do 13. decembra, program v Velenju, Mozirju in na Ljubnem pa bo "obsegal dve konferenci z pkroglimi mizami, srečanje za dobavitelje velikih podjetij ter srečanje nacionalnih in lokalnih grozdov. Poseben dan bodo namenili tulii povezovanju v turizmu. I Kot so povedali v velenj-gospodarski zbornici, bodo letos še bolje kot v preteklosti pripravili srečanje z dobavitelji. Poleg »domačih« fpdjetij Gorenje, BSH Hišni aparati in Premogovnika Ve-«nje bo namreč malim in Srednjim proizvajalcem komponent svoje razvojne "smeritve predstavil tudi novomeški Revoz. JI Gaberšek je še poleti napovedoval, da bo večina zaposlenih v M Clubu dobila delo pri Elradu. Kot je povedal predsednik nadzornega sveta Tomaž Ore-šič, ki je sicer prejšnji mesec s te funkcije odstopil, vendar mora skupščina njegov odstop še sprejeti, naj bi tekstilno dejavnost ohranili le v obratu na Goričkem. V sodelovanju z Muro naj bi ga prevzelo italijansko podjetje Alegri. Kaj bo z velenjskim delom M Cluba, kjer je zaposlena večina delavcev, pa Poleg sklepa o likvidaciji podjetja bodo lastniki M Cluba na skupščini 30. novembra odločali tudi o tem, da za likvidacijskega upravitelja imenujejo dosedanjega direktorja Marjana Gaberška. Brezovice, našli za podjetje in 140 zaposlenih po likvidaciji, še ni v celoti znano. še ni dokončno odločeno oziroma o tem še nihče ne želi govoriti. Pogovori, da bi proizvodnjo in tudi zaposlene prevzelo podjetje Elrad International, ki izdeluje komponente za Gorenje, so očitno padli v vodo. Likvidacija boljša od stečaja Če lastniki ne bodo sprejeli sklepa o likvidaciji, čaka M Club stečaj, saj je podjetje kapitalsko neustrezno. »Obstaja sicer možnost, da bi prodali še kakšno nepremičnino, vendar bi bilo to samo umetno krpanje, ki ne bi prineslo nobene trajnejše rešitve,« pravi Orešič. V sindikatu upajo, da bo skupščina podprla likvidacijo. »Od slabih možnosti bi bila ta še najboljša, saj bi v tem primeru zaposleni dobili vsaj odpravnine, poplačati pa bi jim morali tudi vse njihove terjatve,« pravi sekretar sin-dikata tekstilne dejavnosti pri velenjski ZSSS Andrej Krajne. Kot je še povedal, je nekaj delavcev, ki niso mogli več čakati, kako se bo razpletla usoda podjetja, v preteklih mesecih že zapustilo M Club, kaj bo z ostalimi, pa ne ve. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ Delavci ploskali novemu direktorju Bojan Bevc, ki je sredi oktobra prevzel vodenje Steklarne Rogaška in holdinga Rogaška Crystal, je na prvem srečanju z delavci požel aplavz. Obljubil je namreč, da si bo prizadeval za ohranitev čim več delovnih mest. Sicer pa je Bevc, ki je zboru delavcev predstavil načrte in ukrepe za sanacijo podjetja, poudaril, da je eden glavnih ciljev ohraniti predvsem steklarsko dejavnost. Zaposlenim je zagotovil, da jih bo sproti jasno in odkrito obveščal o poteku sanacije. Želi namreč, da bi vsi v tovarni razumeli, zakaj so potrebni nekateri ostrejši ukrepi, in da jih bodo pripravljeni tudi izvajati. To nikakor ne pomeni več znoja, je dejal Bevc, saj steklarji že zdaj dovolj garajo. Treba pa bo temeljito reorganizirati poslovni sistem in poiskati vse notranje rezerve, da bo podjetje bolj konkurenčno na trgu. Novi direktor pričakuje, da bo steklarna zopet postala to, kar je nekoč že bila - svetovno znana proizvajalka kakovostnih izdelkov. Bevc se je, kot so sporočili iz steklarne, v preteklih dneh sestal tudi s predstavniki obeh tovarniških sindikatov. Govorili so predvsem o kratkoročnih ukrepih in o kadrovskih spremembah. Položaj družbe, v katero je prišel, ni rožnat, saj je poslovni sistem finančno zelo obremenjen. Poleg velike izgube sta največji problem nepreglednost sistema in izjemno velike finančne obveznosti. Steklarna namreč dolguje bankam več kot 9 milijard tolarjev, dolg do dobaviteljev pa znaša 2 milijardi tolarjev. Kot je znano, bo Bevcu pri sanaciji steklarne pomagal Uroš Korže, nekdanji sana-tor Elana, predvideni pa so še nekateri drugi kadrovski premiki. Po neuradnih informacijah naj bi v tovarno že prišel novi direktor komerciale, pod vprašajem pa je tudi članstvo Albina Šrimpfa v upravi holdinga Rogaška Crystal. JI Zreče se predstavljajo v Londonu Samo še danes bo v Londonu že 25. Svetovna turistična borza, ki velja za enega najbolj pomembnih turističnih dogodkov v svetu. Od turističnih podjetij s Celjskega se na njej predstavlja le Unior Turizem. Na turistični borzi sodeluje kar 5.000 razstavljavcev iz 190 držav, organizatorji pa so napovedali več kot 44.000 poslovnih obiskovalcev. Med razstavljavci je letos tudi 28 slovenskih podjetij s področja turizma, ki se predstavljajo na skupni stojnici. Kot so povedali v Slovenski turistični organizaciji, se s Celjskega s svojo ponudbo posebej predstavlja samo Unior Utrizem s turističnima centroma Zreče in Rogla, na borzi pa sodeluje še Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, v katero so vključena tudi vsa zdravilišča iz regije. JI Počasna rast Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju počasne rasti tečajev vseh pomembnejših delnic. Zaradi državnega praznika v ponedeljek ni bilo trgovanja. Nato je do četrtka Slovenski borzni indeks SBI 20 pridobil 0,11 odstotka vrednosti. V kotaciji je bilo največ poslov opravljenih z delnico Krke (KRKG), ki se je do četrtka podražila za 0,05 odstotka in četrtkovo trgovanje končala pri 82.076,08 tolarja. Druga najprometnejša je bila delnica Mercatorja (MELR), ki je ob prometu 140 milijonov tolarjev pridobila 0,7 odstotka vrednosti in četrtkovo trgovanje končala pri 42.887,72 tolarja. Med prometnejšimi je bila tudi delnica Petrola (PETG). Zadnje večje obdobje rasti njenega tečaja je bilo podobno kot pri indeksu SBI 20 sredi julija 2003. Rast se je začela pri tečaju delnice rahlo nad 38.000 tolarjev. V tistem obdobju je tečaj samo enkrat močneje zanihal - ko je decembra 2003 padel za skoraj 9 odstotkov. Četrtkovo trgovanje delnic Petrola pa se je končalo pri vrednosti 63.452,84 tolarja. V torek, 26. oktobra, so bile v borzno kotacijo uvrščene delnice Iskre Avtoelektrike, ki so prvi teden trgovanja pridobile 30 odstotkov vrednosti, pretekli teden pa je bil v znamenju padca vrednosti, saj je delnica četrtkovo trgovanje končala pri 9.985,41 tolarja, kar je 7 odstotkov višje od povprečne vrednosti, ki so jo delnice dosegle prvi dan trgovanja. V borzni kotaciji so med prometnejšimi najbolj zrasle delnice Pivovarne Laško, ki so se ob prometu 35 milijonov tolarjev podražile za 0,96 odstotka. SÏ Enotni tečaj Promet v SIT CICG Cinkarna Celje 25.509.69 10.265.928 il -1.13 CETG Cetis 46.666,67 327.000 u 5,74 CHZG Comet Zreče 2.610,06 522.012 0,00 GRVG Gorenje 6.490,72 129.650.108 Ù 0,40 PILR Pivovarna Laško 7.485,22 40.245.766 Ú 1,83 JTKG Juteks 32.621,25 62.845.078 if 0.39 ETOG Etol 60.200,00 3.158.400 rt -2,11 Telekom Slovenije je objavil namero za sodelovanje na javnem razpisu za prodajo 51-odstotnega deleža v črnogorskem Telekomu. Rok za oddajo ponudbe se izteče 22. decembra. Telekom Slovenije naj bi imel po poročanjih nekaterih medijev še štiri konkurente. Poslovni sistem Mercator (MELR) je objavil sporočilo o uspešnosti prevzema ljubljanske veleblagovnice Emona Ma-ximarket. Objava ni pretirano vplivala na tečaj delnic, saj se zgodba o morebitnem prevzemu srbskega C-Marketa še ni razpletla oziroma se še bolj zapleta. Indeksi med 2. in 8. novembrom Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 4.849,31 a 0,46 SBINT 4.457,74 i 0.44 PIX 4.423,67 Û 0,46 BI0 119,64 a 0,03 IPT 4.087,47 » 0,30 Inflacija v oktobru je bila tako kot lani v tem mesecu 0,3-odstotna; za toliko so se namreč v primerjavi s septembrom povišale cene življenjskih potrebščin. V letošnjem letu rast cen življenjskih potrebščin tako znaša 2,9 odstotka (lani 4,2 odstotka). Mesečna inflacija, merjena s hařmoniziranim in deksom cen življenjskih potrebščin, je bila 0,1-odstotna. MATUA LIPAR, investicijski analitik Ilirika borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, 1000 Ljubljana matija.lipar@ilirika.si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana NOVOST V PONUDBI DIGITALNIH PAKETOV FILMSKI PROGRAM s slovenskimi podnapisi O dodatne informacjje na Elektro Turnšek d.o.o, tel, (03) 42 88 119 AKCIJA Zbor gasilcev v Lokarjah Po prijavah sodeč se v petek, 12. novembra, ob 18. uri v gasilskem domu Lo-karje v občini Šentjur obeta velika gasilska prireditev, ki jo pripravlja Novi tednik skupaj s PGD Lokarje ob zaključku akcije Naj gasilska desetina. Na zaključno slovesnost smo povabili vseh 36 gasilcev, katerih zanimive zgodbe smo od februarja do oktobra predstavili v Novem ted- niku. Bralci so z zbiranjem kuponov pomagali oblikovati naj gasilsko desetino, na vrhu katere so Jože Gajšek, PGD Lokarje, Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah, in Ivan Bu-ser, PGD Ponikva. V programu se bodo predstavili eden najboljših sloven skih kvintetov Vitezi Celjski čarodej Andrej Zeme, fol klorna skupina Stari prijate lji iz Kompol, v kateri plešejo trije pari, ki so tudi člani gasilskih društev, predstavili pa se bodo tudi mladi gasilci. V akcijo so se ob Novem tedniku vključili tudi Valentin Haindl - Petelinček iz Met-leč pri Šoštanju ter zasebno podjetje Okolus Jožeta Božička iz Podsrede. Odziv je velik, saj bo vsakega sodelujočega v naši akciji, še posebej pa naj desetino spremljala skupina prijateljev, med katerimi bo se- veda največ tistih, ki so v času akcije pridno zbirali kupone za posamezne člane. Zaključek odmevne akcije bo tudi priložnost za pogovor, kako kaj podobnega v prihodnosti ponoviti, saj si to mnogi želijo. Skozi vse objavljene zgodbe smo dokaj široko predstavili zanimivo življenje ljudi, ki pomagajo ljudem v stiskah in neprijetnostih. Brezplačni izlet za naročnike Naročniki Novega tednika in Mercatorjevi kupci z vlakom po Sloveniji V soboto, 4. decembra 2004, se bomo odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom skupaj z 250 srečnimi izžrebanci (kupci Mercatorjevih trgovin na Celjskem, Mercatorjeve-ga hipermarketa v Celju ter naročniki Novega tednika). Pot z vlakom se bo začela v Celju, se nadaljevala preko Ljubljane, Kranja, Bleda, Mosta na Soči, Nove Gorice, Sežane, Postojne in nas preko Ljubljane pripeljala nazaj v Celje. Mercatorjev vlak bo s sabo pripeljal številna presenečenja, kar nam obeta resnično lep in nepozaben sobotni izlet. Kako sodelovati? Naročni- skem in Mercatorjev hipermar- ki Novega tednika izrežite nagradni kupon in izpolnjenega z vsemi podatki oddajte v nagradne skrinjice, če pa naročniki še niste, obiščite Merca-torjeve prodajalne na Celj- ket v Mercator Centru Celje in poiščite nagradne kupone. Izpolnjene nagradne kupone oddajte v skrinjice, nameščene v prodajalnah in sodelujte v nagradnem žrebanju, ki bo v so- boto, 20. novembra 2004. Z malo sreče se boste odpeljali na izlet z Mercatorjevim vlakom! Nagradne kupone oddajte v skrinjice najkasneje do 19. novembra 2004. Seznam Mercatorjevih poslovalnic za zbiranje kuponov za Mercatorjev vlak Hipermarket Celje, Blagovnica Vitanje - živila, M Ljubljanska cesta, M Dečkovo naselje, M Hudinja, M Vojnik - živila. Blagovnica Nova vas - živila, M Ostrožno, M Polule, M Ljubečna, SP Soča, SP Gaberje, SP Podgrad, SP Frankolovo, SP Nova Cerkev, Blagovnica Žana - oddelek supermarket, TC Leveč supermarket, SP Šempeter, SP Prebold, SP Polzela, M Vojnik tekstil. tehn., Vrelec Dobrna, SM Šentjur, SM Slovenske Konjice, M Lipa Štore. Za naročnike Novega tednika smo pripravili še posebno presenečenje: izžrebanci boste lahko s sabo povabili še sebi ljubo osebo. Splača se biti naročnik Novega tednika! 10ggji Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. hraj in poštna številka: telefon: iiiH'iiij']!ii:iiPrešemova19 U 3000 Celje NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Žrebanje bo potekalo 20.11.2004 ob 10. uri v Mercator Centru Celje. S podpisom potrjujete, da se strinjate s pravili sodelovanja v nagradni igri. Seznam nagri jjertcev bo objavljen v Novem tedniku 25.11.2004. Podatki na nagradnem kuponu se bodo uporabljali izključno za potrebe Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev p. TEDNIK_ INTERVJU_ Evroposlanka iz Latkove vasi Z evroposlanko dr. Romano i. Dr. Romana Jordan - Cizelj, poslanka SDS v okviru poslanske skupine Evrop-jke ljudske stranke in Evropskih demo-Jjatov v Evropskem parlamentu, je dobr-jen del življenja preživela v »naših« kra-ih, saj prihaja iz Latkove vasi. Po skoraj pol leta poslanskega dela v Evropskem parlamentu (EP) ve povedati marsikaj zanimivega o dogajanju »tam zunaj«, čeprav ima lepe spomine tudi na dolino zelenega .zlata. ■»Savinjska dolina je povezana z mojim troštvom. Tam imam starše in sorodnike, Ipoznala sem prve prijatelje, od tam imam tudi prve izkušnje v zvezi s sodelovanjem z ljudmi. To je osnova, na kateri ves čas gradim. Preživela sem lepo otroštvo, imam lepe izkušnje z ljudmi v Savinjski dolini, zato mi zdaj ni težko delati na delovnem mestu, kjer sem se znašla. Domov, v Latkovo vas k staršem in sestri, se vračam, kadar le morem. 1\idi mož je iz Štor, tako da sva pogosto na celjskem koncu,« je povedala dr. Romana Jordan - Cizelj. Bi lahko rekli, da so kakšni posebni do-[odki iz otroštva, vzgoje, mogoče šolanja L vplivali na odločitev o študiju in poli-ično kariero? f Verjetno gre za niz dogajanj. Najprej vzgoja doma, kjer so mi zgodaj vcepili poštenost fier odgovornost do sočloveka in dela. Po drugi .strani mi je vzgoja v osnovni šoli v Preboldu dala še večjo širino. Zelo rada se spomnim učiteljic, ki niso le poučevale - pogosto so nas vzgajale v smislu, kaj vse je mogoče početi. Imeli smo ogromno krožkov in prosto-časnih dejavnosti. Imela sem srečo, da sem šolanje nadaljevala kot zadnja generacija t.i. klasične gimnazije v Celju, kjer sem pridobila široko paleto znanj, ki jih človek potrebuje, če se želi uveljaviti na različnih delovnih mestih. Novo pa je bilo spoznanje, da je za uspeh potrebno tudi trdo garanje. Mnogi profesorji so veliko zahtevali od nas, kar se mi zdaj zdi prav - tako smo se zavedli, da se je treba za dober rezultat pošteno potruditi. Ste doktorica jedrske tehnike. Vsej emancipaciji navkljub - ni to nekoliko nenavadno za žensko? Po izobrazbi sem inženirka elektrotehnike. Ti poklici asociirajo na moško delo, vendar je lahko lepo tudi za ženske. Danes to ni ! delo v mrzlih delavnicah, temveč poteka v lnerilnih centrih, laboratorijih, za računalniki ... Prav na jedrskem in raziskovalnem področju je žensk kar precej, sicer res manj na vodilnih položajih. Prepričana sem, da so ženske kapaciteta, ki je bila v evropskem raziskovalnem prostoru zanemarjena. Zato izvajajo posebne dejavnosti, ki naj bi za ta Poklic navdušile tudi ženske. Ravno poklic raziskovalke je mladim, ambicioznim žen-I ska m pisan na kožo. Sicer zahteva celega človeka, vendar se da urnik zelo lepo prila-goditi družinskemu življenju. Po rednem de-[ lovnem času je čas za družino in otroke, zve-fer pa lahko narediš kakšen izračun ali pre-! bereš študijo. V Inštitutu Jožefa Stefana se ukvarjate z raziskovanjem na odseku za reaktor-! sko tehniko. Kakšno je vaše delo? r Ukvarjamo se z raziskavami na področju jedrske varnosti, delamo pa razne termohi-dtavlične analize, analize možnih težkih nez-8od, verjetnostne varnostne analize ... Ponavadi preučujemo nek pojav, možen raz-I voj neželenega scenarija, in poskušamo naj-f ti poti, kako ga preprečiti oziroma omiliti "jegove posledice. Močno smo povezani z raziskovalnimi skupinami v svetu, pridobljeno znanje pa lahko uporabimo za konkretno delo za jedrsko elektrarno v Krškem ali kje drugje. Različne statistične metode in pristopi, ki jih uporabljamo, so uporabni pri kemijski, letalski ali vesoljski industriji, v zavarovalništvu ... Možnosti je veliko. Vem, da ste po duši predvsem raziskovalka. Zakaj torej politika? Kot raziskovalki mi je uspelo najti področje, ki me zelo veseli in mi je pisano na kožo. Vendar me že od osnovne šole zanima ogromno stvari. Zdelo se mi je, da politika pri nas velikokrat sama sprejema odločitve, ki so družbeno pomembne in o katerih bi morala dobiti širši konsenz. In seveda: človek lahko samo kritizira, lahko pa se vpraša, kako lahko sam pripomore. Tako sem se, kjer se je le dalo, poskušala vključiti kot predstavnica stroke in na koncu pristala v EP. V Bruslju ste članica odbora za industrijo, raziskave in energetiko. To verjetno pomeni, da ste predstavnica teh interesov in vseh slovenskih podjetij v EU? Res je, v odboru pokrivamo celotno industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Poleg tega sta v naši pristojnosti tudi informacijska družba in informacijska tehnologija, kar se iz imena odbora ne more razbrati. Izkušnje, s katerimi pridemo v EP, so povsem različne. Glede na »moj« odbor, so bolj kot politične pomembne profesionalne izkušnje. Spoznavam, da so razni lobisti, združenja, društva... na evropski ravni izredno aktivni. Najavijo se na spoznavni sestanek in nam podrobneje predstavijo svoje delovanje. V Sloveniji znanje o tem, katere in kakšne odločitve sprejemamo v EP, še ni zadovoljivo. Zato poskušam navezati stike z ljudmi, za katere vem, da pokrivajo določena področja, ki sodijo v pristojnost delo- vanja »mojega« odbora, tako da bi lahko primerno zastopala slovenske interese. V to vlagam precej napora in energije. Malo sem se uštela, saj sèm pred volitvami v EP menila, da je Slovenija bolj usmerjena k Evropi. A ni. Mislim, da moramo šele spoznati, da smo res člani EU in da lahko v okviru EP tudi nekaj dosežemo. Kako pa sploh izgleda delovni teden? Zanimivo. Odvisen oziroma prilagojen je urniku v EP. En teden v mesecu imamo sejo v Strasbourgu, ostale tedne se dobivamo v Bruslju, kjer se sestajajo odbori ali različne politične skupine, srečujemo se v različnih interesnih skupinah... Po navadi sem v Bruslju tri dni na teden, preostala dva dneva v Sloveniji, kjer se trenutno trudim za organizacijo tehnično administrativnega dela, hkrati pa poskušam navezati stike z ljudmi, za katere mislim, da bi z medsebojnim sodelovanjem lahko izboljšali politične odločitve v evropskem prostoru. Kakšna je moč evroposlanke - koliko lahko vplivate na odločitve v Bruslju? En evroposlanec ne pomeni veliko, ne glede na to, od kod prihaja. Stvari so zgrajene na principu sodelovanja in diskusije. Delo poteka v odborih, kjer mora poslanec pokazati zanimanje in znanje. Če je aktiven, ga ne prezrejo. V parlament sem prišla s sliko, ki sem jo dobila v Sloveniji: ko sem se v okviru odbora prvič oglasila, sem mislila, da me bodo preslišali. A niso. Veliko je odvisno od truda posameznega poslanca in seveda od tega, kako s predlogi, ki jih zagovarja, vpliva na večino držav članic EU. In kolikšna je vaša »teža« v Sloveniji? Imate občutek, da se vam je dvignil »rating«? Stvari ne ocenjujem tako. Pravzaprav se mi zdi žalostno, da šele potem, ko se prvič pojaviš na televiziji, rečejo »vau, ti si pa nekaj dosegel«. Sama poznam ogromno raziskovalcev in strokovnjakov, ki morda še nikoli niso bili na televiziji, pa so dosegli tako visoko strokovno raven, da jih globoko spoštujem. Ker pa so odmaknjeni od medijskega blišča, so deležni spoštovanja v veliko manjši meri, kot bi si zaslužili. Formalno sem res postala del slovenske politike, vabljena sem na različne državne slovesnosti, kar prej nisem bila. Imam tudi več možnosti za vpogled in oceno dogajanj »od znotraj«. Dom in družino ste si ustvarili v Domžalah. Sinova Gaj in Lin, mož Leon - kako usklajujete družinsko življenje? Odkar se poznamo, se samo usklajujemo in dogovarjamo. Obveznosti skušamo uskladiti tako, da smo vsi kar najbolj zadovoljni. Z mojim vstopom v politiko je mož prevzel nekoliko več odgovornosti, sploh ob dnevih, ko me ni, saj ostaja sam z otrokoma. Vendar smo se za mojo kandidaturo po temeljitem pogovoru skupno odločili. Tudi zdaj me podpirajo, čeprav moram reči, da je včasih zelo težko, še posebej zaradi mlajšega sina, ki potrebuje še dosti materinske topline in bližine. Nekoliko težje je tudi zato, ker sem na začetku - lažje bo verjetno potem, ko bodo stvari stekle. Imate čas za pisanje domačih nalog, moževe koncerte ali recimo čiščenje stanovanja? Domače naldfce zdaj samo še občasno pregledam, delala jih nikoli nisem. To je obveznost otrok in ne staršev. Z otrokoma se veliko pogovarjam o različnih temah, tudi o kakšnem referatu, kako ga bosta naredila ... Mož je žal začasno prekinil z igranjem saksofona, pa ne zaradi mojih, temveč zaradi svojih obveznosti. Na kak koncert zelo rada greva, vendar čedalje bolj redko. Na žalost sva se najprej odpovedala kulturnim dogodkom, saj preprosto zmanjka večerov. Večere, ko sem v Sloveniji, namreč rada preživim z otrokoma, najraje ob kakšnih družabnih igrah. Zdaj, ko sem še bolj obremenjena, kot sem bila prej, varčujem predvsem pri t. i. ženskih opravilih. S čiščenjem in pospravljanjem se v glavnem ne ukvarjam, kuham pa tudi skorajda ne. Ste človek, ki je dokazal, da so poti v življenju redko povsem zaprte. Da se angleščino učiš šele po srednji šoli, da iz majhnega kraja prav tako daleč prideš ali da se s politiko začneš ukvarjati na vrhuncu poklicne kariere ... Po moji življenjski filozofiji, ki sem si jo oblikovala od otroštva do zrelih let, ima vsaka stvar dobre in slabe strani. Če človek najde v vsakem dogodku, ki se mu zgodi, nekaj dobrega, mu ne zmanjka življenjske volje. Druga stvar, verjetno značilnost slovenskega prostora, je, da smo Slovenci bistri: ogromno stvari vidimo, realno ocenimo in povemo, da z njimi nismo zadovoljni. Potem se tu ustavimo; kot da ne moremo nič doseči. In tu bi nam izkušnje iz EU lahko pomagale: spoznati moramo, da se moramo premakniti iz stopnje ocene situacije v proces dejanja ali ukrepanja. Sama sem imela srečo, da sem delala z ljudmi, ki so ukrepali. Ravno zaradi te filozofije sem dosegla nek ugled, pa čeprav ne bi rada, da bi izgledalo, kot da se sama hvalim. V EP sem zato, ker so me v življenju obdajali ljudje, ki so me podpirali, mi modro svetovali pri osebnih in poklicnih odločitvah ter zastavljali intelektualne zahteve in izzive, ki so prinašali primerne rezultate. URŠKA SELIŠNIK ---St. 45 -11. november 2004 K CHJE VOBUC KOPER PORTOROŽ I e-mjd inlo@p«ln» si I POÍTOBOÍ 01)1000 MB, 5 (M, 20.11., 11.12.. 74.900 SfT, MKTBtDM, 3 dni, 3.12., 75.900 ST, LOUDOU J dni, 26.11., 10.12., 17.12., 77.900 SIT, LOUDO« 4 dni, 25.11., 02.12 ,16.12., 93.900 SIT, KLSHMU « «OtKlOM DEŽELA VOVMIEMI S dni, 18.12, 188.000 SIT, WZMtM ECIPT M UHUUUHIJE W WUI. 8 dni, 24.12., 199.900 SIT_ i;.11''!,1'.!-:-:^ i ■■——■— MU. 12 dni, 17.11., 389.000 SIT DUNAJ, RIMINI, BUDIMPEŠTA, BEOGRAD, PARIZ, PRAGA. BARCELONA, TOSKANSKl BISERI, VEČNI RIM, GRCUA, SKIUJA, AMSTERDAM. EGIPT & KRIŽARJENJE, KUBA. SRI LANKA. TURA PO TAJSKI IN BANGKOK. BAHGKOK-PHUKET-KUALA LUMPUR, NEW YORK IJ.WHLJJ-4JM.MI Shideťs Gosposka ulica 7.3000 Celje tel: 03 490 03 36 «vww.zniders.com Atraktivna potovanja: Peru, Koli smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. Del. £as: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure Vsak Mongolec 4* Tartini. izleti; otroci do 5 let brezplačno, dodatni dan 4.990 SIT 5„ 12.11./2D/NZ 10.980 UMAG, novo lato Sonikov klub, 2/3* h. in dep. Istra, sHvestrska večerja v ceni 30.12./3D/POL od 27.490 SMUKA, La Joue du Loup 6D app/os. + 5D smuč. vozovnica, bus dopl 14.900 SIT fa Mb, Ce, g) 9.176D/N od 31.900 ČRNA GORA. novo lato bus. vključeni izleti, degustacija in silvestrska večeija 29.1275D/P0L 39.900 TURČIJA, Antalija 3* hotel, polet iz Brnika (14D 75.900) 13.11/7D/POL 56.900 TUNIZIJA. Monastir 3* Yadis Omar Khayam, odhodi z avstrijskih letali« 13.11/7D/P0L 71.970 EGIPT. Sharm El Shaikh 3" hotel, polet iz Brnika, doplačilo za pristojbine 21.11/7D/POL 79.900 MALDIVI 3* Kandooma. polet z avstrijskih letali« 30.11,2.12770/? 216.890 V terenskem vozilu je bib temperatura 38 stopinj, zato smo imeli odprta vsa okna, na soncu pa je bilo seveda še bol) vroče. Pili smo veliko vode. ki smo jo kupili že v Ulanbš-torju, ali pa smo se ustavili^ kakšnem kampu in jim popi vso hladno pijačo. Hrana je bila kar okusna, le nekaj prijateljev, ki so jedli meso tó »lunch« paketov, je imelo prebavne težave. Drugi smo jih razkuževali z različnim alkoholom ali postom. na svojem konju ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi na: iVIARTINOVANJE v petek, 19.11.2004 ob 20 url Ob odlični primorski kuhinfl in vinih Vinakoper vas bodo zabavali ansambel Express band in humorista Feručo in Vitorijo. Vstopnina z večerjo in pokušino vin je 6.000 SIT zdravilišče Rezervacije na tel. št. 03 73 45 122 laško Nomadske deklice Št. 45 - 11. november 2004 — V puščavi Gobi poleti plus, pozimi minus 40 stopinj Celzija - Naliv v puščavi ustavil promet - N madska dobrodošlica z airakom Biologi, geografi in drugi avanturisti, bilo nas je 32, smo združili znanje in fizične moči ter se odpravili na 15-dnevno potovanje po Mongoliji in Sibiriji. Pot nas je z Brnika preko Moskve vodila do glavnega mesta Mongolije - Ulanbatorja. V našem jeziku pomeni rdeči heroj in leži na 1.300 metrih nadmorske višine (povprečna nadmorska višina v Mongoliji je 1.540 m). Politični in kulturni center države ima milijon prebivalcev. Športi, s katerimi se ukvarjajo, so konjske dirke, lokostrelstvo in rokoborba. Jezditi začno že pri šestih letih. Zanimivo je, da na domovih nimajo hišnih številk, ampak pošto dvigujejo osebno na pošti. Klimatske razmere v Mongoliji so zelo zanimive, v Ulan- batorju, na primer, je povprečna temperatura poleti 22 stopinj Celzija, pozimi pa minus 25 stopinj, v puščavi Gobi je poleti 40, pozimi pa minus 40 stopinj Celzija. Deževno obdobje je julija in avgusta. Kmalu smo zapustili glavno mesto in odšli na letališče, da bi poleteli v južni Gobi. Letalo bi moralo vzleteti ob 9. uri po lokalnem času, ki je sedem ur pred našim. Ko ga ob 12. uri še nismo videli, smo vprašali, kaj je narobe. Neverjetno! Letalo iz puščave ni moglo vzleteti, ker je bil tam naliv in je bila pristajalna steza razmočena. Ker voda v puščavi hitro hlapi, je letalo prišlo po nas ob treh popoldne in poleteli smo proti Dalanzagadu, kjer smo pristali v puščavi, brez pristajalne steze na puščavskem pesku. Pravi avantu-rizem. Vsi smo seveda neskončno dolgo ploskali, ko je letalo pristalo. Letališka stavba je bila lesena, velika 10 krat 5 m, vročina pa približno 40 stopinj Celzija. Geri Z avtobusom smo se pripeljali do kampa, kjer smo spali v gerih (jurtah). Našo prtljago so ruska terenska vozila odpeljala že prejšnji dan, ker tolikšne teže nismo smeli naložiti na letalo, a nas v kampu prtljaga ni pričakala, ker je vozila na poti zaustavil naliv. V kampu, odprti so do 15. oktobra, je bilo približno 50 ge-rov (šotori, v katerih so bile 2 ali 4 postelje in mala železna peč), v večjem je bila jedilnica, zelo čiste sanitarije so bile v posebnem zidanem objektu, le voda je bila ponavadi mrzla, a nas pri 40 stopinjah to ni nič motilo. Le šampona nismo smeli uporabljati preveč, ker je voda bolj malo tekla, tako da si se težko spral. Pokrajina je polpuščava, 15 do 25 cm visoka redka trava, v ozadju pa se vije veriga gorovja Altaj. Uro vožnje iz kampa in še uro pešpoti proti gorovju Altaj smo se sredi puščave srečali z ledom in podobno floro kot pri nas v Alpah (planika, nebina, naprsteci, ne-treski). Kanjon se je vil med gorami, kjer smo videli puščavske miši, skakače, tekuni-ce in svizce, z daljnogledom smo opazovali kozoroge, z dveh vrhov pa smo s fotoaparati in kamerami odgnali tri velike ptice ujede. Po večerji smo zagledali oblak prahu in približevati so se nam začela terenska vozila z našo prtljago. Noč v gerih je Gorovje v puščavi Gobi bila zanimiva, postelje izredno Ude, vrata visoka približno 12 metra, zato je marsikdo prišel na zajtrk z buško na glavi. Sončni vzhodi in dinozavri Sončni vzhodi in zahodi so bili res lepi, zato smo jih večinoma pričakali s fotoaparati ali kamerami. Po sedem se nas je razporedilo v ruska terenska vozila, eno pa je peljalo prtljago, in odpravili smo se v Seruun Bulag, kjer so slovite šumeče sipine, ki se raztezajo tudi do 27 km in pokrivajo površino 925 km. Enourni bosonogi sprehod po sipinah je bil kar prekratek, ogled sončnega zahoda s kamele pa čudovit. Dolga vožnja s terenskimi vozili nas je popeljala do za- nimivih klifov, kjer so od krili in še odkrivajo kosti fo siliziranih skeletov dinoza vrov. Hudourniške struge in luknje na »cestah« so nan povzročile marsikatero že lodčno težavo, buško na gla vi, modrico na nogah ... Te renska vozila so morala vo žiti daleč drugo za drugim ali vzporedno, sicer se je preveč prašilo. Ko se je kakšno pokvarilo, so imeli vozniki rezervne dele kar s seboj in so v pol ure vse popravili. Mongolija je dežela nomadov in puščave Gobi. Velika je za 77 Slovenij, 18. država po velikosti od 200 držav sve ta. Po številu prebivalcev je na 135. mestu, saj ima le 1,6 prebivalca/km2 (Slovenija ima 99 prebivalcev/km2). V Mongoliji je 40 odstotkov prebivalcev mlajših od 20 let Bruto družbeni proizvod znaša 400 dolarjev, v Sloveniji pa 15.000 dolarjev. Življenjska doba je 65 let. Na tisoč prebivalcev imajo 12 avtomobilov, pri nas pa 460, ima pa zato tako rekoč vsak prebivalec v Mongoliji svojega konja. Št. 45 -11. november 2004 -—— ivyii Od 14. novembra do 19. deccmbra bo center Interspar v Celju ob nedeljah odprt od 9. do 17. ure. Pri nomadih t Dolga pot po zelo zanimivih »cestah« in premetavanju jem ter tja nas je pripeljala v |)žingiskanovo mesto Karako-rum, ustanovljeno leta 1220. Od takratnega mesta je ostal »samostan Erdene Zuu, v katerem je ohranjenih 18 templjev in 108 stup (budistična Itavba za shranjevanje relik-.-*ij). Drugače je mesto kupček đesenih hiš, starih približno 50 'do 70 let. Avtomobili so redkost, tu in tam je mogoče videti kakšen motor, je pa pred vsako trgovino privez za konje. Posebno poglavje je bolnišnica v Karakorumu, ki ima 70 zaposlenih, 5 oddelkov in 80 postelj. Žal nas niso spustili noter, razen do zdravnikove ordinacije, ki je kolegu zdravniku pokazal knjigo, s katero si pomaga pri delu in je na ravni naših srednjih šol za medicinske sestre. Zdravnik je znal le mongolsko in rusko. Obiskali smo tudi nomadsko družino, ki je imela veliko konj, kobil in žrebičkov. Družina je bila zelo prijazna. Za pokušino so nam dali airak -fermentirano kobilje mleko. Ima rahlo kiselkast okus, pije pa se sveže. Zaradi določene temperature ga delajo le poleti. Nomadi se lahko premaknejo kamorkoli želijo, glede na to, kakšno je vreme in kje je boljša vegetacija. Pozimi gredo proti severu in poleti v puščavo, ker je tu deževno obdobje. Državi ne plačujejo davkov, saj nimajo svoje zemlje. Mongolci začnejo hoditi v šolo, ko dopolnijo sedem oziroma osem let. Osnovna šola traja štiri in srednja šest let. Nomadi hodijo v šolo v bližnje mesto in tam stanujejo v internatih. Pouk traja od 1. septembra do 1. junija, šolarji, ki Sv. Martin v Intersparu Eden najbolj priljubljenih praznikov je zagotovo martinovo. Sv. Martin, ki goduje 11. novembra, je preteklo soboto obiskal center Interspar v Celju, kjer je opravil obred krsta in s tem mošt očistil ter ga spremenil v vino. Obiskovalci so ob prijetni glasbi tudi zaplesali in poskusili dobrote, ki spremljajo tradicionalni praznik. so oblečeni v uniforme, pa imajo 3 mesece poletnih in 1 mesec zimskih počitnic. Zadnji kamp, v katerem smo spali, je bil v Bayangobiju, kjer je bila neznosna, suha vročina. Domačini v tem kampu so bili zelo prijazni. Večer so nam popestrili z narodnim pevcem in mlado akrobatko, potem pa smo svoje dodali še biologi in geografi, ki smo združili moči ob večerni seansi, kar je bilo všeč tudi nepoznavalcem. Geografi so pripravili izredno zanimive primerjave Mongolije s Slovenijo in razložili poseljenost ter strukturo naselij, biologi pa smo pripravili razlago flore in favne ter pripravili botanično razstavo. Odhod iz gerov je bil pravljičen. Vsi domačini so se zbrali pri izhodu in nam mahali. DARINKA GILČVERT -BERDNIK 12 CELJE_j ŠTORE i Še so razlogi za praznovanje Konec tedna so v KS Šmartno v Rožni dolini praznovali. Prva prireditev v počastitev krajevnega praznika je bila v petek, ko je nastopila skupina Zrele češnje. V soboto je domača dramska skupina uprizorila komedijo Trije vaški svetniki, v nedeljo so se krajani odpravili na pohod po južnih obronkih Šmartnega, zvečer pa na osrednjo prireditev s podelitvijo priznanj. »Glede kulturnih, družabnih in športnih dogodkov smo zadnja leta lahko zadovoljni in ponosni na svoj kraj,« je v pozdravnem govoru povedal predsednik KS Albin Apotekar, »drugače je seveda pri investicijskem vlaganju in vzdrževalnih delih na komunalnem področju, kjer se z redkimi izjemami ne zgodi pravzaprav nič.« Kljub temu zadnja dejanja Mestne občine Celje nakazujejo, da se bo za največje podeželsko območje vendarle nekaj spremenilo na bolje. Pred časom je bila ustanovljena skupina za pripravo pogojev za hitrejši razvoj Šmar- Cerkveni mešani zbor s podmladkom rad zapoje tudi posvetne, ne le cerkvene pesmi. tinskega jezera z okolico. V izdelavi so idejni načrti za ureditev centra kraja, kamor nameravajo poleg pošte in trgovine prestaviti tudi sedež krajevne skupnosti. Pripravljajo projekt vodooskrbe, končno bodo razširili zelo obremenjeno in dotrajano cesto proti Ločam. »Če se dane obljube ne bodo izvajale v zastavljeni smeri in s primernim tempom, nam ne bo preostalo nič drugega, kot da skličemo zbor krajanov in se izrečemo o tem, ali ni bolj smiselno krajevne skupnosti razpustiti in posameznih zaselkov priključiti k drugim občinam,« opozarja Apotekar. Vseeno se v nedeljo zbrani niso prepustili črnim mislim. Najbolj zaslužni v kraju so namreč dobili lično izdelana priznanja KS. Župnik Ignac Magdič ga je dobil za uspešno 20-letno delo v kraju, prav tako cerkveni mešani pevski zbor in Planinska sekcija Šmartno. Župnijska karitas je priznanje prejela za dolgoletno uspešno delo in pomoč krajanom ob elementarnih nesrečah, trije člani družine Čerč-nik iz Slatine pa za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture. ROZMARI PETEK NOVI TEDNI Vrtec bo dražji Ekonomska cena vrtca v Štorah bo za prvo starostno obdobje v prihodnjem letu višja za 17 odstotkov, so odločili na zadnji seji tamkajšnjega občinskega sveta. Tako bo v bodoče znašala 77 tisoč tolarjev. Ekonomska cena za drugo starostno obdobje je za prihodnje leto povišana za blizu 5 odstotkov (na 62 tisoč tolarjev), za kombinirani oddelek v Kompolah pa bo za piro starostno obdobje celo za tri odstotke nižja. Kot je povedal ravnatelj šole in vrtca Franjo Rumpf, so letošnje cene v občini Štore nižje kot v šestih bližnjih občinah ter bodo tudi po podražitvi ostale nižje od letošnjih najvišjih cen v Celju in Šentjurju. Kljub 17 odstotkov višji ceni za prvo starostno obdobje v Štorah pravilnika o meto- dologiji za oblikovanje cen ne bodo prekršili, saj je skup. na štorska podražitev še ved-| no nižja od dovoljene zgornje meje 10 odstotkov. Sic« pa je župan Franc Jazbec omenil, da bo večina sred« stev v breme občinskega proračuna, saj plačajo starši povprečno zgolj desetino ekonomske cene. Ekonomska cena vrtca v Štorah znaša letos do 66 tisoč tolarjev, v Šmarju pri Jelšah do 76 tisoč, v Vojniku do 69 tisoč, v Celju do 80 tisoč, v Laškem 64 tisoč, v Radečah 67 tisoč ter v Šentjurju do 79 tisoč tolarjev. Svetniki so se tudi razbur jali zaradi izkoriščanja nekaterih staršev, ki se izogibajo plačilu vrtca na različne na-J čine. BRANE JERANK( Kličejo dobroto Slovenska karitas pripravlja že 14. tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote, ki se bo pričel v sredo, 24. novembra, ob 20. uri, v dvorani Golovec v Celju. Vabilu na dobrodelno prireditev, s katero v tednu karitas: zberejo skoraj tretjino vseh sredstev za pomoč 6 tisoč slovenskim družinam v stiski, so se odzvali Helena Blagne Zaman, Aleksander Mežek, Slapovi, Rok Kosmač, Navihan-ke, Dežur, Avia band, Prifarski muzikanti, Stane Vidmar, oktet Deseti brat, Družina Galič, Družina Kunavar, Sestre Žagar Trobec, Otroški zbor iz Korp, Tamburaški orkester Vipava, Pihalni orkester Logatec in Logaške mažoretke. Vstopnice za prireditev prodajajo pri blagajni dvorane Golovec in v poslovalnici Kompasa v Celju ter na sedežih škofijskih karitas. S prisilno takso do reda Za vključitev vseh gospodinjstev v organizirani odvoz komunalnih odpadkov si v občini Štore prizadevajo tudi s posebno občinsko takso za obremenjevanje okolja. Ta bo od novega leta znova dražja od zneska na položnicah, ki jih plačujejo občani za odvoz smeti. Taksa za obremenjevanje okolja s komunalnimi odpadki znaša trenutno 2.500 tolarjev in bo po odločitvi občinskega sveta z novim letom povišana na tri tisoč tolarjev. V občini Štore so vključena v organizirani odvoz skoraj vsa gospodinjstva, nekaj pa se jih še vedno skuša izogniti. V začetku tega leta ni bilo vključenih v organizirani odvoz 64 gospodinjstev, trenutno jih ostaja zadnjih trinajst. Zanimivo je, da so to predvsem gospodinjstva, ki so blizu občinskega središča, saj so na oddaljenih kmetijah na Svetini že vključeni vsi. V občinski upravi omenjajo kot posebnost, da sta med nev-ključenimi celo dva zaposlena v podjetju Javne naprave. Po drugi strani je del občanov ekološko zelo osveščen. V občini je zaenkrat osem lokacij za ločeno zbiranje odpadkov, od tega polovica na blokovski Lipi. Zaradi zanimanja občanov se jim bo pridružila še ena takšna lokacija, pa meji med Laško vasjo in Pečovjem. BJ I i LJUDSKA CELJE Cankarjeva ul. 1, Celje V obrtni coni Štore-vzhod, kjer so letos postavili dva nova objekta, so prodali še zadnje zemljišče. Postavili sta ju podjetji Etiks in Pilih. Prodano zadnje zemljišče Vabljeni k vpisu v program 0 PREKVALIFIKACIJA - TRGOVEC, ki bo v ponedeljek, 15.11. 2004, ob 16.30. uri. Za vse, ki želite več računalniškega znanja, pa organiziramo L> 24-urni TEČAJ EXCELA. Začetek tečaja bo konec novembra. Informacije: telefon 03 428 67 50 in na spletni strani www.lu-celje.si. V obrtni coni Štore-Vzhod je občina pred dnevi prodala še zadnje zemljišče. Kupilo ga je podjetje Ravago iz Laškega, ki namerava zgraditi skladiščno-poslov-ni center. Zemljišče se nahaja med zadnjimi štorskimi hišami ter dvema objektoma, ki sta jih letos v obrtni coni Štore-Vzhod postavili podjetji Etiks Štore ter Pilih iz Žalca. Etiks, ki ima na bližnji Opoki trgovino s tehničnim blagom, bo imel v novem objektu zaenkrat skladišče, podjetje Pilih proizvodne ter poslovne prostore za kovinsko galanterijo. Poleg omenjenih podjetij sta v obrtni coni Štore-Vzhod v zadnjih letih postavili svoje objekte tudi podjetji Eho in Fast. Cona, ki so jo začeli graditi leta 2000, meri v celoti dobre štiri hektarje, njen investitor pa je Občina Štore. V investicijo je vložila milijon evrov. Občina se zdaj že pripravlja na gradnjo nove obrtne cone v smeri proti Prožinski vasi, med cesto in železniško progo. Prva zemljišča že odkupuje. BRANE JERANKO Jej zdravo Ob dnevu sladkornih bolnikov, v ponedeljek, 15. novembra, bo ob 12. uri v prostorih Projektne pisarne Celje, zdravo mesto, na Slomškovem trgu 4, okrogla miza z naslovom: Jej zdravo v mladosti za zdravje v starosti. Zbrane informacije bodo s podporo stroke predstavili dijakom vseh srednjih šol v Celju. NIRC Celjski Cankarjev dom? Mestna občina Celje ustanavlja javni zavod za prireditve in promocijo Celja Mestni svet Mestne občine Celje bo danes obravnaval odlok o ustanovitvi javnega zavoda za prireditve in promocijo Celja, ki naj bi nastal z združitvijo Zavoda za kulturne prireditve in Zavoda za turizem Celeia Celje. Četudi gre šele za prvo obravnavo odloka, utegne že današnja odloči-lev svetnikov postaviti temelje novemu zavodu. Ta naj bi v osnovi zagotovil kompleksnejšo prireditveno dejavnost v mestu, večjo turistično prepoznavnost Celja, pa tudi boljšo izkoriščenost Celjskega doma, dvorane Union, Starega gradu in prireditvenih prizorišč na prostem. Nastala naj bi torej nekakšna celjska različica Cankarjevega doma, ki naj bi dala nov zagon dogajanjem v mestu, zlasti na prireditvenem, pa tudi na turističnem področju. Že v obrazložitvi Z razpisi do napredka ». Evropski razpisi in iskanje partnerjev za razpise je naslov predavanja in seminarja, ki ga nocoj pripravljajo v Domu sv. Jožefa nad Celjem. Predaval bo ugledni gost jIz Trsta, dr. Erik Švab. Predavatelj je zaposlen v Slovenskem deželnem gospodarskem združenju na Uradu za Evropo. Tam deluje skupina, ki je pristojna za Usklajevanje sodelovanja med Italijo in Slovenijo ter drugimi bližnjimi državami, ?a tehnično pomoč pri internacionalizaciji podjetij in iskanje mednarodnih poslovnih partnerjev. Ob tem se ukvarja še s projektiranjem, izdelavo in predstavitvijo projektov v sklopu evropsldh programov. Nocojšnje predavanje se bo začelo ob 19. uri. BS odloka, pripravljenega za prvo branje, pa je, vsaj med vrsticami, kar veliko skepse. Predlagatelji namreč ugotavljajo, da so med pogoji za uspeh predvsem pripravljenost in zaupanje obstoječih zavodov in njunih kadrov za delo v novem zavodu, pa zaposlitev poklicnega menedžerja in krepitev kadrovske zasedbe zlasti s kadri s področja marketinga ter gospodarjenja z objekti. Med razlogi za združitev obeh zavodov ni le iskanje sinergijskih učinkov s področja dosedanje dejavnosti obeh. Čeprav predlagatelji ugotavljajo, da sta že doslej pretežno dobro opravljala svoje dejavnosti, je zaslediti kar nekaj očitkov. Tako naj bi Zavod za kulturne prireditve imenitno opravljal galerijsko in sploh likovno dejavnost, dobro tudi koncertno, a le na zelo omejenem področju, ki sega od resne do zborovske glasbe. V Celju pa želijo tudi živahnejšo dejavnost, ki bi jo nov zavod organiziral v treh centrih - sodobne umetnosti, kulturno-prireditvenem in promocijsko-turističnem. Dejavnost prvega bi širili še z novimi občasnimi in stalnimi zbirkami. Največ neopravljenega dela bi moral prevzeti kulturno prireditveni center, ki bi ohranil dosedanjo koncertno dejavnost in tudi Mladinski pevski festival. Povsem nova pa bi bila organizacija klasičnih, popularnih, tudi populističnih glasbenih, gledaliških, plesnih, lutkovnih, multimedijskih, kulturnih, zabavnih in družabnih prireditev. Promocijsko turistični center pa bi ohranjal in dodatno razvijal sedanje dejavnosti zavoda za turizem. Gre le za velike oči in še večje želje ali pa počasi v Z lučmi v novo leto V Celju so mestnim ulicam že začeli nadevati novoletno okrasje. Z občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve sporočajo, da bo letošnja krasitev podobna lanski, dokončno pa naj bi bilo mesto okrašeno do zadnje novembrske sobote. Letošnji krasitvi so v občinski stavbi namenili 11 milijonov tolarjev, s prazničnimi lučkami pa bodo okrasili predvsem vse mestne vpadnice, mestno jedro, mostove in še kaj. Poskrbeli so tudi za novost, saj so z vabljenim natečajem povabili še pet izvajalcev, od katerih bodo trije poskrbeli za dodatno okrasitev občinske stavbe. Celjskega doma in Friderikovega stolpa. Okna občinske stavbe bo v prazničnem mesecu dodatno razsvetlil tako imenovani ledeni dež. Celjski dom bodo obarvali s svetlobno igro barvnih reflektorjev, na podoben Ptve praznične lučke so v Celju že zagorele. način pa bo obarvan tudi Friderikov stolp. Dodatna krasitev teh treh objektov bo stala tri milijone tolarjev. Montažno mestno drsališče bodo letos postavili pred POZOR, HUD PES Okrivljeni narod Celju le pridobivamo zavod, ki bo znal poskrbeti za boljšo izkoriščenost številnih dvoran in prizorišč tudi s sporedom, ki bo znal pritegniti na prireditve tudi več Celjanov? Videl bomo kmalu, saj naj bi končno obliko odloka o ustanovitvi mestni svetniki sprejeli do konca leta, ko naj bi našli že tudi vršilca dolžnosti direktorja, zavod pa naj bi pričel delovati marca prihodnje leto. Za njegove dejavnosti naj bi ob že potrjenih sredstvih, ki jih za delovanje obeh zavodov zagotavljajo v proračunu, namenili še skoraj 120 milijonov tolarjev. Porabili bi jih za plače novozaposlenih, stroške selitve, vzdrževanje Celjskega doma in dvorane Union, za zagonske stroške in stroške ureditve dvorane. BRST Mestnim kinom Metropol, tradicionalna Pravljična dežela pa bo tudi letos na Glavnem trgu. BS Foto: GREGOR KATIČ Zadnjič sem poslušal dva tipa, ki sta se prepirala, kdo je kriv. Neka ženska je čez čas přisedla in prepirali so se naprej, ker so morali najti krivca. Kdo je kriv? Eno izmed znamenitih del psihoanalitika Freuda je delo o psihopatologiji vsakdanjika, kjer grobo povedano psihoanalitik ugotavlja, da določeni jezikovni lapsusi dostikrat izdajajo človekova notranja premišljevanja, njegovo podzavest. Človeku se namreč marsikdaj zgodi, da blek-ne kakšno neumno in se v hipu znajde v situaciji, zagati, iz katere sě težko izvleče, če pa skuša pojasniti, kaj je želel v resnici reči, zadevo samo še zapleta in na koncu mu ne preostane drugega, kot da reče, naj gre vse v tri krasne, še eden, ki sem se mu zameril. Zamera je ena izmed najbolj tipičnih lastnosti Slovenca. Slovenci smo svetovni prvaki v zamerah. Bojimo se komu zameriti in pozorno čakamo na ugoden trenutek, da komu zamerimo. Toda za zamero moraš imeti dober razlog, ki ga najpogosteje poiščemo v neke vrste osebni načelnosti in nenačelnosti tistega, ki mu zamerimo. Ta, ki mu zamerimo, je običajno kriv. Kakšen užitek, nekdo je kriv, kakšna moč, kakšna naslada, nekdo drug je kriv!!! Dragi moji, če samo malenkost pomislite, se ozrete naokrog, tudi v osebne odnose, boste ugledali kraljestvo krivde, kraljestvo okrivljenih, kraljestvo hrepenečih po pokori, kraljestvo s krivdo potolčenih iskalcev lastne odrešitve. Kriv si, ker nisi pravočasno opazil soseda v samopostrežni trgovini, ergo si važen, kriv si, ker nisi pravočasno plačal položnice, si neurejen, kriv si, ker si spil pivo, si pijanec, kriv si, ker kadiš, kaj vse že piše na čikih, kriva si, ker nisi nič skuhala, torej lena, kriv si, ker nisi šel čez prehod za pešce na natančno odrejenem mestu, torej ogrožaš varnost v cestno prometnem režimu, kriv si, ker se w MOHOR HUDEJ smejiš, ker ni nič smešnega, kriv si, če jočeš, ker za vsak drek ni potrebno jokati, kriv si, če si uspešen, ker nekdo drug ni, kriv si, če si neuspešen, ker ne delaš kot nekdo drug, kriv si, ker dihaš, ker seksaš, ker ... zapri gobec, kriv si. V znamenitem Kafkovem romanu Proces, je Josef K. kriv, ne da bi vedel, da je komu storil kaj žalega, bil je obtožen in proces je stekel. V nekem drugem Kafkovem delu se tip zbudi in spozna, da se je čez noč spremenil v hrošča. Najprej pomisli na to, kaj bo rekel šef,- ko ne bo prišel v službo. Si zamislite tepca, bolj ga vznemirja misel na šefa kot na to, da je praktično postal hrošč. Prvo občutenje, ki ga občuti Gregor Samsa, tako mu je bilo ime, je bila krivda. Pa je kriv, da je postal hrošč? Je človek kriv, da mu okoli telesa čez noč zraste oklep, fizični oklep, slepo črevo narave, čigar funkcija je obramba, obramba pred to pofukano krivdo, ki se ves čas vsiljuje vesoljnemu človeku. Od kod ta krivda? Od nekod mora priti. So morda zakoni tisti, pred katerimi si kriv? Je bilo življenje pred zakoni ali zakoni pred življenjem? Bog? Zakaj torej različne verske zakonodaje? Izkušnje? Ali obstaja ena sama? Spoznanje? Je imel Newton prav, morda Einstein, Ptolemej, Hawking? Kdo ali kaj je krivo, da smo krivi? Je mogoče, da je odgovor enostaven, pragmatičen, praktičen? Smo morda nestrpni? Smo morda naduti, si prisvajamo neko vednost, ki je pravzaprav nimamo, a si navkljub temu upamo reči: kriv si, kriva si? ! Kdaj bo že mir? Skrbni gospodarji Člani Ribiške družine Celje skrbno gospodarijo z življem v jezeru in vodotokih Da svojem območju. Trdno se držijo tudi zakonske določbe, da mora ves zaslužek, ki ga »potegnejo« iz vode, nazaj vanjo. To seveda pomeni, da morajo zaslužek prodaje ribolovnih dovolilnic usmerjati v vzrejo ribjega zaroda in nakup rib, ki jih vsako leto vlagajo v svoje ribolovne revirje. Letos je denarni vložek presegel 8 bilijonov tolarjev. Akcijo selitve dela ribjega zaroda iz vzrejnih ribnikov na Bla- govni v Šmartinsko jezero so končali prav v minulih dneh. V jezero so vložili 3 tone krapov, 796 ščuk, 1.950 smučev in 250 li-njev. Kot vsako leto pa so tudi tokrat v ribogojnici Berlek pri Ptuju kupili še 6 ton krapov in jih prav tako vložili v Šmartinsko jezero. Dvajset ribičev je kar pet sobot zapored praznilo vzrejne ribnike, ribji živelj razkuževalo in selilo v vode Šmar-tinskega jezera, To bo zdaj še bolj bogato nudilo užitke številnim ribičem. BS Foto: SHERPA S pomočjo priročne drče so celjski ribiči v Šmartinsko jezero preselili več ton novih rib. GORNJI GRAD MOZIRJEj LJUBNO PREBOLD | ŽALEC | VELENJE | ifll® y Sporen izstop z Jasnim ciljem Občini Mozirje in Ljubno ostajata v Regijskem študijskem središču Celje Gre za opozorilo, pravi župan Toni Rifelj Minuli teden smo mimogrede omenili sklep občinskega sveta v Gornjem Gradu, da občina izstopi iz Regijskega študijskega središča (RSŠ) v Celju. Županja in župani zgornjesavinjskih občin naj bi se menda skupno odločili, da bodo kolektivno izstopili iz RŠS. Vsaj tako je gornjegrajske svetnike prepričeval župan Toni Rifelj in dosegel, da je tudi občina Gornji Grad, praktično brez razprave na občinskem svetu, izstopila iz RŠS v Celju. Podobno so se odločili tudi svetniki v Nazarjah in Lučah, je še omenil župan Rifelj, v pojasnilo pa dodal, da sofinanciranje višješolskih ustanov ne sodi v pristojnost lokalnih skupnosti. Županovo razmišljanje so gornjegrajski svetniki podprli, povsem drugače pa je v nekaterih drugih občinah. Županja občine Ljubno Anka Rakun pravi, da so sicer v občinskem svetu poslušali poročilo o delu središča, o izstopu pa nikoli niso razpravljali. Podobno kot se niso dogovorili župani, čeprav je recimo županja vedela za namero Nazarij in Gornjega Grada. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da naj bi v Gornjem Gradu za izstop pripravili enoten predlog, o katerem pa se župani niso dokončno pogovorili. Ob tem je župan Suhoveršnik dodal, da ne vidi smisla v izstopu sedaj, ko so v RŠS že vložili nekaj denarja - po razrezu Mozirjani za delo središča prispevajo 800 tisoč tolarjev. TUdi ljubenska županja Rakunova za izstop ne vidi razlogov, prispevek v višini 250 tisoč tolarjev se ji ne zdi previsok, sploh ker gre za dodatno izobraževanje. »Z Ljubnega trije študentje študirajo preko RŠS in menim, da bi dolgoročno lahko za mlade veliko naredili,« je omenila Rakunova in, podobno kot župan Suhoveršnik, podprla predlog za ustanovitev štipendijskega sklada. Ne le pristojnosti, tudi denar RŠS je v obliki javnega zavoda predlani ustanovilo 32 občin savinjske statistične regije. Tako so se v regiji odločili za samostojno razvojno pot na področju terciarnega izobraževanja, poleg tega pa naj bi tako sodelovali v procesu decentralizacije visokega šolstva, povečevali vpisna mesta, podvojili študentsko populacijo, povečali delež zaposlenih z visoko izobrazbo ter omogočili sodelovanje visokega šolstva z gospodarstvom in neposrednim okoljem. Uresničevanje teh nalog pa ni pristojnost občin, temveč države oziroma Literarna delavnica za seniorje ica in v soboto Velenjska izpostava JSKD pripravlja jutri in literarno delavnico pesnikov in pisateljev, s katero bodo zaključili letošnji natečaj za avtorje seniorje. Srečanja naj bi se udeležilo 12 piscev, ki so bili med 127 avtorji izbrani med udeleženci medobmočnih seniorskih, srečanj z literarnimi delavnicami, in sicer s Celjskega Joj sip Bačič iz Velenja, Ida Sekirnik iz Šmarja pri Jelšah tea Celjanka Darinka Pavletič Lorenčak. Udeležba na sklepi literarni delavnici je neke vrste spodbuda in še ena moi nost za tiste, ki so se v krog najboljših avtorjev seniorj« Direktorica RŠS Adrijana Zupane je izrazila obžalovanje, ker ni bila povabljena na seje občinskih svetov. Pravi, da se bo skušala z župani dogovoriti za podrobnejšo predstavitev dela občinskim svetom. ministrstva za šolstvo, je še vedno prepričan gornjegrajski župan Toni Rifelj (ki mimogrede še vedno vztraja, da so se zgornjesavinjski župani za izstop skupno dogovorili): »Zakon o lokalni samoupravi je popolnoma jasen - v občinah smo dolžni skrbeti samo za osnovno šolstvo. Vendar ne gre za to, da središča ne bi podpirali, v ozadju je nenehen pritisk na občinske proračune.« Rifelj pravi, da želijo z izstopom jasno in glasno opozoriti, da država z različnimi sklepi občine stiska za denar, občinski proračuni pa so tam, kjer so bili pred desetimi leti. »Pristojnosti prenašajo iz države na občino, kar je seveda prav, vendar bi bilo logično, da bi hkrati prenesli tudi denar oziroma vire financiranja. Tega pa ni,« pravi Rifelj in kot primer navaja, da »smo v občinah sicer dobili lokacijsko informacijo, na denar pa so pozabili.« In tako, spet Rifelj, ko v občini potegnejo črto, ugotavljajo, da so iz proračuna nekaj dali, rezultat pa je enak nič. URŠKA SELIŠNIK uvrstili prvič. Cool^tura mladih V ponedeljek so učenci iz različnih spodnjesavinj-skih šol v Domu II. slovenskega tabora staršem pokazali, kaj so se naučili v času počitnic. Žalski zavod za kulturo, šport in turizem je namreč v času tako imenovanih »krompirjevih« počitnic pripravil več različnih delavnic, kjer so mentorji, večina študentje, spodbujali domišljijo in ustvarjalnost učencev. V delavnicah, kjer so sprejemali po 15 učencev, so mladi osvajali osnove gledaliških, instrumentalnih in plesnih znanj, retorike ter izdelavo izdelkov iz gline, posebej pa so se predstavili sodelujoči v centru C3 oziroma člani Društva za kreativno preživljanje prostega časa iz Goto- velj. Učencem so pri osvaja nju novega znanja pomagali Jaša Koceli, Jasna Korent, Jasna Pobežin, Saša Korun in Barbara Zupane. Po besedah direktorice žalskega zavoda Tanje Rehat Razboršek je bilo zanimanje za prvo tovrstno organizira no preživljanje prostega čá sa tolikšno, da so morali učen ce celo odklanjati, kot nado mestilo pa bodo podobne de lavnice, mogoče še z več raz ličnimi vsebinami, pripravil tudi v času zimskih počitnic. Na ponedeljkovi prireditvi so mladi pokazali nekaj na novo osvojenih znanj in veščin, prireditev pa je, skladno i mladimi in njihovimi razmiši ljanji, nosila naslov Cool-tuj ra mladih. US, foto: Til Najlepši v Preboldu V Dvorani Prebold so v petek razglasili najlepše kraje in objekte v občini. K urejanju je pripomogla občina, ki je tudi letos v vsa gospodinjstva poslala bone za cvetje. Te je bilo moč unovčiti že v maju. Za zaključno slovesnost, kjer so podelili priznanja, so glasbene in pevske točke pripravili mladi iz vseh preboldskih vasi. Za najlepše urejeno hišo z vrtom so priznanja prejeli Biba in Franc Rezar iz Dolenje vasi, Sonja Povše iz Kaplje vasi, Majda in Stane Kropivšek iz Latkove vasi, Jure Artelj iz Marija Reke, Mira in Jože Govedič iz Matk, Vladka in Brane Kruleč iz Prebolda, Meta in Bogdan Kočevar iz Sv. Lovrenca ter Marija in Rafko Končina iz Šešč. Za najlepšo urejeno kmetijo je komisija v Dolenji vasi izbrala kmetijo Milana Škorjanca, v Kaplji vasi kmetijo Kukovnikovih, v Latko-vi vasi kmetijo Zmrzlakovih, v Marija Reki kmetijo Anice in Ivana Hribar, v Matkah kmetijo Ramšakovih, v Sv. Lovrencu kmetijo Brinarje-vih in v Šeščah kmetijo Ci-jan - Lipušek. Za najlepšo vas oziroma zaselek je komisija tokrat razglasila Latkovo vas in Mačkovo ulico, najlepši gasilski dom imajo v Latkovi vasi, posebno priznanje pa je komisija podelila Anici Zagožen iz Matk. Med prireditvijo so si obiskovalci ogledali kratko gledališko črtico domačega pisatelja Janka Kača v izvedbi DPD Svoboda, v pred-verju dvorane pa razstavo Tomaža Škorjanca z motivi hiš in kmetij, ki so nastali med ocenjevalnim delom komisije. DARKO NARAGLAV Poleg ustvarjalnih delavnic je veliko učencev počitniške dneve preživljalo v šoli in na štadionu, kjer je AK Žalec v sodelovanju z Zavodom za šport Slovenije izvedel projekt Hura, prosti čas! Šolarji so med atletiko, pohodništvom in igrami z žogo prisluhnili še predavanjem koordinatorke programa Anice Zivko. Dobitniki priznanj v preboldski akciji Naš kraj, lep in urejen. - Št. 45 - 11. november 2004 Seja brez soglasja predsednika MOZIRJE - Svetniki so na korespondenční seji za no.-vega predsednika odbora za gospodarske javne službe io komunalno infrastrukturo imenovali Franja Pukarta. Do! sedanji predsednik, Milan Cajner, je nepreklicno odstffl pil zaradi dejstva, da je občinska uprava zadnjo sejo odbora »sklicala brez mojega podpisa in soglasja«. Cajner je dejanje ocenil kot zlorabo in dodal, da bi morali i upravi pomanjkanje časa drugače rešiti. Verjetno so se o tem pogovarjali svetniki tudi na sinočnji seji, saj naj bi bila v ozadju dogajanja komunalna ureditev Podrožnika-Gre za območje, kjer stoji Poslovno trgovski center Tuš- US KOV! TEDNIK ŽALEC t TABOR J PREBOLD t POLZELA ! VELENJE | 9 B <9 ® 15 Marko Rehar in Stane Skok z uplenjenima divjima prašičema. Lov na divje prašiče Na območju Spodnje Savinjske doline se je v zadnjem času bistveno povečalo število divjih prašičev, ki povzročajo škodo na njivah in ob gozdovih, zaradi česar negodujejo predvsem kmetje. Prav zaradi tega Lovska družina Prebold pripravlja jeseni več skupnih lovov, že na prvem pa so preboldski lovci uplenili dva prašiča. Prvega je ustrelil Stane Skok, drugega, 223 kilogramov težke- ga in približno 8 let starega merjasca, pa Marko Rehar. Seveda plenitev ni glavna naloga lovcev, v bistvu je le končno dejanje. Člani lovskih družin pred zimo pripravljajo tudi hrano in krmišča za divjad. Predvsem srnjad je ob visokem snegu velikokrat izpostavljena lakoti, ki jo omilijo s polaganjem sena in koruze, s tem pa lovci preprečujejo, da bi divjad silila v bližino naselij in povzročala škodo na sadnem drevju. TT Pred otroškim razsodiščem NAKRATKO Glasba za babico in dedka Po plesnih vajah na poroko Na koncertu ob 13.30 uri bodo nastopili ženska pevska zbora iz Dramelj in s Prevalj, mešani pevski zbori Celeia Celje, Sele Borovlje, Akademik Trbovlje in moški pevski zbor Vres s Prevalj. V drugem delu, z začetkom ob 17. uri, se bodo predstavili mešani pevski zbori Šmartno ob Paki, Gorenje iz Velenja in A Cappella iz Petrovč ter štirje celjski zbori - Cetis, komorni zbor Emanuel, akademski zbor in Celjsko pevsko društvo. Na tekmovanju v Atenah VELENJE - Včeraj so na mednarodno zborovsko tekmovanje v Atene odpotovali člani Šaleškega akademskega pevskega zbora, ki ga vodi Danica Pirečnik. Na petdnevni zborovski olimpijadi se bodo predstavili na krajšem predstavitvenem koncertu, tekmovali pa bodo v kategoriji mešanih zborovskih sestavov in v folklornem programu v konkurenci zborov iz vsega sveta. V obeh kategorijah je prijavljenih več kot 20 zborov. Šaleški pevci upajo, da bodo petletnico delovanja zaokrožili z novim uspehom. Krvodajalci za bolnišnico ŠEMPETER - Žalsko območno združenje RK je s pomočjo krajevne organizacije v Šempetru pripravilo že deveto krvodajalsko akcijo v Spodnji Savinjski dolini. Akcije v prostorih OŠ se je udeležilo 96 krvodajalcev, ki so kri darovali za potrebe celjske bolnišnice. Med krvodajalci je bilo tudi nekaj takšnih, ki so kri darovali prvič. Naslednja akcija žalskega RK, ki ga vodi Majda Pilih, bo 25. novembra v Preboldu. Najboljši mladi gasilci ŽALEC - GZ je letos prvič izvedla ligaško gasilsko tekmovanje za pionirke, pionirje, mladinke in mladince. Pripravili so tri tekmovanja, in sicer v Braslovčah, Andražu in Vrbju. Sodelovalo je več kot 30 ekip, po točkah pa so kar v treh kategorijah, med pionirji, pionirkami in mladinkami, slavile ekipe iz Andraža nad Polzelo, pri mladincih pa ekipa PGD Go-milsko. Za prihodnje leto v žalski gasilski zvezi načrtujejo štiri tovrstna tekmovanja. TT, US V družbi številnih svatov sta zlato poroko praznovala Ada in Ivan Tekavc 2 Gomilskega. Mašo je bral domači župnik Mariin Cirar, za slovesno vzdušje pa je poskrbelo sedem vnukinj, ki se ukvarjajo z glasbo. Ada in Ivan sta otroštvo preživljala v isti vasi. Danes 76-letni Ivan se je izu-iil za mesarja, delal v Hrastniku in Celju, upokojil pa se je skladiščnik v žalskem Hmezadu. Šest let mlajša Ada je že kot dekle delala na domači kmetiji, po poroki z Ivanom pa se je posvetila še družini. V zakonu so se rodili Jani, Tanja in Vojko, vsi otroci so zdaj poročeni in imajo svoje domove. Ob zlati poroki je vseh sedem vnukinj dedku in babici pripravilo vrsto presenečenj, s petjem in igranjem pa so skrbele za veselo vzdušje tudi v športnem centru v Šmatevžu. Ada in Ivan sta na svoje otroke in njihove družine zelo ponosa, predvsem pa sta pripravljena zanje marsikaj storiti. Morda sta prav ljubezen in radodarnost razloga, da sta zlatoporočenca še vedno dobrega zdravja in polna optimizma. TT Zlati da pred župnikom Martinom Cirarjem Prav veselo je bilo praznovanje zlate poroke Alojzije in Antona Šalamona iz Ločice ob Savinji. Kako tudi ne, saj Alojzija, ki se je rodila leta 1934 kot peta od sedmih otrok, izhaja iz vesele in petju predane družine. Anton je kot tretji od šestih otrok na svet privekal na Vranskem. Civilni obred zlate poroke sta v sejni sobi opravila polzelski župan Ljubo Žni-dar in matičarka Milena Lu-Vač, cerkvenega pa dekan Jože Kovačec. Oba zakonca sta se že kot otroka spoprijela z vsakdanjim delom. Anton se je kot mlad fant zaposlil v preboldski »tekstilni«, zadnjih 20 let pa je bil v šempetrskem Sipu. Alojzija se je že kot 14-let-no dekle zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli, kjer je delala vse do upokojitve. Ljubezen, ki sta jo zakonca kronala s poroko, se je vnela na plesnih vajah. V zakonu so se rodili Dragica, Darko, Kristina in Tonči, družina pa je sedaj že večja za dva vnuka in tri vnukinje. Zlatoporočenca Šalamon sta zadovoljna, saj ju otroci z družinami pogosto obiskujejo, pa tudi zdravje jima dobro služi. TT Šalamonova zlatoporočenca V OŠ Polzela so pod geslom Drugačni smo, a v koraku s Slovenijo in Evropo pripravili šolski parlament, na katerem so lahko učenci izrazih svoje mnenje in predlagali tudi rešitve različnih problemov. Povabilu na šolski parlament so se odzvali župan Ljubo Žni-dar, podžupan Stanko Novak, ravnateljica Valerija Pukl, psi hologinja Tatjana Kroflič in Mojca Cestnik, ki je ob pomoči Mitje Glasečnika in Špele Bla-gotinšek vodila živahno razpravo. Učenci so se pogovarjali o hišnem redu ter odnosih med vrstniki, pri čemer so izpostavili slab odnos med mlajšimi in starejšimi učenci. Menili so, da lahko problem rešijo s pogovori pri oddelčnih urah, vsi pa so podprli predlog ravnateljice Valerije Pukl, da se postop no uvede otroško razsodišče. Parlament v OŠ Polzela V nadaljevanju parlamenta je učenka Živa Pur razmišljala o soncu, ki za vse enako sije, kar je vodilo k pogovoru o razlikah med učenci. Na šolskem parlamentu so spregovorili tudi o telesnem zdravju ter dro-gah in alkoholnih pijačah, župan Žnidar je odgovarjal na različna vprašanja, za konec pa so določili vrednote, za katere si bodo prizadevali vsi učenci. TT Sodobno križišče za praznik ŠMARTNO OB PAKI - Na cesti Rečica ob Paki - Polzela so v petek odprli najsodobnejši železniški prehod v Sloveniji. Prej je bilo križišče železnice in ceste opremljeno samo z andrejevim križem, zdaj so zgradili pol zapornice. Ureditev je stala 65 milijonov tolarjev, v celoti pa so naložbo poplačale Slovenske železnice. V občini so na nevaren prehod opozarjali dlje časa, dogodilo se je nekaj manjših nesreč, zato je bila ureditev nujna. Prehod so odprli v okviru številnih prireditev ob prazniku občine Šmartno ob Paki. Slavnostna seja občinskega sveta, na kateri bodo podelili priznanja, bo jutri, v soboto pa bo Martinov sejem. Od Celja do Koroške ŽALEC - V Domu II. slovenskega tabora pripravlja žalska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti v soboto prvo regijsko tekmovanje pevskih zborov. Tekmovanje v dveh delih so naslovili Od Celja do Koroške. Po 20 letih namesto Vlada Marata Etno odbor Jureta Krašovca Možnar vodi Bogomila Košec. šni drugi statusni rešitvi. V pripravi je zgibanka odbora, urediti bo treba logotip in se bolj posvetiti raziskovalnemu delu.« Trenutno pa je pred odborom tradicionalno martinovo. Vlado Ma-rot je zanj skupaj z Muzejsko zbirko Laško uredil razstavo Naših 20 let, s katero se bodo predstavila društva, etno skupine in posamezniki, ki so pred 20 leti začeli obujati stare ljudske šege, navade in delovna opravila. Otvoritev razstave bo v petek ob 17. uri, uro zatem pa bo v Knjižnici Laško predavanje dr. Jožeta Mačka na temo Zidanice v okolici Laškega s fotografijami. V soboto se bo martinovo nadaljevalo v Kulturnem centru Laško, kjer bo ob 18. uri večer ljudskih pesmi, godčev-skih viž in predstavitev šeg ob martinovem. Tradicionalen zaključek martinovega bo v nedeljo s kramarskim sejmom, sveto mašo in prireditvijo Martinova nedelja. ROZMARI PETEK CMCelje Gradimo za vas Krvodajalci na izletu Krvodajalce iz Rimskih Toplic in okolice, ki so bili letos na vrsti, da dobijo priznanja za pet- in večkrat darovano kri, so v Krajevni organizaciji RK povabili na enodnevni izlet na Kozjansko. Ogledali so si Terme Olimia, lekarno in čokoladnico, na domačiji Stiplošek na Jožeto-vem griču jih je čakalo okusno kosilo, popoldne pa so izkoristili še za podelitev priznanj-Izleta se je udeležilo 25 krvodajalcev, kar je slaba polovica vseh povabljenih letošnjih dobitnikov priznanj. MM Št. 45 - 11. november 2004 --- Martinovi dnevi na Ponikvi Turistično olepševalno društvo Ponikva od 12. do 14. novembra pripravlja 11. Martinove dneve. Po nastopu ljudskih pevcev iz Dobrine bo otvoritev razstave Zdravilna zelišča Milana Kalana s Kalobja. Društvo kmetic iz Šentjurja se bo predstavilo s pekovskimi izdelki s primesjo zdravilnih zelišč, učenci OŠ Blaž Kocen na Ponikvi pa bodo razstavili risbe s tematiko zdravilnih zelišč. Vinogradniki bodo predstavili mlado vino. V soboto dopoldne bo v kulturni dvorani predavanje Milana Kalana o vrstah in uporabi zdravilnih zelišč, ob 18. uri pa bodo v pisarni TOD odprli razstavo Likovnega društva Rifnik Šentjur, katerega člani so upodabljali motive Ponikve, velikonočni- co in Slomška. Prihodnje leto bodo šentjurski likovniki pripravili ex-tempore na Ponikvi. Po otvoritvi razstave bo v cerkvi sv. Martina koncert z organistom Tonetom Potočnikom, s sopranistko Andrejo Zakonjšek in z baritonistom Markom Finkom. Zaključek Martinovih dnevov bo v nedeljo z mašo v farni cerkvi sv. Martina, po njej pa bo pred cerkvijo še koncert godbe iz Šentjurja. Zaključek bo ob 16. uri. Tliristično olepševalno društvo Ponikva s predsednikom Slavkom Špurom upa, da bodo letošnji Martinovi dnevi združili domačine v ogledu zanimivega programa in pokušini domačega mladega vina ter prijaznem sprejemu obiskovalcev. TV V laški knjižnici so se z recitali in prozo predstavili domači literarni ustvarjalci, ki tu in tam za kratek čas tudi kaj napišejo in svoja dela enkrat v letu predstavijo širši javnosti. Letos so se tako zbrali (na sliki od leve proti desni) Zlata Strel, Darko Tauses, Marija Li-povšek Schuller, Nevenka Fan-tinatto, Mira Dežalak ter (spredaj) Hedvika Peterkovič, Erika Krašek, vodja izpostave Jav- Skriti talenti iz Laškega nega sklada RS za kulturne dejavnosti občine Laško Ivan Medved, Jožica Lipovšek ter Rok Matek, povezovalec večera, ki so ga popestrili tudi učenci Glasbene šole Laško. MM Malo drugače bo že 8. martinovo v Laškem - Nova prva violina Etno odbora Prednost, ki Je Laščani ne izkoriščajo Laški starši imajo misleke - O Šmocl Študentski mladinski otroški center Laško, bolj znan po kratici Šmocl, pod okriljem občine, deluje že skoraj tri leta. Kljub raznovrstnim vsebinam, ki jih ponuja v kletnih prostorih občinske stavbe, nekateri starši in učitelji otrokom še vedno ne pustijo v »podzemlje«. Ne glede na pripravljene vsebine je obisk otrok in mladostnikov v Šmoclu ponavadi klavrn. »Kot da pozabljajo, da je program namenjen prav njim,« pravi vodja Šmocla Aljaž Cestnik. »Pred kratkim smo na primer pripravili plesno delavnico, ki je bila identična tisti, ki jo pripravljajo v Celju. Imela je namreč iste plesne učitelje, le da je bila cenejša od celjske. In kaj se je zgodilo - le pet otrok se je je udeležilo, ostali starši pa so svoje otroke vseeno raje peljali v Celje.« Na težave zaradi stereotipov naletijo tudi prostovoljke, ki izvajajo učno pomoč. »Pred kratkim prostovoljka in učenka nista našli primernega prostora za učenje, zato je prostovoljka predlagala Šmocl. Deklica je predlog zavrnila, češ da je mami >tja< ne pusti,« še pripoveduje Cestnik, »pa čeprav njena mati še nikoli ni bila pri nas.« Kljub omenjenim težavam v Šmoclu nikoli niso sami. Največ k njim zahajajo tisti srednješolci, ki bi bili sicer cele dneve prepuščeni dvorišču. V dvorani Kursk lahko deskajo po internetu, igrajo računalniške igrice, namizni nogomet ter se udeležujejo raznih ustvarjalnih neutemeljene pa i vrsta stereotipov »Tudi kritične stvari je včasih tri ba povedati,« pravi Aljaž CestnH) ki ni zadovoljen z obiskom Šmocla in izobraževalnih delavnic. En krat mesečno se lahko kot po> slušalci ali izvajalci vključijo j jam session, »kjer gre pravza prav za preigravanje in impro viziranje znanih džez komadov Laški mladini bi namreč radi razširili obzorja in vsaj na ko» certnem področju nam uspe va,« dodaja Cestnik. Zelo obiskane so tudi njihove Izspoved nice oziroma potopisni veče ri, kjer poleg običajne predsta vitve države obiskovalci podon živijo tudi kakšno osebno ia kušnjo, na primer hrano ali kakšen drug segment kulture. V svo jih prostorih gostijo še gledališko delavnico in študentski pevski zbor Korina. Malo več mladih je skupaj zbrala tudi nova TV-oddaja, ki jo pripravlja^ jo v Šmoclu, imenovana Izpod korenin. Namenjena je seveda mladim, prinaša pa njihove kritične poglede na stvari, ki se dogajajo v občini in tudi širše. ROZMARI PETEK Od danes do nedelje bo v Laškem žnova vse v znamenju Martina. Začelo se bo s sveto mašo, nadaljevalo z razstavo in s predavanjem o okoliških zidanicah, veselimi mar-tinovanji in končalo s sejmom. Ob Turističnem društvu Laško je kot vedno pobudnik in organizator Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, ki ga že mesec dni vodi Bogomila Košec. Bogomila Košec je bila nepogrešljiva v folklorni skupini Antona Tanca, štiri leta je bila aktivna članica Etno odbora, zdaj pa je na mestu predsednika odbora zamenjala dolgoletne- ga predsednika Vlada Ma-rota. »Njega bo sicer zelo težko zamenjati,« poudarja, »saj se trenutno še sploh ne zavedamo, koliko dodatnega tehničnega in organizacijskega dela je imel. Njegovo delo mi bodo pomagali opravljati dva podpredsednika in tajnik, še vedno pa vsaj malo računamo tudi na Vladovo pomoč. Skratka,« še dodaja, »malo drugače se bo že delalo, čeprav se to pri tradicionalnem 8. martinovem še ne bo poznalo.« Vlado Marot je že nekaj časa napovedoval, da ljubiteljske in brezplačne vloge predsednika odbora ne bo mogel več dolgo opravlja- ti. »Predvsem zato,« pripoveduje, »ker se zaradi obilice administrativnega dela nisem mogel posvečati vsebinskim stvarem. Zveza kulturnih društev Laško, ki je v začetku urejala administrativna dela, že nekaj časa ne funkcionira več v takšnem smislu. Poleg tega si že nekaj let želim, da bi imel več časa za raziskovalno delo. Zanimajo me običaji, ki še nikjer niso zapisani, ljudske legende, vraže, pripovedi, o čemer imam že kar nekaj zbranega materiala.« Odbor po mnenju bivšega predsednika čaka še veliko dela: »Če ZKD občine Laško ne bo zaživela, bo odbor moral razmisliti o kak- P.J. ROGAŠKA S. j KOZJE ; PODČETRTEK 17 Navdušenje nad računalniki Oktobra je bil v Šmarju pri Jelšah predstavitveni sestanek Univerze za tretje življenjsko obdobje, v tem tednu pa začenjajo z računalniškim tečajem za sta-lijše občane. Prijavilo se je |car 20 interesentov, zato jih bodo morali razvrstiti v dve skupini. V okviru šmarske Univerze za tretje življenjsko obdob-e bosta vsak mesec po dve jredavanji oziroma delavnici (v tem mesecu o krepitvi in ohranjanju spomina v zrelih letih ter zdravi prehrani). Računalniškemu tečaju bodo v irihodnjih mesecih sledili te-aj angleščine, likovni tečaj ter študijski krožek na posebej določeno temo. Zamisel za Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Poravnava je uspela V Šmarju pri Jelšah, kjer se je dolgo zapletalo s prostori za ustanovitev Varstveno delovnega centra, so problem rešili. Občini je pred kratkim uspelo skleniti poravnavo z denacio-nalizacijskimi upravičenci in tako je postala lastnica stavbe v celoti. -Gre za stavbo nekdanje šmarske trgovske družine Wagner, ki jo je do lanske preselitve dolga leta uporabljal Center za socialno delo. Prostori, ki v celoti merijo 375 kvadratnih metrov, bodo tako v bodoče namenjeni usposabljanju in delu občanov s posebnimi potrebami iz šestih občin Obsotelja in Kozjanskega. Idejni projekti obnove objekta so že pripravljeni. Kot je povedala Zlatka Pilko iz občinskega oddelka za družbene dejavnosti, nameravajo začeti z obnovo stavbe bodočega VDC po novem letu, po sprejetju občinskega proračuna. Za prvo fazo, ki obsega obnovo pritlične etaže, naj bi odšteli 25 milijonov tolarjev. Obnovili bodo tudi stavbno pohištvo in ostrešje ter poskrbeli za invalidom prijazno okolje, brez arhitektonskih ovir ter s primernimi sanitarijami. Obnova naj bi bila končana do aprila oziroma najpozneje do junija prihodnje leto, ko bodo sprejeli prvih 12 do 15 varovancev iz vseh obsoteljsko-kozjan-ških občin. Občina bo obnovljeno stavbo po dogovoru oddala v 10-letni najem (z možnostjo odkupa) ministrstvu za delo, družilo in socialne zadeve, Vars-fveno delovni center Šmarje pri Jelšah pa bo deloval kot enota centra v Šentjurju. BRANE JERANKO Šmarju, eno od 30 v državi, se je porodila med upokojenci, uresničila pa jo je obsoteljsko-kozjanska Ljudska univerza Rogaška Slatina. Ta je začela z njo lani v Rogaški Slatini, kjer je računalniški tečaj zaključilo 12 starejših občanov (pripravili so še likovni tečaj ter redna tedenska srečanja na teme zdravega življenja, zgodovine kraja, potopisnih predavanj, poslika-ve svile, izdelave voščilnic ...). Računalniški tečaj v Rogaški Slatini bodo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje ponovili tudi konec tega meseca. Kot ugotavljajo, ima kar nekaj upokojencev v domačem gospodinjstvu računalnik, od domačih pa pridob- ljenega tudi nekaj najosnovnejšega računalniškega znanja. Med njimi je tudi nekaj knjižnih moljev, ki si želijo v knjižnici izposoditi gradivo s pomočjo računalnika brez tuje pomoči. Od vsega jih najbolj zanimata elektronska pošta ter brskanje po internetu (kar bo tudi osrednja tema računalniškega te-čajá). V Obsotelju ugotavljajo, da se v Univerzo za tretje življenjsko obdobje vključujejo različni občani. Od tistih, ki so iz različnih razlogov dokončali zgolj osnovno šolo ter želijo znanje nadoknaditi v tretjem življenjskem obdobju, do fakultetno izobraženih občanov. BRANE JERANKO S predstavitvenega sestanka nove Univerze za tretje življenjsko obdobje, v Šmarju pri Jelšah, k Zamisel se je porodila med tamkajšnjimi upokojenci. Čez pol leta boljše? Pereče razmere v Zdravstveni postaji v Rogaški Slatini, kjer primanjkuje zdravnikov, mora Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah odpraviti v pol leta. Tako je odločil občinski svet Rogaške Slatine. O perečem položaju v sla-tinski zdravstveni postaji smo že poročali, nazadnje so o tem razpravljali še občinski svetniki. V postaji so zaposleni štirje splošni zdravniki, od katerih sta bila dva starejša dolgo odsotna zaradi zdravstvenih težav, ena zdravnica pa je na porodniškem dopustu. Pomagajo si z nadomeščanjem zdravnikov iz treh sosednjih postaj, vendar občina zahteva normalno delovanje postaje. Na povabilo občinskega sveta je direktor krovnega Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Janko Čakš svetnikom marsikaj pojasnil, med drugim dejstvo, da letos s tremi razpisi niso uspeli zaposliti niti enega novega zdravnika. Sicer imajo v Rogaški Slatini kar tri domače mlade zdravnike, ki zaradi strogih zahtev zbornice nimajo pogojev za delo. Zaposlitev v Rogaški Slatini zelo zanima številne zdravnike iz bližnje Hrvaške, vendar so zahteve naše države zelo stroge. Tako morajo hrvaški zdravniki pri nas opravljati izpite, težave imajo tudi z delovnimi dovoljenji in podobno, je med drugim povedal direktor Čakš. BRANE JERANKO Nesoglasja se nadaljujejo Na seji občinskega sveta Podčetrtek svetniki niso potrdili delitvene bilance z občino Bistrica ob Sotli. Zanimivo je, da je občina Bistrica ob Sotli na svoji seji pripravljeni sporazum že sprejela. Župan občine Podčetrtek Marjan Drofenik je povedal, da je sporazum zasnovan na Zakonu o lokalni samoupravi ter na Sklepu o delitvi premoženja nekdanje občine Šmarje pri Jelšah, ki so ga sprejemale občine Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Kozje in Podčetrtek. V Podčetrtku omenjenega predloga delitvene bilance z občino Bistrica ob Sotli niso sprejeli zato, ker je občina Bistrica ob Sotli občini Podčetrtek iz leta 1999 dolžna 3,25 milijona tolarjev z zamudnimi obrestmi, kar znese skupaj okoli pet milijonov. Omenjena sredstva občina Bistrica ob Sotli dolguje pet let, dolg pa je izven delitvene bilance. TV Najboljši na Kozjanskem sejmu v Celje znova po asfaltu Organizacijski odbor 5. Kozjanskega sejma je pripravil oceno sejma in nagradil najboljše razstavljavce ter pripravljavce »kozjanske rihte« oziroma hrane, ki je bila značilna za preprostega človeka na Kozjanskem. Predsednik Andrej Kolar je z letošnjim sejmom zadovoljen, saj je za Praznikom kozjanskega jabolka v Podsredi to druga največja tovrstna prireditev na Kozjanskem, v Obsotelju in Posavju. Hidi obiskovalcev je vedno več, saj si je letos sejem v dveh dneh ogledalo več kot 3.000 ljudi. Vedno več je kmetov z ekoloških kmetij, zasebnih podjetij in pridelovalcev domače hrane in pijače. Na letošnjem sejmu so imeli najlepše pripravljene razstavne stojnice pekama Marije Resnik iz Koz- jega, kovaštvo Vladimirja Peč-nika z Vojskega v KS Podsreda in rezbarstvo Marka Ko-stanjška iz Podsrede. Prvič so pripravili tudi tekmovanje v pripravi »kozjanske rihte«, kjer je sodelovalo sedem družin, nagrajene pa so bile družine Milene Pirš z Zdol, Marije Brglez iz Kozjega, Ernesta Podlesnika z Ve-ternika in Srečka Kunsta iz Bistrice ob Sotli. TV aluminij komen V Rogaški Slatini urejajo glavno mestno križišče v smeri proti Šmarju pri Jelšah in Celju, ki je bilo zaradi nepreglednosti doslej prometna črna točka. Med Slatinčani je znano kot »križišče pri Elektru«. Na njem se razcepijo ceste proti Celju in Rogatcu, proti zunanji mestni obvoznici ter proti objektom v okolici nove zdraviliške promenade. Po novem bo promet urejen v krožišču, mesto bo na tem območju na novo pri- dobilo tudi kolesarsko stezo. Z vsemi deli naj bi zaključili do konca meseca, začeli pa so sredi avgusta. Doslej so prestavili komunalne vode in postavili novo javno razsvetljavo, trenutno postavljajo robnike pločnika in kolesarske steze, cestišče pa bo ostalo makadamsko do sredine meseca. Vrednost vseh del je ocenjena na približno 120 milijonov tolarjev, od tega prispeva država 67 milijonov, preostalo Občina Rogaška Slatina. BJ PVC OKNA: gREHAU PREDST. CELJE, LAVA 7e Tel.: 03 425 49 38 Fax: 03 425 49 39 GSM: 051 343 225 www.aluminij-montal.si VGRAJUJEMO IN ZAMENJUJEMO PVC. ALU OKNA. VHODNA VRATA, ROLETE, POLKNA, ZIMSKI VRTOVI. STEKL. FASADE Množično v kino Planeta TUŠ Polni parkirni prostori. Ogromno ljudi, zabava povsod. Tako bi lahko opisali Planet TUŠ pretekli vikend. Začela se je namreč akcija ob drugi obletnici kinematografov Planeta TUŠ, ob kateri je cena vstopnice za vse imetnike Planet TUŠ kartice 50 odstotkov nižja. Minilo je drugo leto, od kar je Planet TUŠ odprl svoja vrata. V tem času je center za nakupe, druženje in zabavo postal priljubljeno zbirališče Celjanov. S svojimi trgovinami, biljardom, gostinsko ponudbo, otroškim kotičkom, kinematografi ter različnimi prireditvami Planet TUŠ poskrbi za zabavo vseh generacij. In ker je obletnice vedno prijetno praznovati v družbi, so se v kinematografih Planeta TUŠ odločili za akcijo v mesecu novem- Vsi imetniki Planet TUŠ kartice si lahko vse filme ogledajo po praznični ceni 450 SIT. In da so Celjani praznovanje vzeli resno, dokazuje že dejstvo, da je v času od petka do nedelje kinematograf obiskalo 8.317 ljubiteljev filma. Akcija bo trajala ves november, zato praznujete s kinematografi Planeta TUŠI 18 SL. K0NJICE| VOJNIK | ZREČE J VITANJE NOVI TEOHH Nova mostova v dolini sv. Janeza Včeraj so v dolini svetega Janeza, tij Ljublja v neposredni bližini Žičke kartuzije, vezuje Žjče z Dramljami, so naredili odprli dva nova mostova. Potrebnih 118 milijonov tolarjev je v celoti zagotovila Direkcija RS za ceste. Mostova, ki se lepo vključujeta v okolje, so načrtovali v Visuri Celje, izvajalci del so bili iz CM Celje, nadzor pa je bil v rokah Skupnosti cestnih podje- I. Oba odseka ceste, ki po-3 naredili a tej cesti pred rokom. S tem pa dela še niso zaključena. Kot je povedal konjiški župan Janez Jazbec, bo potrebno posodobiti še dva mostova. Enega bodo po dogovoru zgradili prihodnje leto, ko pričakujejo, da bodo stekla tudi dela na tej cesti z dra- meljske strani proti Žički kartuziji. V direkciji za ceste že pripravljajo projekte. »Poleg ureditve sodobne povezave med dvema sosednjima občinama, torej konjiško in šentjursko, pa bomo poskušali čimprej zagotoviti tudi potreben denar za asfaltiranje ceste od Žičke kartuzije do Sojeka,« je še obljubil Janez Jazbec. MBP Dom za različne potrebe Na Frankolovem so v nedeljo blagoslovili Aletin dom, ki bo služil za različne krajevne potrebe. Objekt, ki je v župnijski lasti, je po odhodu redovnic iz tega kraja dobro desetletje sameval, od lani pa so ga s pomočjo krajanov in drugih obnavljali. Krajani so zbrali 9 milijonov tolarjev, donatorji so darovali različni material, kar 140 krajanov in drugih pa je opravilo 110 dni prostovoljnega dela. Dobrih sto kvadratnih metrov velik objekt bo večnamenski, saj bo služil za veroučno učilnico, za mladinske in skavtske potre- Krožišče Je pogoj Območje nekdanjega Lipa v Slovenskih Konjicah je bilo sprva predvideno predvsem za proizvodno in obrtniško cono, sedaj pa je že jasno, da bodo tu zgradili že tretji veliki trgovski center v kraju. Občina želi ob tem iztržiti kar največ. V urbanistični pogodbi so zahtevali, da investitor v 15 dneh po podpisu pogodbe v celoti plača komunalni prispevek, da zgradi dovozno cesto v skladu z željami lokalne skupnosti in jo potem prenese v javno dobro ter da že v času gradnje centra zagotovi svoj delež za izgradnjo krožišča. Predviden prispevek naj bi bil 19, 5 milijona tolarjev, preostala sredstva naj bi prispevala republiška direkcija za ceste. Ta je izgradnjo krožišča postavila kot pogoj za vključitev centra v uporabo. Občina oziroma občinski svet pa kljub pomislekom, kaj bo, če država ne bo uvrstila krožišča pri Lipu v svoj program, vztraja, da v tem primeru ne bo izdala uporabnega dovoljenja. Zgrajeno krožišče je torej pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, s čimer pa se vlagatelji v nov trgovski center na območju Lipa strinjajo. MBP be, pevske vaje različnih zborov, kulturne prireditve, sestanke ter za maše v zimskem času. Aletin dom so poimenovali po redovnici usmiljen-ki, ki je bivala na Frankolovem dolga leta. Objekt je v nedeljo blagoslovil celjski opat Marjan Jezernik, skupaj z večimi duhovniki. Zupan Vojnika Beno Po-dergajs je med blagoslovitvijo opozoril na izjemno pripravljenost krajanov, ki so bistveno prispevali k obnovi objekta. Pripravili so tudi bogat kulturni program. BRANE JERANKO Aletin dom bo služil za različne krajevne potrebe. Postali so študenti Klub študentov Dravinjske doline je minulo soboto v prireditveni dvorani MC Patriot organiziral tradicionalno bru-covanje. Tekmovanja za naj brucko in bruca ter lepe nagrade, se je letos udeležilo deset brucov in bruck, ki so pred številnimi gledalci uspešno prestah vse naloge starih bajt Brucke in bruci so bili postavljeni v vloge vesoljskih turistov, ki jih je med minulo točo zajela Medplanetarna kon-trola za odkrivanje nedovoljenih obiskov. Agenta sta jim na podlagi Pravilnika za lovljenje medplanetarnih turistov dala možnosti, da z izpolnitvijo petih nalog pridobijo naziv študenta. Medtem ko jim je agent Mr. P pomagal tudi s posebnim energetskim napitkom imenovanim Brucomor, jim je agent Mr. M poskušal na vsak način Naj bruc in naj brucka pri krepčanju z brucomorom preprečiti uspešno opravljanje nalog in jih na koncu izgnati. Ob koncu vseh petih iger je tričlanska komisija razglasila najuspešnejše bruce in brucke. Naziv naj brucke je pripadel Anji Slapnik, naj bruca Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02,8/03-popr.. 58/03-ZZK-1) Občina Vojnik sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO pred javno razgrnitvijo za Občinski lokacijski načrt Stanovanjska soseska Vojnik Cona 7a ki bo v petek. 19. novembra 2004. s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi upravne stavbe Občine Vojnik. Keršova ulica 8. 3212 Vojnik (pritličje) Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog občinskega lokaciiskeoa načrta Namen prostorske konference je pridobitev pr^oračMsmerrteri'riegitimnk interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo prostorskih aktov. Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge na predstavljen predlog lokacijskega načrta v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati po registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Župan Občine Vojnik Benedikt PODERGAJS l.r. pa Anžeju Zorcu. KŠDD je naj brucki in naj brucu podaril potovanje v Beograd. Drugo mesto in s tem potovanje s KŠDD v Planico si je z izvirnim samostojnim nastopom priboril Andraž Klevže, tretje mesto in silvestrovanje v MC Patriotu pa Živa Vrtovec in Zvonko Gobec. PP Z OBČINSKIH SVETOV Več za naložbe ZREČE - Po pričakovanjih bo občina Zreče prihodnje le| razpolagala z milijardo 122 milijoni tolarjev. Po predlogu pni računa občine bodo bistveno več denarja kot letos namenili i naložbe. Povečanje gre v glavnem na račun letos pričete adapij cije vrtca in osnovne šole Stranice. Zanjo bodo letos iz proračj na namenili 40 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa kar 17 Preostali denar, namenjen za naložbe, bo šel pretežno za odpi čilo kreditov, ki so jih najeli za naložbe v preteklih letih. Predli proračuna je župan že predstavil občinskim svetnikom, sedaj j ga obravnavajo sveti krajevnih skupnosti. Prva obravnava t občinskem svetu je napovedana za 29. november. Dogovorjena parkirišča SLOVENSKE KONJICE - Občinski svetniki so ob prvi obrav navi spremembe zazidalnega načrta oziroma namembnosl poslovno storitvenega objekta Pluton v središču Slovenski! Konjic zahtevali, da investitor, Pluton gradnje, zagotovi o| obstoječih 43 še 23 parkirišč. Potrebe po parkiriščih so si povečale zaradi s spremembami odloka predvidene uredj tve 17 stanovanj. Pluton je pobudo občine sprejel in se zave zal, da bo manjkajoča parkirišča uredil pri novi talni uredi tvi ploščadi med avtobusno postajo in Mestnim trgom. Pod pisan dogovor je svetnikom zadoščal za prejem odloka. Grajski trg 31 VITANJE - Občina prodaja poslovno stanovanjsko stavbi na Grajskem trgu. Zgrajena je bila leta 1801 in so jo od takra že nekajkrat obnavljali. Kljub temu je sedaj v tako slaben stanju, da je nujna statična sanacija. Občinski proračun de narja za sanacijo nima. S prodajo objekta, v katerem so na zadnje bila tri stanovanja in trgovski lokal, želijo ne le pove čati varnost objekta in polepšati izgled starega trškega jedra temveč tudi pridobiti ustreznejša stanovanja. Za objekt, k ima skupne uporabne površine skoraj 430 kvadratnih me trov, pričakujejo najmanj 8,7 milijona tolarjev. MB1 NAKRATKO Pred podpisom pogodbe SLOVENSKE KONJICE - Sedaj ni več nobenega dvoma-novo konjiško gimnazijo bo gradilo podjetje Prevent grad) nje, denar pa bo zagotovila KBM-Leasing Maribor. Ostai trije ponudniki se namreč na izbiro niso pritožili, tako di se bo konjiški župan Janez Jazbec predvidoma jutri sestal i predstavniki financerja in izvajalca gradnje. Pred podpi som pogodbe želijo Konjičani doseči skrajšanje predvide nega roka izgradnje tako, da bi bila gimnazija dokončana pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. Pred upokojitvijo SLOVENSKE KONJICE - Med poslanci, ki so svoje delo opravljali v prejšnjem mandatu državnega zbora in niso ponovno kandidirali, je tudi konjiška poslanka Nove Slovenije Marija Ana Tisovic. Kot je napovedala že pred volitvami, bo še na prej delovala y politiki, vendar kot upokojenka. To je seda tudi potrdila, saj se namerava upokojiti s 1. januarjem, čeprav ji zakon omogoča, da bi še leto dni prejemala poslansko plačo. Obisk iz Sedbergha ZREČE - Danes, v četrtek, prihaja v Zreče tako imenovani Odbor za twinning iz angleškega Sedbergha, kraja, ki je Zreče med štirimi evropskimi mesti izbral za svojega dvojčka, s ka terim namerava stkati tesne stike na vseh področjih življenja. V času obiska si bodo predstavniki Sedbergha ogledali Zreče ter dogovorili način sodelovanja med krajema. Svoja pričakovanja in vtise bodo predstavili tudi na tiskovni konferenci. Tradicionalno martinovanje SLOVENSKE KONJICE - Na Starem trgu v Slovenskih Konjicah se bo v soboto, 13. novembra, ob 10. uri, začelo tradicionalno martinovanje. Skupaj ga pripravljajo občinaJ GIZ Dravinjska dolina in Vinarsko-vinogradniško društvo Slovenske Konjice. MBP Zidanica Črešnjice naprodaj Zidanica Črešnjice, ki je v lasti Turistič- njice prazna, pred prodajo pa je bilo treba nega društva Frankolovo, bo v kratkem rešiti problem zaradi funkcionalnega zero- naprodaj. Občina Vojnik bo po sporazu- ljišča. Objekt je bil namreč doslej brez za- mu z društvom objavila javni razpis za dostnega funkcionalnega zemljišča, ki bi prodajo nekoč zelo priljubljenega turistič- omogočal njegovo normalno delovanje, no-gostinskega objekta. Občina Vojnik ga je prejšnji teden končno Objekt, ki.so ga imele dolgo v najemu Ter- odkupila od sklada kmetijskih zemljišč. Od me Zreče, so obiskovali gosti iz celotne celjske sklada je odkupila tisoč kvadratnih metrov regije, nato pa je prišlo do prekinitve sode- zemljišča. lovanja. V zadnjih letih je bila Zidanica Čreš- BJ Dvojčici za spravo staršev Celjsko gledališče je pred novo, tretjo premiero v tej sezoni. Za čas pred koncem leta v gledališču vselej skrbno oblikujejo program s postavitvijo mladinskega ali otroškega dela. Po lanski uspešnici Ronja, razbojniška hči, ki še ostaja na programu, zdaj napovedujejo nov hit za mlade. V soboto ob 17. uri bo v SLG Celje premiera Dvojčic, dela nemškega pisatelja Ericha Kâstnerja. Vstop bo za dvojčke brezplačen. Ekipo ustvarjalcev predstave je vodila mlada režiserka Ivana Djilas, ki je skupaj z dramaturginjo Tatjano Doma besedilo tudi prevedla. Zanimivo je, da je gledališko delo nastalo po knjigi, kar ni vselej lahko, so poudarjali ustvarjalci gledališke zgodbe, ki jo je avtor zasnoval že leta 1942 kot osnutek filmskega scenarija. Starejši se bodo spomnili prvih filmskih Dvojčic iz leta 1949, potem pa je nastalo še nekaj filmskih upri- Zgodba o nenavadni usodi dveh deklic - Za dvojčke vstop prost zoritev in nadaljevank. Knjiga in filmi so doživeli pri občinstvu neverjeten uspeh. Tako se tudi v celjskem gledališču nadejajo, da bo zgodba, ki jo med ločenima staršema pleteta dvojčici Lota (Tina Gorenjak) in Lui-za (Barbara Vidovič), da bi ju spet spravili skupaj, doživela uspeh. Umetniška voditeljica mag. Tina Kosi, ki je delo uvrstila v program, je prepričana, da bo zabavna, duhovita in poučna mladinska igra postala uspešnica letošnje sezone. Za predstavo je med šolami na Celjskem že zdaj veliko zanimanje, saj je prodanih več kot 30 predstav. Kot poudarja dramaturgi-nja Tatjana Doma, Dvojčici postavljata pod drobnogled starše, ki so zaradi prezaposlenosti, lastnih ambicij, nezrelosti ali nevednosti neodgovorni in zapostavljajo svoje otroke. Ko Lota in Luiza v zamenjanih vlogah spoznata očeta in mamo, ostane le malo od velikih pričakovanj in ilu- zij ... V vlogi Trudi in učiteljice se bosta v alternaciji, ker je vmes posegla bolezen, predstavljali Barbara Med-vešček in Tjaša Železnik, ki bo nastopila na premieri. Očeta bo zaigral Tarek Rashid, Ireno, očetovo ljubico, Man-ca Ogorevc, vzgojitelja in doktorja Strobla Rastko Krošl. Prvič bo na odru SLG nastopila igralka Lučka Poč-kaj, nova članica ansambla, ki je v celjsko prestopila iz tržaškega gledališča. Zavedajoč se, da je za otroke dobro le najboljše, je nastajala predstava za mladostnike, ki bodo ob zgodbi uživali še v izjemno bogatih kostumih Jelene Prokovič, sceni Petre Veber in ob glasbi skladatelja Boštjana Gombača. Za koreografijo je poskrbela Uršula Teržan. Dinamična, duhovita in po drugi strani pouč-no-vzgojna igra Dvojčic, v kateri se bodo prepoznavali otroci in starši, narejena v tako imenovanem supermarket stilu, je mešanica vsega po malem, kot pravi režiserka Ivana Djilas, »zato bo blizu Lučka Počkaj v vlogi mame in dvojčica Barbara Vidovič mlademu občinstvu današnjega časa«. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC Firštov koncert v Linzu OCENJUJEMO Izjemen orgelski koncert »Za/slišati nevidno svetio- god, tudi v Celju. Orgle ima- V sredo, 17. novembra, bo v Bergtheatru v Linzu v Avstriji koncert ob 40. rojstnem dnevu slovenskega skladatelja, Celjana prof. Nenada Firšta. Eden najpomembnejših avstrijskih skladateljev Alfred Peschek, zaslužni profesor salzburškega Mozarteu-raa in umetniški vodja Ne-ues ensamble iz Linza, se je odločil, da enega izmed koncertov posveti slovenskemu skladatelju. »To je dogodek, ki živečega skladatelja, še posebej tujca, doleti le izjemoma,« je počaščen Nenad Firšt. Tudi sicer se je že večkrat zgodilo, da so Peschkove in Fir-štove skladbe igrali na koncertih na Dunaju, v Beljaku, Salzburgu, Ljubljani in seveda Linzu. Zato bo tudi tokrat ob Firštovih na sporedu tudi nekaj Peschkovih del in ena skladba slovenskega skladatelja Dušana Bavdka. K čestitkam k življenjskemu jubileju Nenada Firšta, vodje glasbene dejavnosti pri uspešnemu koncertu v Lin-Zavodu za kulturne priredi- zu se pridružuje tudi mesto tve Celje in dirigenta Celjske- Celje, ga godalnega orkestra ter k MP www.radiocelje.com Peta klavirska dneva V Glasbeni šoli v Rogaški Slatini bosta v petek, 12. in soboto, 13. novembra dva klavirska dneva. Strokovno srečanje slovenskih klavirskih pedagogov vsako leto prireja Društvo klavirskih pedagogov Slovenije (DKPS) EPTA v soorganizaciji s slovenskimi glasbenimi šolami. Letošnje jubilejno, 5. srečanje bo namenjeno mednarodni izmenjavi pedagoških izkušenj, saj bosta poleg pianista Vladimirja Mlinarica, docen- ta na Akademij i za glasbo, svoje poglede na klavirsko pedagogiko v teoriji in praksi predstavila mag. Marija Basch, pianistka in dolgoletna pedagoginja iz Sombora, ki zadnjih 15 let poučuje v Avstriji in pianist, dirigent in skladatelj David Meacock iz Velike Britanije. Med predavanji in praktičnim delom z učenci se bodo na štirih nastopih predstavili učenci, dijaki in študenti slovenskih in zamejskih glasbe- nih šol, v petek zvečer pa bosta z daljšim programom nastopila študent Tadej Horvat iz razreda prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo v Ljubljani in hrvaški študent Javor Bračič iz razreda prof. Karlheinza Kàmmerlinga na Mozarteu-mu v Salzburgu. V soboto dopoldan se bodo člani DKPS EPTA sestali na občnem zboru, za svečani zaključek pa bo zvečer koncert izvrstnega pianista Aleksandra Madžarja, ki poučuje na Kraljevem konzervatoriju v Bruslju in v Bernu. MAJDA JECELJ Od 11. novembra 2004! Razstava umetniške fotografije Do sobote, 13. novembra, je v Galeriji sodobne umetnosti - Galeriji Hodnik v Celju na ogled letošnja medobmočna fotografska razstava, ki je že peta po vrsti. Pripravljata jo celjska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Fotografsko društvo Celje, razstava pa je Pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Na natečaj se je odzvalo 48 fotografov, ki so poslali 308 črnobelih in barvnih fotografij. Pregledala jih je strokovna žirija mednarodno priznanih mojstrov fotografije - Sto- jan Kerbler, Joco Žnidaršič in Vinko Skale -in sprejela 77 fotografij. V kategoriji proste teme je prvo nagrado prejel Marko Rebov iz Celja, drugo Janez Kukec Mezek iz Kamnika in tretjo Miran Beškovnik iz Velenja. Diplomo sta med drugim prejel tudi Matjaž in Herman Čater iz Celja. V temi živali je prva nagrada pripadla Milanu Cerarju z Ljubnega ob Savinji, druga Elu Mihevcu z Vrhnike in tretja Jožici Zafred iz Divače. Diplome so med drugim prejeli Andrej Zimšek in Samo Lešek iz Celja, ter Valentina Šket iz Žalca. ŽB POZABLJENI Ul 96 min., (The Forgotten), triler Režija: Joseph Ruben Igrajo: Julianne Moore, Christopher Kovaleski. Matthew Pleszewicz. Anthony Edwards, Jessica Hecht bo« je bil priljubljen izraz, ki ga radi pripisujejo vrhunskemu dirigentu Carlosu Klei-berju, ki si je izbral Slovenijo za novo domovino in svoj poslednji dom, kjer od letos počiva. Podobna čustva goji do glasbe in Slovenije italijanski orgelski virtuoz Pier-paolo Turetta, ki je mednarodno uveljavljen. Tudi zanj je Slovenija druga domovina. Orgle v njegovem stanovanju v Benetkah so slovenske izdelave. Tudi njegov visokok-valiteten orgelski koncert pri sv. Jožefu nad Celjem 29. oktobra je izraz njegove naklonjenosti in pozornosti do nas. Pierpaolo Turetta rad igra, a nikoli ne koncertira na temelju izmenjav. Najbolj prestižna vrata orgelskih koncertnih hramov po svetu se mu na stežaj odpirajo, ne zaradi prestižnih zmag, ampak zaradi temeljitega znanja kompozicije, ki mu omogoča iskanje srčike skladateljevega navdiha v povezavi z doživetim komuniciranjem z občinstvom. Njegove partiture so »čiste«, brez prstnih redov: pozorno sledi le glasbeni misli. Hamburg, Lubeck, Geneva, London so le nekateri pomembnejši kraji, kamor ga redno vabijo. V teh visokozvenečih krajih je manj znano dejstvo, ki smo ga t; Celju doživeli: Pierpaolo Turetta je eden redkih or-ganistov, za katerega orgle niso sredstvo virtuoznega fi-lološkega izživljanja. A filološko znanje visoko ceni. Orgle so zanj predvsem glasbilo za sporazumevanje s poslušalci in način, kako med bogoslužjem moliti skupaj z občestvom. Izredno rad improvizira med bogoslužjem po cerkvah v Benetkah in dru- jo zanj podobno vlogo, kot jo ima zdravo oko v telesu: živo sredstvo, da lahko neslišno vidi in pokaže. Turetta občuti orgle v vsej njihovi pomenski globini, kar je pokazal tudi njegov koncert v Ce-Iju. Orgle pri sv. Jožefu nad Celjem so liturgiji namenjen inštrument (romantična dispozicija!), ki si noče lastiti pravice po koncertiranju. Marsikateri filološki čistun bi se ob takem inštrumentu namrdnil in odšel Turetta je nanje z vidnim užitkom igral Motila ga je le zvočno neuravnotežena jakostna intonacija nekaterih registrov, kar je navzočim spretno prikril. Iskati virtuoznost le v Tiirettovem briljant-nem igranju je odločno premalo. Petkovi zastoji na cestah so mu odmerili le dobre pol ure časa, da se je seznanil z or-glami. Brezhibno je postavil vse odtenke za zvočno zgradbo zahtevnega programa: štiri skladbe J. S. Bacha in sicer Passacaglia in fuga v C-molu (BWV 582), Kanonske variacije na Vom Himmel hoch, da komm ich her (BWV769), Dio sonata št. 3 v D-molu (BWV 527) ter Preludij in fuga v C-duru (BWV547). Ta programska izbira seje lepo umestila v resnoben okvir večera: koncert je bil neposredno nadaljevanje maše, kjer je Turetta tudi improviziral. Programski lok in poustvarjanje je lepo ponazorilo Bachovo geslo: »Najvišjemu Bogu v čast, bližnjemu pa kot priložnost, da se kaj rmuči!« Orgelska glasba Pierpaola Turetta je bila dogodek, kjer smo lahko nevidno svetlobo tudi zaslišali. Čestitke in zlasti hvala. IVAN FLORJANC Jaguar je prestižna znamka avtomobila, ki ga izdelu-jejo v Angliji, nad njim pa se v zadnjem času navdušujejo predvsem premožne ženske. , Jaguar x-type, s katerim se je j vozila nagrajenka, ima dizelski motor 2.0, 130 konjskih moči. Na sto kilometrov porabi od 7 do 8 litrov goriva. Summit center se nahaja na Flajšmanovi 3 v Ljubljani, le nekaj metrov od velikega nakupovalnega centra City park. Kristjan Grašič iz Summit avta je lvici podaril ključe prestižnega avtomobila in obesek z jaguarjem, ki jo bo spominjal na nepozaben konec tedna. Ko zarjove jaguar Nepozaben konec tedna z jaguarjem x-type - Avto za ljudi z izbranim okusom Ivica in Alojz Velenšek - pripravljena na nova doživetja z jekleno zverino angleškega porekla. V Summit centru poleg jaguarjev prodajajo še land roverje, volve in forde. - Št. 45 -11. november 2004 - Minuli konec tedna se je marsikdo ozrl za Ivico Velenšek iz Celja. Vsakega, ki je pokazal kanček zanimanja, je tudi zapeljala. In čeprav nima ne vem koliko izkušenj, saj je izpit za avto naredila šele februarja letos, se je pogumno spopadla z jaguarjem x-type, ki so ji ga zaupali v Summit avtu v Ljubljani. Ivica je vožnjo z jaguarjem dobila za nagrado na rojstnodnevni zabavi ob 50-letnici Radia Celje pred skoraj dvema mesecema, izkoristila pa jo je minuli konec tedna. »Bilo je nepozabno,« ne more skriti navdušenja nad prestižnim jeklenim lepotcem, »tudi perilo sem oprala in zlikala že med tednom, da sem se lahko ob koncu tedna povsem posvetila jaguarju. Noč, preden so mi izročili njegove ključe, pa zaradi vznemirjenja sploh nisem zatisnila očesa.« Ivici, ki bo letos srečala abrahama, so se v petek dopoldne uresničile sanje. V Ljubljano se je odpeljala z ekipo Novega tednika in možem Alojzom, pred Summit avtom pa jo je že čakal črn lepotec z ročno sešitimi usnjenimi sedeži, armaturno ploščo v orehovem lesu, vso dodatno opremo, dizelskim motorjem in s ceno 10 milijonov tolarjev. Ivica je komaj čakala, da Ivica Velenšek: »Pridite, da vas zapeljem.« sede vanj in se odpelje proti Celju, kjer so že čakali njeni domači in prijatelji, da si od blizu og- ledajo Ivičino »zverino«. »V treh dneh smo prevozili 700 kilometrov, tako rekoč celo Slovenijo. Na jaguarja pa sem se tako navadila, da v ponedeljek, ko sem ga morala vrniti, skorajda nisem več znala peljati svojega clia. Razlika med njima je očitna,« polna lepih vtisov pripoveduje zvesta poslušalka Radia Celje, zahvaljujoča se vsem, ki so ji omogočili to nepozabno doživetje. So pa v ponedeljek doživeli veliko olajšanje tisti, ki so Ivici zavidali nagrado, do katere ji je z žrebom pomagala Natalija Verboten in ki so ji jo podarili v Summit avtu. Mnogi so bili namreč prepričani, da je Ivica dobila jaguarja za vedno ... V omenjeni avtohiši prodajo manj kot trideset jaguarjev x-type na leto, večino med njimi pa v svoje garaže odpeljejo ravno ženske. Predvsem tiste z izbranim okusom, ki imajo povrhu vsega tudi dovolj pod palcem. »Najbolj zanimivo pri tem pa je, da marsikateri kupec sploh ne opravi testne vožnje niti ne sede v avto,« pravi Kristjan Grašič iz Summit avta, »kar pomeni, da zaupajo znamki in predvsem, da vedo, kaj hočejo.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ »Pojdite od doma. Streljamo.« Stanovalcem Maistrove ulice je prekipelo, ker pristojnim ne uspe preprečiti streljanja članom Lovske družine Hum -Strelišče nima gradbenega dovoljenja, zato ni pravne podlage za prepoved streljanja Nekdanja Rakuševa vila, ki jo je Mestna občina Celje za 99 let odstopila v uporabo članom Lovske družine Hum. li smo tudi policiste, ki so nam vselej odgovorili: >Lov-ci so nas obvestili, da bodo streljali, torej to lahko poč-nejo<,« pravi Branko Andel-kovič in ogorčen dodaja, da mu je nekoč, ko se je o motečem streljanju pogovarjal s predstavnikom »vrha« Lovske zveze Celja, le-ta predlagal: »Ko bomo streljali, lahko greste od dqma.« »Nikogar še nismo ustrelili ...« »Lovski dom smo dobili v uporabo od občine za 99 let. Krajani so se na tem območju naselili pozneje in pač hočejo mir,« pojasnjuje Stane Petrovič, starešina Lovske družine Hum. »Najprej so podpisali peticijo in zahtevali, naj jim povemo, kdaj nameravamo streljati, kar smo tudi storili. Vendar to očitno ni bilo dovolj. Mislim, da krajani po svoje nimajo prav. Sosedom smo po sestanku poslali dopise z natančnim urnikom streljanja. Pojasnili smo jim tudi, da v zimskem času ne streljamo, temveč le od marca do avgusta. V tem času imamo treninge samo 2 uri na dan, ob četrtkih.« Kot pravi Petrovič, je streljanja več samo dvakrat na leto, ko pripravijo družinsko ali meddružinsko tekmovanje. »Pravijo, da se izživljamo, da strašimo in ogrožamo ljudi. Res je, da je v neposredni bližini več hiš, prej je bila le ena. Res je tudi, da občasno streljamo preko ceste, vendar gredo ti streli tako visoko, da se ne more zgoditi nič. Strelec izstreli poskusni strel in še enega, če s prvim ne uspe. Na spodnjem strelišču, kjer streljamo čez cesto, pred odstrelom srnjaka, ko je treba preizkusiti puške, vse primerno označimo. Tako ni nihče ogrožen. Nenazadnje streljamo že kar nekaj let, pa v tem času še nismo nikogar ustrelili, pa tudi noben avto še ni bil poškodovan ...« pravi Petrovič in dodaja: »Streljanje je pač dejavnost, ki ima svoje posebnosti in če bo sprejet nov zakon o orožju, naj bi bili na savinjsko-kozjanskem območju le dve strelišči. Dokler zakon to dovoljuje, bomo ob naši lovski koči pač streljali. Krajani so zdaj najeli celo odvetnico, vendar smo se mi odločili, da bomo ravnali tako kot doslej.« »Žal nimamo pristojnosti ...« Podžupan MOČ Franc Fi-lipčič, ki skuša posredovati pri reševanju spora med krajani Anskega vrha in lovci, pravi: »Sam sem poizkusil vse, da bi zaščitili krajane, vendar nam, vsaj doslej, to žal ni uspelo. Ker LD Hum nima gradbenega dovoljenja za strelišče, pristojne inšpekcije nimajo pristojnosti, da bi izdale prepoved streljanja.« Filipčič je s problemom dobro seznanjen: »Ko jim je občina v najem dala nekdanjo Rakuševo vilo, ni nihče vedel, kaj bodo tam počeli. Zdaj preizkušajo strelno orožje in organizirajo treninge streljanja na glinaste golobe. Da bi zaplet rešili, smo se srečali že na kar nekaj sestankih, tako na občini kot tudi v lovski koči. Lovci so že nekajkrat obljubili, da bodo kra- Izstrelki lovcev letijo v gozd, jane vsaj obvestili o urniku streljanja ter da bodo strelske aktivnosti zmanjšali. Nekaj časa je po teh obljubah boljše, potem pa spet začnejo po starem ... O tem sem obvestil vodjo inšpektorata za okolje in prostor Aleksandar Bukanovskega, ki je povedal, da inšpektorji v tem primeru nimajo pristojnosti. Enako je dejal Marko Lamovšek s Policijske uprave Celje. Ker torej lovci nimajo gradbenega dovoljenja za strelišče, jim v tem trenutku nihče ne more nič. Razen tega so lovci trenutno zakonsko zaščiteni, saj sedaj veljavna zakonodaja Strelišče za streljanje na glinaste golobe ob lovskem domu LD Hum. Ker nima gradbenega dovoljenja, pristojne službe streljanja menda ne morejo prepovedati. pogosto poln sprehajalcev. predvideva preizkus strelnega orožja. Nova zakonodaja bo streljanje dovoljevala izključno na streliščih z gradbenim dovoljenjem. Lovci LD Hum le-tega zagotovo ne bodo dobili. Takrat bo njihovo početje v nasprotju z zakoni in inšpekcijske službe bodo imele pravno podlago, da izdajo takojšnjo prepoved streljanja. Če je lovci ne bodo upoštevali, bo lahko posredovala tudi policija. Sicer pa, kolikor vemo, člani LD Hum že iščejo novo lokacijo za strelišče na širšem celjskem območju,« pravi Filipčič. Marko Lamovšek, komandir Policijske postaje Celje, pa je pojasnil: »Obstoječa zakonodaja lovcem dovoljuje, da na strelišču opravljajo treninge. Čas lahko izberejo sami in o tem nas tudi redno obveščajo, zato ne kršijo zakona. Kolikor vem, pa so člani LD Hum začeli tudi s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga bodo dobili ...« Neuradni viri se ob vsem skupaj sprašujejo, ali so policisti res tako zelo nemočni, kot prikazujejo in ali Mestna občina Celje kot lastnik objekta res ne more doseči tistega, kar želi. Lahko bi, na primer, članom LD Hum, napovedala odpoved gostovanja v lovskem domu - glede na to, da uporabniki objekta očitno ravnajo v nasprotju z željami lastnika ... ALMA M. SEDLAR Ko je Mestna občina Celje pred leti nekdanjo vilo Rakuša ob Maistrovi ulici za 99 let dala v uporabo Lovski družini Hum, se ni nikomur niti sanjalo, do kakšnih težav bo prišlo zaradi njihovega konjička. Naselje, v katerem je bilo v tistem času le nekaj vikendov, se je spremenilo v večje bivalno naselje. Stanovalce pa vse bolj moti streljanje, saj naj bi lovci svoje puške preizkušali ob vsakem možnem času. In to ne le na črno zgrajenem strelišču za vilo, temveč tudi vsaj na dveh mestih v gozdu, kjer lovci, ko preizkušajo svoje puške, streljajo kar čez prometno Maistrovo ulici. Krajani so, da bi se streljanje prenehalo, poizkusili narediti že marsikaj. Obvestili so pristojne (ki ne morejo storiti nič), se na nekaj sestankih srečali s podžupanom MOC Francem Filipčičem in tudi s člani Lovske družine Hum in Lovske družine Celje. Približno 20 stanovalcev je podpisalo peticijo, v kateri so opozorili na problem in pojasnili, da se počutijo ogrožene. Spremenilo se ni nič. Prestrašeni ljudje in živali »O streljanju v našem bivalnem okolju smo obvestili župana, podžupana, policiste, inšpektorje, pa vendar nihče še ni naredil ničesar, da bi se streljanje prenehalo,« pravi Branko Andelko-vič, bližnji sosed, ki ob Maistrovi ulici živi od leta 1965. Kot pravi, je med zadnjim mednarodnim obrtnim sej- Brane Anđelković mom razmišljal celo, da bi s tovornjaki zaprl glavno cesto od Laškega do Celja. »Zdelo se mi je, da bi tako morda lahko učinkovito opozorili, s kakšnimi težavami se srečujemo. Vendar so mi obljubili, da bo bolje in tega nisem storil. Vseeno pa je grozno. Imel sem hudo bolno ženo, ki se je ob vsakem streljanju močno razburila. Ljudje, ki živijo v bližini lovske hiše, želijo svoj mir. Živina pri kmetih, ki živijo mnogo višje, se med streljanjem močno prestraši, saj streli odmevajo po vsej kotlini. Ko lovci preizkušajo puške, streljajo kar čez Maistrovo. V gozdu, kamor letijo njihove krogle, pa je pogosto veliko sprehajalcev ... Večkrat smo se že skušali pogovoriti tako z lovci kot s pristojnimi na občini. Obvesti- V dveh minutah je Edi Kokšarov dosegel štiri gole zapored. Igralci so vsi po vrsti priznali, kako jih je občinstvo poneslo do visoke zmage. Zvezda sklatena na tla Oslabljeni Beograjčani so bili povsem nedorasli Celjanom - S Portlandom za čast dvorane in proti tradiciji Kdo bi si mislil, da bo poraz tako prizadel Beograjčane, da so že med tekmo uprizorili neobičajen eksces - kapetan Darko Stanič je sedel na stol za rezervne igralce, snel kapetanski trak in ga vrgel v Nikolo Markoviča. Slednji noče zapustiti trenerskega stolčka, medtem ko je odlični vratar že zaprosil vodstvo kluba za prekinitev pogodbe. Takoj po koncu tekme naj bi v beograjski slačilnici sledil še krajši pretep. Celjani so svoj cilj glede uvrstitve v osmino finala izpolnili, zadovoljili so vse, ki so bili v dvorani in jih pravzaprav zadolžili, da jih spet podpirajo v soboto, ko obračun s Portlandom sicer ne bo odločal o ničemer. Poigrauanje Nepopolna zasedba prvaka Srbije in Črne gore je imela obilo težav v domačem prvenstvu s Fidelinko (31:30) in Vojvodino (poraz v Novem Sadu s 25:29), kaj jih ne bi imela z evropskimi prvaki. Odsotni so bili Nikola Manojlovič in Danijel Subotič ter pri gostiteljih Miha Gorenšek. Celjska rumena podmornica je že v prvih minutah dvoboja torpedirala z vsemi razpoložljivimi močmi. Miro Požun je izvrstno krmaril. Kmalu je začel vključevati sveže moči. Če je Tone Tiselj na 01 pretiraval z rotacijo, jo je Požun le malce preveč odrival oh stran, a tokrat jo je povsem ustrezno uporabil. Vsi so se vpisali v listo strelcev, tudi Vladimir Lollo, le malo pa je manjkalo, da bi to uspelo še vratarju Gregorju Lorgerju. Dobro tretjino tekme je Bojan Tomič igral »klopa« ob Sergejů Rutenki. Celjani so možna protiorožja v tovrstni situaciji iskali že na prvenstveni tekmi v Ormožu. Obramba gostov 5+1 je bila dokončno voda na celjski mlin, saj je Uroš Zorman do odmora zbral že 5 asistenc, Jure Natek pa je dosegel prav toliko golov brez zgrešenega strela. Spektakel? Dvomimo, da se bo vzdušje ponovilo tudi s Portlandom. V Pamploni so pivovarji presenetili prav vse, tudi nas. Grška sodnika Migaš in Bavas sta pač storila svoje in Celjanom nič ne pomaga čudovito delegiranje vzhodnjakov v zadnjih dveh krogih. Rusoma sploh ni bilo potrebno pomagati, Slovaka pa tudi ne bosta pretiravala, saj »vložka« sploh ne bo. Tekmecem bosta dirigirala bivši in sedanji najboljši igralec sveta (uradno) Jackson Richardson in Ivano Balič, nasproti pa bo stal neuradno najboljši na našem planetu Magie Serdžo. V torek bo sledil žreb parov osmine finala. Celjane čaka ena izmed sedmih prvouvrščenih ekip v skupinah (Portland ne). »Čisto vseeno mi je, koga dobimo. Res. Poglej, doma jih premagamo za štiri ali pet golov, potem pa zunaj izgubimo za dva ali tri. Enostavno!«, je malce v šah, a tudi malce zares trdil kapetan Edi Kokšarov. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Delije so »zakurile« tik pred kancem tekme. 5. krog skupine D lige prvakov Celje Pivovarna Laško - Crvena zvezda 36:18 (17:9) CELJE - Dvorana Zlatorog, 5.500 gledalcev, sodnika Aleksander Bašmak in Dmitrij Frolov (Rusija). Delegat Manfred Prause (Nemčija). CPL: Škof 15 obramb, Lorger 5; Rutenka 3, Gajič 3, Kozomara 4, Brumen 4, Mlakar 4, Lollo 2, Bilbija 1, Kozlina 1, Štruc 1, Natek 5, Kokšarov 7, Zorman 1. Trener Miro Požun. CRVENA ZVEZDA: Stanič 10 obramb, Čučkovič 2; Tomič 5, Čorovič 1, Kurbalija, Stojkovič 4, Ilič, Nenadič 3 (1), Dobrkovič 1, Cvetkovič, Pesič 1, Menkovič, Nikčevič 3. Trener Nikola Markovič. Sedemmetrovke: CPL 0-1, Crvena zvezda 1-4. Izključitve: CPL 8 minut. Crvena zvezda 2. Bistveni potek rezultata: 2:0,2:1,6:1,6:2,8:2,9:4,13:4,13:5,14:6,17:6,17:9; 18:9,18:10,20:10, 21:13,22:14,24:14,28:15,28:16,29:17,34:17,36:18. REKLI SO Miro Požun: Gostje niso bili v popolni postavi, kar je seveda vplivalo na razplet. Zato pa sem imel možnost poslati vse igralce na parket. Zahvaljujem se vsem Celjanom in Slovencem za podporo v dvorani. Moja prva skrb je osvežitev moštva. Jure Natek: Pred polno dvorano ni težko igrati. V so- boto bi padla tudi mnogo boljša ekipa od Crvene zvezde. Možnosti, da presenetimo Portland, seveda obstajajo. Uroš Zorman: Zaslužili smo si takšno tekmo. Dolg Crveni zvezdi smo povrnili z obrestmi. Španci se ne bodo prišli sramotit v Celje brez glavnih adutov. Mi jih bomo skušali premaga-i ti s tremi zadetki prednosti, da bi bili vsaj formalno boljši od njih. Nenad Bilbija: Tekma je bila povsem oprijemljiv dokaz, da smo v Beogradu pač doživeli spodrsljaj in da si bolj zaslužimo uvrstitev v osmino finala od Crvene zvezde. Matjaž Brumen: Naša predstava je bila vrhunska. Po daljšem času smo že od prve minute zaigrali tako, kot najbolje znamo. V tej dvorani ob takšni podpori ne bi smeli nikoli izgubiti, tudi proti Portlandu ne. ""Gregor Lorger: Čudovita publika nam stoji ob strani tudi, ko nam ne gre vse po načrtih. Proti Špancem si želimo reprizo, tako glede navijanja kot glede naše igre. Slavko Ivezič: Na krilih neverjetne publike smo celo zelo visoko zmagali. V celjsko dvorano se vrača duh iz pretekle sezone. V Pamplo; ni smo odigrali najbolje v tej sezoni, a ostali praznih rok- j Zanimanje za vstopnice prerašča naša pričakovanja. Ne kupujemo Kavtičnika in tudi Hrvatov ne. D$ Gorenju še četrti poraz V boj za pokal pokalnih zmagovalcev - Računajo na nedeljsko zmago v Velenju V 5. krogu lige prvakov so Velenjčani gostovali v Rusiji pri izjemno močni ekipi Cehovskih medvedov. Tudi v petem poskusu na ruskih gostovanjih - pred tem so jih v evropskih pokalnih tekmovanjih izločili Polyot iz Če-Ijahinska, Voronež, Lukoil iz Astrahana - so bili neuspešni. Rusko prekletstvo tako ostaja do naslednje avanture, za katero pa nikakor ni treba dvomiti, da v prihodnosti ne bi potrkala na vrata Gorenja. Toda tokratno gostovanje je bilo povsem drugačno od vseh prejšnjih. Čeprav se je zdela oddaljena in je prvič dosedaj sploh niso dobro videli, se je bližina Moskve čutila na vsakem koraku. Nenazadnje je bivši CSKA vrhunsko organiziran klub, s proračunom, o katerem lahko slovenski klubi samo sanjajo. Ta namreč znaša kar 5 milijonov dolarjev. "Riđi zvezdniki Čehovskih medvedov so vrhunsko nagrajeni za svoje delo, po drugi strani pa je res, da so pod stalnim nadzorom legendarnega in nadvse uspešnega trenerja Vla-dimirja Maksimova. Slednji svojim igralcem dovoli izhod iz kompleksa le enkrat na teden. Najboljši ponavadi le odidejo v Nemčijo ali Španijo, za podmladek in nasledstvo pa se ni treba bati, saj ima klub kar štiri članske ekipe. Njihovo drugo moštvo je denimo na 3. mestu ruske superlige. Tlidi moderna dvorana, ki sprejme 3.500 gledalcev je zgodba zase, je pravi arhitekturni spomenik, ki je za nameček še izjemno funkcionalen. Tekme v Čehovu, ki šteje le deset tisoč prebivalcev, pa so praviloma odlično obiskane. Toda kljub vsem podanim dejstvom so bili Rusi tokrat zreli za poraz. Domači poraz proti Tre-banjcem je bil Velenjčanom v poduk. Drugače kot proti Trimu Gorenju je zmanjkalo nekoliko racionalnosti pri strelih, moči in strpnosti. Kljub porazu pa so pokazali, da so na dobri poti, da postanejo del evropskega vrha. Če ne letos, pa morda že naslednje leto. »Nasprotnik nas je premagal zaradi našega slabega vračanja v obrambo in prevelikega števila napak v napadu. 1\tdi v obrambi bi lahko odigrali še nekoliko bolj čvrsto, toda zaradi poraza ne smemo biti preveč razočarani. Kot se je kasneje izkazalo, namreč Danci so premagali Meškovo, sicer samo za dva gola, pa vendar, je bila ta tekma le prestižnega pomena. Zasledil sem komentarje, da so Čehovski medvedi počasna in okorna ekipa, toda to ne bo držalo. Poglejte njihovi krili Kovaleva in Jengovatova, pa srednja igralca Ivanova in Filipova ter krožnega napadalca Čipurina. Sami atleti, okretni in hitri rokometaši. Čipurin pa je kljub nekoliko nižji rasti gotovo eden najboljših svetovnih krožnih napadalcev. Vedeli so, kje so naše šibke točke in to so izkoristili,« je sunil vtise tre- V Čehovu, 40 kilometrov oddaljenem od Moskve, so zgradili zavidanja vreden športni objekt. 5. krog skupine C lige prvakov Cehovski medvedi - Gorenje 37:33 (18:18) ČEHOV - Športna dvorana, 3.000 gledalcev, sodnika Hakansson, Nilsson (Švedska). ČEHOVSKI MEDVEDI: Ševeljev 20 obramb, Titov; Filipov 2, Jengovatov 4, Safonov 3, Jegorov 4, Jevdokimov 3, Ivanov 2, Rastorcev 7, Kamanin 2, Kovaljev 5, Peskov 2, Čipurin 2, Dibirov 1. Trener Vladimir Maksimov. GORENJE: Podpečan 14 obramb, Prošt, Skok; Tamše, J. Dobelšek 1, Bedekovič 4, Kavtičnik 6, M. Oštir 4, B. Oštir, Sirk 3, Ilič 7, Šimon, Lesar, Zrnič 8. Trener Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Medvedi 2-4, Gorenje 3-3. Izključitve: Medvedi 14 minut, Gorenje 6. Rdeč karton: Kamanin (60). Bistveni potek rezultata: 6:4, 10:5, 18:18, 23:24, 24:26, 31:27, 32:30, 37:33. Izidi 5. kroga lige prvakov - skupina A: Constanta - Szeged 21:23, Vardar - Barcelona 12:26; vrstni red: Szeged 9 točk, Barcelona 6, Vardar 3, Constanta 2. B: Zaporožje -Zagreb 27:29, Conversano - Montpellier 21:35; Montpellier 10, Zagreb 6, Zaporožje 4, Conversano 0. C: Čehovski medvedi - Gorenje 37:33, Meškovo - Gudme 23:25; Gudme, Čehovski medvedi 8, Gorenje 2, Meškovo 2. D: Celje Pivovarna Laško - Crvena zvezda 36:18, Portland - Wisla 35:24; Portland 10, Celje Pivovarna Laško 6, Crvena zvezda 4, Wisla 0. E: Ciudad Real - Izvidjač 34:30, Kolding - Winterthur 38:36; Ciudad Real 10, Kolding 6, Izvidjač 4, Winterthur 0. F: Creteil - Savehof 20:20, Kiel - Haukar 39:23; Kiel 8, Savehof 6, Haukar, Creteil 3. G: Fotex - Granitas 38:17, Lemgo - Sandefjord 38:29; Fotex 10, Lemgo 8, Sandefjord, Granitas 1. H: Flensburg - Tatran 38:30, Metkovič - Banik 24:24; Flensburg 9, Tatran, Banik 5, Metkovič 1. ner Ivan Vajdl. Velenjčanom tako preostane borba za 3. mesto v skupini in uvrstitev v pokal pokalnih zmagovalcev. V njihov prid govori dejstvo, da so trenutno boljši od beloruskega Meškova, po trditvah Maksimova pa bodo Čehovski medvedi v zadnjem krogu proti njim odigrali maksimalno, saj si želijo prvo mesto v skupini, podobno igro pa pričakujejo tudi od Gorenja. Poleg tega bodo v Velenju v nedeljo, ko bo tekma z danskim Gudmejem, že vedeli rezultat tekme v Čeho-vem. V primeru ruske zmage lahko tudi izgubijo, toda o tem nihče ne razmišlja. »Želimo se z zmago posloviti od lige prvakov. Vem, da so moji igralci tega sposobni. Danci pa na gostovanjih še zdaleč niso tako suvereni kot na domačem terenu. Pričakujem, da se bodo našim pozivom odzvali tudi gledalci in naredili bučno vzdušje, v katerem se bodo Gudmeju tresle hlače,« dodaja Vajdl, ki pa je včeraj vodil Gorenje na regijskem derbiju s Preventom v Slovenj Gradcu. MITJA GAVRILOSKI NAKRATKO PANORAMA KOŠARKA JADRANSKA LIGA 10. krog: Bosna - Pivovarna Laško 65:82 (46:60,30:47, 9:25); Williams 24, Markovi-ć 9; Gnjidić 19, Troha 14, Rizvič 12, Antonijevič 11, Jevdič, Ugrekhelidže 9, Joksimovič 5, Majkič 3. Vrstni red: Union Olimpija 18, Cibona, Partizan 17, Zadar, Pivovarna Laško, Hemofarm, Crvena zvezda, Reflex, Budućnost 16, Geoplin Slovan, Bosna 15, Šibenka 14, Zagreb, Široki brijeg 13, Split 12, Helios 10. 1. SL - moški 4. krog: Krka - Elektra 92:86 (62:73, 36:48, 22:29); Damjanovič 24, Venta 20; Bursič 21, Krejić 16, Nuhanovič 13, Nedeljkovič, Čmer 10, Vi-dovič 9, Ivanović 7. Rogla - Ko- per 64:73 (46:48, 32:35, 21:16); Petrovič 16, Brolih 12, Josipović, Bura 11, Sivka 8, Meško, Hohler, Žnidarič 2; Djurkovič 19, Finžgar 18. Postojnska jama - Alpos Kemoplast 93:83 (69:61, 47:39, 23:16); Bjegović 20, Lenassi 19; Čebular 34, Novak 11, Novakovič 10, Palčnik 9, Samac, Mulić, Kočar 5, Sebič 4. Vrstni red: Postojnska jama, Koper 7, Elektra, Krka, Alpos Kemoplast, Rogla, Branik, Kraški zidar, Zagorje 6, Triglav 4. 1. SL - ženske 3. krog: Konjice-Odeja 59:80 (45:57, 33:39, 10:18); Klančnik 16, Kvas 10, Perlič 9, Fendre 6, Javornik 4, Jelovšek 3, Lubej 2. Merkur - Ježica 78:51; Čonkova 31, Gavriloska 12, Er-kič 10, Jereb, Laskova 4, Kvas, Jiirše, Komplet 3, Lesjak 2; Ra-dulovič 27. Vrstni red: Mari- bor 6, Ježica 5, Odeja 4, Konjice 3, Merkur, Ilirija, Sežana 2. ROKOMET 1. SL - moški 7. krog: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 26:39 (13:19); Bezjak 11, Koražija 5; Kokšarov 7, Natek, Kozo-mara 5, Zorman, Brumen, Mlakar 4, Rutenka, Kozlina 3, Gajič, Štruc 2. Gorenje - 7limo Trebnje 32:39 (18:19); Zr-nić 9, Ilić 7, Sirk, Kavtičnik 5, J. Dobelšek, Bedekovič, M. Oštir 2; Gradišek 8, Uboženka 7. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 14, Trimo 12, Gorenje 11, Ormož 9, Gold Club, Prevent, Rudar 8, Termo 6, Krka, Koper 4, Sviš, Prule 0. 1. SL - ženske 7. krog: Celjske mesnine -Polje 26:18 (16:10); Toplak, Zorko, Pršić 5, Skutnik, Fi-lipovič, Potočnik 3, Krajne, Šon 1; Krhlikar 9, Dimnik 4. Loka kava - Celeia Žalec 26:28 (13:10); Breznik 14, Horvat 4; Petrinja, Kikanovič 6, Strmšek 5, Stevanovič 4, Jeriček 3, Korun 2, Novak, Sotler 1. Vrstni red: Krim 14, Celeia Žalec 10, Loka kava. Burja 9, Ptuj, Olimpija, Celjske mesnine 8, Izola 4, Kočevje, Polje 0. ODBOJKA 1. SL 5. krog: Salonit - Šoštanj To-polšica 1:3 (27, -23, -18, -22). 6. krog: Šoštanj Topolšica -Prvaána 3:0 (18,25,18). Vrstni red: Bled, Prevent 17, Kamnik 13, Krka, Šoštanj Topolšica 10, Olimpija 7, Prvačina 6, Salonit, Termo 3, Svit 1. Tkalec prvi v prestolnici Ljubljana: Na prvi kontrolni tekmi v streljanju z zračnim orožjem so tekmovalci Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem nastopili s pištolo. Peter Tkalec je pri članih osvojil 1. mesto, Andrej Brunšek je bil 11., Aljaž Zorko pa je pri mladincih zasedel 2. mesto. Skromna Katarinina sezona Velenje: Teniška sezona je za večino igralk končana, osem najboljših igralk sveta pa se bo pomerilo na zaključnem turnirju v Los Angelesu. Ve-lenjčanka Katarina Srebotnik, ki je lansko sezono končala na 39. mestu, letos februarja pa je bila že 30., je zdaj kot najboljša Slovenka uvrščena na zelo skromno 87. mesto. (JŽ) Sest medalj v Celje Maribor: Na 23. Iršičevem memoriálu so celjski judoi-sti šestkrat stopili na stopničke, na najvišjo Darko Pete-linšek (Ivo Reya) in Toni Drakšič (Sankaku). Starejši celjski klub je osvojil še tri bronaste medalje (Branko Holer, Denis in Edis Imamovič) , mlajši pa eno (Roki Drakšič). (DŠ) Celjankam pet zmag Per novo pri Žalcu: V OŠ Tr- je je judo klub Sankaku Celje pripravil tradicionalni mednarodni turnir Heledis, na katerem so se po pričakovanjih najbolje odrezale varovanke Marjana Fabjana, ki so osvojile 5 zlatih medalj: v kategoriji do 48 kg Nives Pere, do 52 Petra Nareks, do 57 Vesna Dukič, do 63 Urška Žolnir in do 70 Regina Jerneje. »Od sedmih možnih smo osvojili pet zlatih medalj med članicami in dve zlati medalji pri kadetinjah. "Rtrnir je uspel, organizacija je bila dobra. Prišle so tudi Hrvatice in Italijanke, med domačimi tekmovalkami so manjkale Raša Sraka, Lucija Polavder, ki počasi že okreva po operaciji, in mladinka Maja Ur-šič, ki bo konec meseca operirana na kolenu,«je povedal celjski trener Marjan Fabjan. Nobenih presenečenj Trbovlje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 7. krogu 1. A slovenske lige premagale ekipo Rudarja z 8:0. Odlično se je izkazala Nada Savič, ki je podrla 580 kegljev. Z enakim rezutatom je zmagala tudi druga celjska ekipa, ki je bila na domačem kegljišču boljša od Postojne. (JŽ) ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA, 13.11. KOŠARKA Jadranska liga, 11. krog: Pivovarna Laško - Reflex (17). 1. SL - moški, 5. krog: Alpos Kemoplast - Krka (19), Zagorje - Rogla, Elektra -Kraški zidar (19). Trocal liga, 5. krog: Gospić - Merkur. Liga prvakov, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Portland San Antonio (17.30). NEDELJA, 14.11. Liga prakov, 6. krog: Gorenje Velenje - GOG Gudme (17.30). TOREK, 16.11. KOŠARKA Pokal Uleb, 2. krog, Carigrad: Darušafaka - Pivovarna Laško. Mite Slavili le Laščani Vzpodbudna predstava v Sarajevu - Slabi končnici Zrečanov in Šoštanjčanov Zadnja sobota ni bila uspešna za košarkarske klube s celjskega območja, ki igrajo v najvišjih tekmovanjih, saj je od štirih moštev slavilo le Laško. Zmaga pivovarjev je precej pomembna, saj jih je pripeljala pod sam vrh razpredelnice. Dovolj že prva četrtina Laščani so odlično začeli gostovanje v Sarajevu. S sijajno obrambo in trojkami so že v prvih desetih minutah povsem razbili letos bistveno močnejšo ekipo Bosne. Povedli so s 25:9, tako da kljub vsem naporom domačih zmaga gostov ni bila vprašljiva. Predvsem obramba je ponovno delovala odlično. Vselej, ko so se doma- čini trudili za preobrat, je bila zadeta trojka (skupaj 10), za kar sta zaslužna Boris Gnji-dič (19, 3 trojke, 7 skokov) in Robert Troha (14, 4 trojke). S to zmago so Laščani presegli 50-odstotno uspešnost v dosedanjem delu prvenstva (6 zmag, 4 porazi) ter se prebili pod sam vrh lestvice, kjer si 4. mesto delijo skupaj s še štirimi ekipami. V soboto prihaja v Tri lilije beograjski Reflex, pred tem pa so Laščani Startali v skupini F pokala Uleb, kjer so še avstrijski Kapfenberg, turška Darušafaka, grški Make-donikos, španski Juventut in nemški Bamberg. Poraz v finišu tekme Zrečani so doživeli prvi poraz v svoji dvorani. Tekma proti Kopru se je sicer dobro začela za ekipo Matjaža Ču-ješa, saj je dobila prvo četrtino, nato pa v drugem delu popustila. Gostje so si v 27. minuti priigrali osem točk prednosti, a so jih Zrečani po zaslugi Ilije Petroviča (16, 70-odstotni met, 5 skokov) in Boška Bure (11, 4 skoki) uspeli ujeti. Srečanje je bilo povsem odprto, saj je bil minuto in pol pred koncem izid izenačen (64:64). Nato je Gregor Belina dosegel še svojo tretjo zaporedno trojko (vse v zadnjem delu), Rogla je odigrala sila slabo v napadu in zmaga je odšla v Koper. Domačini so imeli precej pripomb v zvezi s sojenjem, ki je res bilo slabo, vendar so za poraz krivi predvsem sami, saj so v ključnih trenutkih zaigrali vse preveč zmedeno in neorganizirano. Elektra je na gostovanju v Novem mestu držala vse niti igre v svojih rokah do sredine zadnje četrtine. Šoštanj-čani so po 3. četrtini še vodili za 11 točk, nato se jim je ustavilo. Nekaj čudnih odločitev sodnikov je vneslo nemir, ustavil se je met v napadu (v zadnjem delu samo 13 točk) in Krka, ki je že po treh krogih zamenjala trenerja, je zmagala drugič v novi sezoni. Na Dolenjskem je bil pri »električarjih« razpoložen le Peterka kroga: Gnjidič, Troha (Pivovarna Laško), Čebular (Alpos Kemo-plast), Petrovič (Rogla), Bur-sič (Elektra). Igralec kroga: Boris Gnjidič.(Pivovarna Laško). Trener kroga: Aleš Pipan (Pivovarna Laško). Marino Bursič (21, 80%, 4 skoki). Osamljeni Čebular Šentjurčani so se z gostovanja v Postojni vrnili praznih rok, saj so imeli v svojih vrstah le enega razpoloženega igralca. Sandi Čebular (34, 61 %, 6 trojk) je bil premalo za »jamarje«. Vse preveč nihanj v igri ekipe Matjaža Tovornika so namreč homoge-nejši domačini znali izkoristiti v svojo prid. Dodajmo še, da sta povsem odpovedala predvsem najizkušenejša Damjan Novakovič (met: 27%) in Mario Novak, ki je sicer dobro skakal (12),aprav tako odpovedal (33%). V naslednjem krogu pričakujejo Šentjurčani v Hrušev-cu Krko, Elektra bo domačin Kraškemu zidarju, Rogla pa odhaja v Zagorje. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Pivovarna Laško je v 1. krogu pokala Uleb v skupini F premagala Kapfenberg s 83:57 (62:42, 48:25, 24:14). Avstrijski prvak ni bil dostojen tekmec našemu pokalnemu zmagovalcu in jo je v Treh lilijah še dobro odnesel, saj je trener Aleš Pipan nosilcem igre namenil bolj obrobne vloge. Kljub temu so pivovarji v 25. minuti vodili že s 30 točkami razlike. Koše so dosegli: Jevdžič 15, Gnjidič 5, Ugrekhelidze 15, Antonijevič 2, Rizvič 6, Majkič 7, Bro-lih 14, Joksimovič 11, Memčič 6, Ciganovič 2. V isti skupini je grški Makedonikos doma ugnal turško Daruša-fako, nemški Bamberg pa je v Španiji presenetil moštvo Joventuta. V začetku naslednjega tedna bodo Laščani odpotovali v Carigrad. __I 24 ŠPORT NOVI TEDNIH Z levo roko Robert Troha je v Sarajevu zadel stin trojke. »Ena lovorika mora biti naša!« Odličnih prvih 45 minut Publikuma proti Ljubljani 14. krog 1. SNL: CMC Publikum - Ljubljana 3:0 (2:0); Rusič (7), Gobec (17), Vršič (78), Bela Krajina - Mura 2:2, HIT Gorica - Domžale 2:0, KD Olimpija - Maribor Pivovarna Laško 1:0, Kumho Drava - Koper 3:2, Zagorje - Primorje (preloženo). 15. krog: Domžale - CMC Publikum (nedelja, 14.00). 15. krog 2. SNL: Dravograd - Rudar 0:2 (0:1); Borštnar (11,11-m), Kijanovič (75), Dravinja - Factor 2:0 (0:0); Vrenko (70), Ribič (71), Šmartno- Livar 1:0 (0:0); Lu-kenda (71), Krško - Triglav 1:1, Nafta -Aluminij 1:1, Svoboda - Izola 0:2. Vrstni red: Nafta 34, Dravinja, Rudar 28, Svoboda 26, Triglav 24, Aluminij, Dravograd 21, Krško 20, Factor 19, Livar 16, Izola 12, Šmartno 7. 13. krog 3. SNL - vzhod: Stojnci - Kovinar Štore 6:3, Šmarje pri Jelšah - Paloma 2:1, Šoštanj - Pohorje 1:1. Vrstni red: Zavrč 32, Veržej, Paloma 24, Črenšovci 23, Pohorje 21, Stojnci 20, Križevci 18, Štore 17, Ormož 16, Šmarje 14, Tišina 12, Železničar 11, Bistrica 9, Šoštanj 8. 13. krog Štajerske lige: Središče ob Dravi - Rogaška Crystal 0:2, Mons Claudius -Šentjur 3:0, Boč - Zreče 0:1. Vrstni red: Ma-lečnik 32, Zreče 31, Oplotnica 25, Mons Claudius 23, Šentjur 22, Kovinar, Šentilj 18, Brunš-vik 17, Kungota, Pesnica 16, Gerečja vas 14, Rogaška 13, Središče 8, Boč 5. JŽ Lestvica 1. SNL: 1. Gorica 14 9 3 2 20:10 30 2. Publikum 14 8 2 4 22:9 26 3. Olimpija 14 6 3 5 15:15 21 4. Primorje 13 5 5 3 15:8 20 5. Maribor 14 5 5 4 20:18 20 6. Drava 14 5 5 4 16:15 20 7. Mura 14 4 6 4 18:16 18 8. Ljubljana 14 3 7 4 16:18 16 9. Domžale 14 3 6 5 16:19 15 10. Koper 14 2 6 6 11:17 12 11. Bela krajina 14 3 3 8 11:27 12 12. Zagorje 13 2 5 6 8:16 11 Dveletno pogodbo sta podpisala CMC Publikum in Igor Lazič. Poteza je bila nujna, saj mladi reprezentant Damir Hadžič nima potrebnega znanja za visoke cilje. 25-letni Lazič je spet dobil poziv selektorja Braneta Oblaka, v celjskem dresu pa se je odlično znašel. Tudi proti Ljubljani v nedeljo na Areni Petrol. »Tekmo smo vzeli zelo resno. Z Ljubljano Publikum namreč v zadnjem času ni imel uspeha. Tudi nismo gledali na lestvico, kjer imamo precejšnjo prednost. Zmagali bi lahko še z višjo prednostjo, na žalost smo zapravili nekaj zelo zrelih priložnosti,« je začel postavni Ljubljančan. Zakaj je v začetku drugega polčasa sledil vaš padec? Meni se ni zdel presenetljiv. Ponavadi se tako zgodi, če hitro povedeš z dvema zadetkoma razlike. Sicer pa je Ljubljana morala zaigrati na vse ali nič in njena igra je bila logično usmerjena v napad. Mi smo se tedaj dobro branili. So na vaši nogi ostale posledice po neodgovornem posredovanju Ekpokija? S spodnjim delom čevlja mi je strgal nogavico, ščitnika pa mi ni zlomil. Še dobro, da sem imel debelejšega, saj bi resnično lahko prišlo do hujše poškodbe. Kako se počutite v Celju? Vse je fenomenalno, klub deluje na visoki ravni. Vodilni delavci imajo dolgoročno vizijo za dober evropski rezultat. Na domači sceni moramo osvojiti vsaj eno lovoriko! Igor Lazič Pa vendar ste dolgo oklevali glede podpisa pogodbe... Že pred časom smo bili dogovorjeni, da če ne odidem v tujino, pridem v Celje. Odločil sem se pravilno. V Olim-piji se namreč dogajajo čudne stvari. In tudi Maribor pada. Publikum je zame vodilni slovenski klub. Kaj pa prosti čas? Na pijačo me peljejo sok gralci. Stanovanja v Celju še nimam, tako da se vsak datf vozim nazaj v Ljubljano. Mesto je majhno, a ga preveva športni duh. Vanj se bom preselil v drugi polovici sezone. Če boste nadaljevali s takšnimi predstavami, vas Brane Oblak ne bo pozabil, kajne? Vem, da moram zelo dobro igrati predvsem v klubu, da bodo potem sledila reprezentančna vabila. Upam, da bom dobil sčasoma večjo minutažo in seveda, da jo bom izkoristil. DEAN ŠUSTER Zaostanek za vodilno Gorico se ni zmanjšal, a tudi povečal ne. Celjski nogometaši so nadigrali Ljubljano, Novogoričani pa srečno premagali Domžalčane. Trener Ivan Matkovič se ne predaja zanosu, temveč tuhta, kaj bi še storil, da bi na slovenski sceni pustil močan pečat. Sesti Dejanov gol Novinec na prvoligaški sceni Dejan Rusič je dosegel že šesti zadetek. V 7. minuti je akcijo z zelo močno podajo začel Simon Sešlar. Spet je sledila mojstrovina Dragana Čadikovskega. Žogo je umiril s prsmi in jo nemudoma poslal v prazen prostor. V globini se je sam znašel kasnejši strelec, prepovedanega položaja pa ni bilo. Že 10 mi- nut kasneje je Rusič preigra-val in trezno prepustil žogo Oskarju Drobnetu. Sledil je močan strel, Botonjič je žogo odbil le predse, v mrežo pa jo je pospravil Sebastjan Gobec. Publikum si je še popravil razliko med danimi in prejetimi zadetki, pa čeprav je Ljubljani pripadla pobuda v prvih 20 minutah 2. polčasa. V 78. minuti je namreč učinkovita akcija uspela igralcema, ki sta bila na začetku tekme na klopi. Jaka Štromajer je žogo v protinapadu vlekel od sredine igrišča, potem pa »mehko« zaposlil Dareta Vršiča, ki je izkoristil idealno podajo. Celjani so tudi trikrat zatresli okvir ljubljanskih vrat. Težje jim bo v nedeljo v Domžalah. DEAN ŠUSTER Potem ko se je izvlekel iz »ofsajd« zanke, je Dejan Rusič zatresel mrežo Foto: ALEKS ŠTERN gostov. »REJ ! SM REJELI SMO Vikend seminar v Termah Ptuj Nismo še prav dolgo včlanjeni v društvu Sožitje, zato je bil vikend seminar za našo družino prva tovrstna izkuš-nja. Organiziralo ga je Medobčinsko društvo Sožitje Žalec oziroma prizadevni predsednica društva Darja Cencelj in blagajničarka Franja Vilč. Poln avtobus zadovoljnih otrok in odraslih z motnjami v duševnem razvoju ter njihovih staršev in sorodnikov je v četrtek, 23. septembra, odpeljal v Terme Ptuj. Kmalu po prihodu smo se nastanili v garsonjerah in bungalovih. Že prvi vtisi so bili večinoma nadvse prijetni, zato smo si obetali lepih doživetij. V petek nam je vodja Varstveno delovnega centra Slovenske Konjice Nataša Rudež predstavila življenje in delo njihovih varovancev. Za nas tema predavanja sicer še ni aktualna, saj je sin Blaž star šele trinajst let, vendar sva bila z možem enakih misli: želiva, da bi nekoč najin sin dopold-neve preživljal v tako ustvarjalnem ozračju, s tako sposob- nimi in toplimi ljudmi, kot je gospa Nataša Rudež. Sledilo je predavanje o skrbi za naše zdravje in zdravje naših otrok, predvsem v smislu preventive. Sobota je bila namenjena predvsem družabnosti. Popoldne smo se odpeljali proti eni izmed turističnih kmetij, kjer smo ob domačih dobrotah in glasbi preživeli čudovito popoldne in večer, ki se je sprevrgel v vsesplošno rajanje. Zaplesali smo, zapeli in prenesli dobro voljo tudi na ostale goste na kmetiji. V nedeljo nam je g. Tomaž Jereb, direktor zveze Sožitje, na izredno zanimiv način predstavil spremembe v zakonodaji. Po kosilu smo si ogledali še muzejske zbirke v ptujskem r I Naslednji bo Hyundai! Izjemni prihranki do 400.000 SIT. Gat*, funky 1.1 GL že za 1.605.920 SIT, Gat-Z. funky 1.3 s klimo že za 1.935.680 SIT. Pohitite! Do odprodaje zalog veljajo izjemni nakupni pogoji tudi za vse ostale modele. Atos Prime prihranek do 220.000 SÍT, Accent prihranek do 347.000 SIT, □antra prihranek do 350.000 SIT, Matrix prihranek do 400.000 SIT. Hyundai je po raziskavi J.D. Power and Associates in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. novitednik HYUriDRI www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran gradu, nato pa smo krenili proti domu. Naša pričakovanja so se izpolnila. Se več, bila so presežena. Spoznali smo ljudi, s katerimi nas vežejo podobne težave in občutja. Moram reči, da večinoma optimistično zremo na lastno življenjsko usodo. Zato nas pogosto zbode, ko nas starši zdravih otrok (sicer z dobrim namenom) pomilu-jejo: »Res škoda, ker vaš otrok ni zdrav!« Z možem naju takšno gledanje prizadene, ker se nama zdi, da je z našim Blažem duhovno zrasla vsa družina, da je naša povezanost najbrž globlja kot v mnogih »zdravih« družinah. Pomembno je videti pozitivno plat te usode. Naši otroci so večinoma zelo nežni, sočutni, iz njihovih ust ne slišiš grobih kletev ne žalitev, zelo malo verjetnosti je, da bi zašli v svet kakršnih koli nevarnih omam. Mar ni to, posebej še v današnjem svetu, zadosten razlog, da sprejemamo svoje otroke kot družinski blagoslov in ne kot bolečino, s katero nam bi lahko bilo priza-neseno? MARIJA KRONOVŠEK, Parižlje liji Ayurveda & SPA Center v sodelovanju s irjiMatia Mirage & Boža mesec novembra in decembra D3ïilni bOflí ' DAN WELLNESS nega obraza • manikúra • pedikúra • piling telesa * masaža telesa 13.000SIT ' LEP IN UREJEN VIDEZ piling in maska za obraz ♦ ureditev obrvi, barvanje trepalnic 'make up* fen frizura Pri striženju ali barvaniu. 6.000SIT " ONA make up ali manikúra z lakom ♦ fen frizura " ON negovalna maska za obi je kaj dogaja, nam poštar vsem prinese županova vabila, tudi zdaj smo jih dobili, ko je trgovina slavila drugo obletnico. Bilo je zelo lepo: program, muzikanti in pevci, ki so nam krajanom popestrili to popoldne. Lepo so nas tudi pogostili z jedačo in pijačo. Zato se g. Salobirju prav lepo zahvaljujemo in mu želimo zdravja ter da bi še naprej tako lepo opravljal svoje delo kot župan in kot trgovec. Takšne so želje nas starejših prebivalcev Dobja. ANGELA GRADIČ, Dobje ZAHVALE, POHVALE Dober župan, dober trgovec V Dobju imamo lepo in bogato založeno trgovino našega župana Francija Salobirja. Kadar se v prelepem kraj u Dob- PLANINSKI KOTIČEK g0 6 g51 Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 20. novembra na 6. pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Odhod z osebnimi avtomobili ob 8.15 uri z lokalne avtobusne postaje v Celju. Prijave do 18. novembra na tel. 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Zabukovica vabi: 13. novembra na izlet na Slavnik. Odhod s posebnim avtobusom z avtobusne postaje ob Glaziji v Celju bo ob 5.40 uri ter ob 6. uri iz Migojnic. Prijave in dodatne informacije dobite na telefonski številki 031 860 188 (Ivan Privora). 11 H 95,9 100,3 VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN ČASI NOJA CELJE VELIKA NAGRADA PARAONt^I ZAKLADI CITROEN PLURIEL JE LAHKO TUDI VAŠ (žrebanje 18. 12. 2004) Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V DEVETKAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in go pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Coljo. Sodelujte v radijski igri vsak. torek ob 14.15 uri! Nagrajenci: Uroš Bajec, Logatec. Nataša Krajne, Zg. .Korena, Janez Škornik, Šentjur, Helena Šemrov, Laško. AAAAAA S ,0 „ « ,3 14 . 16 Mk A m /2O\ A A A A _ osi. - < „O : ČEtTE 1 ; Obkrožite 2 piramidi s številkima, pod katerima se . skriva ena od štirih iskanih kart ' uč kfaui* >MMrnntrr Ó J It HA / Kopija Oleninega potnega lista Je Ukrajinka seksala tudi s Štajerci? Panika v Mostarju in Zenici, panika tudi v Celju? - Okužena s spolno prenosljivimi boleznimi priznala, da je imela nezaščitene spolne odnose s številnimi moškimi Javnost v Bosni in Hercegovini je zaradi novice o smrti z virusom HIV in še nekaterimi spolno nalezljivimi boleznimi okužene 21-letne Ukrajinke Olene Po-pik, na nogah. Popikova je namreč nudila spolne usluge številnim moškim, med drugim tudi znanim politikom in gospodarstvenikom, minuli teden pa je umrla v kliničnem centru v Mostarju. Informacija o tem, da je dekle delalo tudi na našem območju, je povzročila nemalo preplaha. Zaposlena je bila na Dobrni. Popikova je v Slovenijo prišla leta 2002, le nekaj mesecev zatem, ko je v Ukrajini rodila sina, ki ga je pustila v vzgojo svoji materi. Na Dobrni se je zaposlila kot plesalka v nočnem baru Jožeta Canka. Tam je delala slabe štiri mesece, a je morala delovno mesto zapustiti, ker naj bi jo nekajkrat dobili pri kraji. Delo naj bi zatem za kratek čas dobila v baru Rolex na mariborskem območju. Tamkajšnji lastnik dodaja, da je imela veliko problemov z alkoholom in da je od časa do časa res izmaknila kakšno stvar. Tudi v Rolexu so delovno razmerje z njo prekinili, kam naj bi nato odšla, lastnik Rolexa ne ve. Na Dobrni naj bi bila zdrava Kot je za Novi tednik povedal Jože Cank, lastnik bara na Dobrni, naj bi se iz Slovenije odpravila domov v Ukrajino, nato pa odšla v Srbijo in Črno goro. Nam je pa Cank pokazal zdravniško potrdilo, na katerem piše, da Olena v začetku leta 2002 ni bila okužena z virusom HIV oziroma v tistem času pregled ni pokazal možne okužbe. Zdravniški pregled so sicer opravili v Ukrajini in je pogoj za zaposlitev, sam pa pravi, da verjame v originalnost potrdila. Cank, ki ima v lokalu trenutno zaposlenih 14 deklet, dodaja, da se je o Po-pikovi z njimi pogovarjal, še posebej s tremi, ki so v lokalu že od leta 2002. »Nobena se ne spominja, da bi Olena kazala znake kakršne koli bolezni, nasprotno, nikoli ni potrebovala zdravnika, niti pregleda pri zobozdravniku, denimo. l\idi sam se ne spominjam, da bi bilo z njo karkoli narobe, v spominù mi je ostala najbolj zaradi svoje izra: žito bele polti in ker je bila vedno izstopajoče naličena. V času, ko je delala pri meni, se je večkrat družila z nekim Italijanom.« Cank tudi ni opazil, da bi imela Olena težave s prekomernim pitjem ali morebiti celo z mamili: »Ne, te- Našli njegovo truplo Minuli četrtek so svojci in znanci iskali 48-letnega Rajka L. iz Zgornjih Selc pri Ponikvi, ki naj bi odšel neznano kam, nazadnje pa so ga videli v Šentjurju. Od doma se je odpeljal z osebnim avtomobilom, novejšim pasatom svetlo sive barve. Po obvestilu nekega občana pa so-njegovo truplo kasneje našli v bližini izvoza za Dramlje z avtoceste. Moški naj bi storil samomor. SŠ ga nisem zaznal. Zdaj imam posebne testerje, s katerimi preverjamo, ali dekleta morebiti uživajo kakšno drogo, pri Oleni pa pred dvema letoma tega nisem opazil.« Če bi bilo takrat z njo kaj narobe, bi ostala dekleta to videla in povedala, pravi. »Vse mi povedo in zaupajo, če bi sam posumil na kaj, bi ji svetoval zdravniški pregled,« trdi Cank. Ob tem dodaja, da so ga policisti že poklicali in se o Oleni z njim že pogovarjali, v teh dneh, od kar je prišla zgodba v javnost, pa ni opazil upada svojih gostov. Odzval se je tudi lastnik celjskega nočnega bara Red Heart Mirsad Kapetan. Pravi, da omenjena Ukrajinka nikoli ni delala v njegovem nočnem klubu, da pa je po njegovih informacijah dekle umrlo zaradi mamil. Kapetan nam je zatrdil, da so dekleta, ki delajo v njegovem lokalu, zdravstveno pregledana, ker je to tudi pogoj, da pri njem dobijo zaposlitev. Zdravniški pregled pa morajo opraviti v Sloveniji, dodaja namreč, da kakršnim koli ukrajinskim izvidom ne verjame, saj ve, da se takšna potrdila lahko v Ukrajini kupijo. Bosna Bosanska policija je imela z Oleno Popik prvič opravka ob raciji v zeniškem nočnem klubu King 2. junija letos. Poleg Olene so na razgovor na policijo pripeljali še dve Ukra-jinki in za vse tri odredih izgon iz države. Olena je takrat priznala, da je nekaj časa delala v Sloveniji in da je v Bosno prišla ilegalno. V Novem Sadu je s kolegico plačala nekemu taksistu, ki ju je nato čez mejo za 30 evróv pripe- ljal v Zenico. Kot nam je povedala Indira Krojezu iz Policijske uprave v Zenici, obstaja tudi sum, da je Olena vedela, da je obolela, zato se je tudi odločila za ilegalno bivanje v Bosni. »Junija je policistom odločno zatrdila, da ni vključena v nobeno trgovino z ljudmi in da je njeno delo popolnoma njena odločitev. Ponijdili smo ji pomoč nevladnega društva, ki pomaga žrtvam trgovanja z ljudmi, a je to odklonila. Takrat je tudi zapustila Zenico,« nam je še dodala Krojezujeva. V ponedeljek, 1. novembra, je Popikovo v izjemno slabem zdravstvenem stanju v klinični center v Mostarju pripeljal nek 30-letni moški, ki ga bosanski mediji tesno povezujejo z zvodništvom, kakšno vlogo pa je imel pri vsem tem, še preiskujejo, nam je povedal Srečko Bošnjak iz mostarske policijske uprave. Zaradi težav z dihanjem so jo v ponedeljek hospitalizirali, ugotovili, da je okužena z virusom HIV in da ima nevarno tuberkulozo, kmalu zatem pa je umrla. Obdukcija je pokazala, da je bila okužena tudi s hepatitisom C in sifilisom. Sprva so sumili še na nosečnost, kasneje pa so to možnost izključili. Hudo bolna Olena je v zadnjih mesecih izgubila več kot 25 kilogramov, pred smrtjo pa je povedala, da je pogosto jemala drogo in alkohol. Zdravnik, ki je opravil obdukcijo, je na nogah in rokah našel številne vbode igel, ki bi lahko bili posledica zdravljenja po njenem prihodu v bolnišnico, v kar pa nekateri ne verjamejo, saj menijo, da obstaja velik sum, da je umrla ravno zaradi mamil. Kljub temu pa v mostarskem kliničnem centru dodajo, da je šlo za nerešljiv primer. Panika Ker je Olena priznala, da je imela spolne odnose na dan tudi z osmimi moškimi, sta Mostar in Zenica zdaj na nogah. Bosansko ministrstvo za zdravstvo je pozvalo vse, ki so bili v intimnem stiku z njo, naj se testirajo. V zadnjem času je delala poleg v Zenici in Mostarju tudi v Travniku in Tliz-li, zaradi njenega slabega sta- Možnosti zelo majhne, toda... Dr. Alenka Skaza iz Zavoda za zdravstveno varstvo-Celje: »Statistični podatki kažejo, da če gre za nezaščiten analni receptivní odnos (klasični homoseksualni spolni odnos), je tveganje za okužbo od 1 do 3 odstotke. Pri nezaščitenem vaginalnem receptivnem odnosu je tvega-, nje za prenos okužbe od 0,1 do 0,2 odstotka, gre za primer, da je okužen moški, ženska pa ne. V obratnem primeru, torej, da je okužena ženska, pa je to tveganje statistično Še manjše. Vendar pa lahko nastopijo drastičnej spremembe, če ima oseba katero od drugih spolnih bolezni. Lahko so denimo to bolezni, ko imajo osebe na; spolovilu razjedice ali pa teh razjedic ni.« nja pa naj bi si jo zvodniki »podarjali« drug drugemu. Tako pravijo v Bosni, kjer ugibajo, da naj bi okužila na desetine moških, po zadnjih podatkih naj bi bili nervozni tudi nekateri politiki in visoki gospodarstveniki, ki so se znašli v njenem plačanem objemu. Bosanski mediji pa navajajo, da so med njenimi strankami bih pogosto tudi policisti. Sicer pa naj bi Olena pred nekaj meseci že obiskala bolnišnico v Mostarju, kjer so ugotovili, da je noseča in okužena z virusom HIV. Že takrat naj bi zdravnikom dejala, da njene stranke med spolnim odnosom niso bile zaščitene. Ah so zdravniki kako ukrepali, ni znano, po splavu je namreč zapustila bolnišnico. Gre torej za primer, ki je v Bosni pa tudi na Celjskem dvignil kar nekaj praht Medtem ko v Zenici prizn vajo, da vlada v javnosti pr va panika in da se mnogi od ločajo za testiranje v drugij mestih zaradi previdnosti, a jih ne bi povezovali s ten primerom, v Celju trdiji drugače. »Do srede ni bili veliko moških, ki bi se te stirali na okužbo z viruson HIV, število tudi ne izstopi od povprečja,« nam je poj vedala Alenka Štorman i; celjskega zavoda za zdravs tveno varstvo. SIMONA ŠOLINIÍ Brezplačno in v popolni anonimnosti se lahko osel be v Celju testirajo na okuž bo z virusom HIV vsak dai od ponedeljka do četrtki med 8. in 12. uro. Exam Jfe UC-h MEDICAL CERTIFICATE This is certify that Mr/Mis Popí,t OffsK-ćl, .Of. Qi. -fOZ.l ^TJOG393 Of Uitci-atOhu cí/agitmítc. was examinet of ~ ^ k M Ć'c* Rep Our Laboratory and was found to be free of: 1. HIV.-l-ll INFECTION ne(fđ rfe .UOfWCi. bCÏ //?. 2. Hepatitis B,C _______ 3. SYPHILIS _ JlOOiL ^Director: yC-ULsfc bra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in Inalnih radijskih postaj Slovenije 20 VROČIH VRTILJAK POLK IN VALČKOV TUJA LESTVICA t, THESE WORDS-NATASHA BEDINGREU) (8) 2. OPEN ARMS-TINA TURNER (2) 3. PHYSICAL-ALCAZAR (1) 4. JUST LOSE IT-EMINEM (3) 5. PARTY FOR TWO-SHANIA TWAIN FEAT. MARK McGRATH (3) 6. VERTIGO-U2 (5) 7. GET IT ON-THOMAS DANTE (6) 8. OVER AND OVER AGAIN-NELLYFT, TIMMCGRAW (t) 9. RADIO-ROBBIE WILLIAMS (2) 10. LOSE MY BREATH - DESTINY'S CHILD (4) DOMAČA LESTVICA 1. NO. t ŽENA-6PACKČUKUR |5) 2. OMAMA-ALYA (5) 3. NOCOJ IGRAMO ZA VAS - VLADO KRESLIN (2) 4. V SOJU LUŮ-TABU (4) 5. VSE,KAR MAM-TRKAJ (6) 6. RAINST0PPER - AMFIBIA (2) 7. LU BI-TINA G (4) 8. ŠAKALAKA-POWER DANCERS (1) 9. ISKANJE POTI-PANDORA (1) 10. SOLZE IN SMEH - ROK'N'BAND (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: IBELJEVE IN YOU - KYUE MIN0GUE UP AND DOWN SCENT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VROČE-PIKA BOŽIČ PRISTALA SEM NA VSE-MONIKA PUČEU Nagrajenca: Darko Korošec, Frankolovskih žrtev 15. Celje Pavla Starlekar, Slomškov trg 7. Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. CELJSKIH 5 plus 1. GIZDALIN-POLKA PUNCE 2. DESET POLJUBOV - VESELE ŠTAJERKE 3. LEPA NAŠA SLOVENIJA -SLOVENSKI ZVOKI 4. SAVINJSKA DOLINA-J00LAR L0JZ S PRIJATELJI 5. SPOMIN NA DOM-ANS. SIMONA GAJŠKA SLOVENSKIH 5 plus 1. JUBILEJNA-ANS. LOJZETA SLAKA (2| 2. MOJ DEDEC-ŠIBOVNIKI& NUŠADERENDA (4) 3. UČARSKA POLKA-ŠPIK (5) 4. BEU GALEB-KRESNIČKE (3) 5. POJDIVA SPET ZVEZDE ŠTET-RAZPOTNIKI (1) Urban Podergajs, Breznikova 5. Vojnik Barbara Vozlič. Grlice 33. Podplat Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. glasujete na dopisnici s priloženim Novi tednik. Prešernova 19.3000Celje. -r" rac celje NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE Svetlobni napis Radio Celje na Starem gradu Dan pred 50. rojstnim dnevom Radia Celje, ki smo ga praznovali 19. septembra letos, se je na Starem gradu pojavil napis Radio Celje. Napis bo na Starem gradu vsak večer zažarel do konca leta. Radio Balkan ponovno v živo! Poleti smo priljubljeno Mestnem kinu Metropol bodo Za ogled filma lahko do- torkovo oddajo Radio Bal- glasbene želje obiskovalcev, bite brezplačno vstopnico. Iz- kan prvič preselili iz stu- filmska glasba, nagrade in se- polnite kupon in ga pošljite dia na celjsko Špico, kjer veda dobra balkanska glasba, na NT&RC, Prešernova 19, so številni ljubitelji balkan- Za dogodek v Metropolu 3000 Celje, do ponedeljka, ske glasbe uživali do zgod- podarja Novi tednik v so- 22. novembra. Imena izžre- njih jutranjih ur. delovanju z Mestnim kino banih bomo objavili v četr- Tokrat bomo oddajo prese- Metropol 10 vstopnic. tek, 25. novembra. lili v Mestni kino Metropol v _________________ soboto, 27. novembra, in se ta- « ko skupaj spomnili, kako smo I KUPON nekoč v bivši SFRJ praznovali I . . , dan republike. Pred začetkom j Maratonci in Radio Balkan oddaje si bomo ob 19. uri ogle- i dali film Maratonci tečejo zad- Ime in priimek......................................................... nji krog, ob 20.30 uri pa se bo I i v živo začela oddaja Radio Bal- | Naslov...................................................................... I kan. Rdeča nit oddaje v živo v l-------------------1 uro zjutraj! Tako lahko v jutranjih urah slišite pesmi, ki so bile včeraj najboljše, danes pa so najlepše, sodelujete pa lahko tudi pri glasbenem izboru s svojimi elektronskimi sporočili na naslov info@radiocelje.com ali s sms-sporočili na številko 031 760 461. Lahko nam tudi pišete na naslov Radio Celje, Prešernova ulica 19, Celje, s pripisom Nostalgija. Pošiljajte svoje glasbene želje, mi pa jih bomo upoštevali pri pripravi sredinih jutranjih programov. Z največjimi hiti 60., 70., 80., z melodijami z največ spomini in z najboljšimi pesmimi, ki so bile kadarkoli posnete. se vsako sredo med 6. in 9. uro z vami prebuja Simona Šolinič.. ČETRTEK, 11. NOVEMBRA, OB 12.15: ODMEV OKUŽENE PRODAJALKE LJUBEZNI TUDI NA CELJSKEM Javnost v Bosni in Hercegovini je zaradi novice o smrti z virusom HIV in številnimi ostalimi spolno nalezljivimi boleznimi okužene 21-letne Ukrajinke Olene Popik, na nogah. Popikova je namreč nudila spolne usluge številnim moškim, med drugim tudi znanim politikom in gospodarstvenikom, minuli teden pa je umrla v Kliničnem centru v Mostarju. Informacija o tem, da je dekle delalo tudi na našem območju, in sicer v nočnem lokalu na Dobrni, je povzročila nemalo preplaha. O možnosti okužbe z virusom HIV bodo spregovorili strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, lastnik nočnega lokala na Dobrni, v katerem je 4 mesece delala umrla Ukrajinka, preverili pa smo tudi, kako je s testiranjem okuženosti z različnimi boleznimi t.i. plesalk v nočnih barih. NEDELJA, 14. NOVEMBRA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM ZA VEDNO VZLJUBILA MIKROFON V okviru 50-letnice Radia Celje smo v oddaji Znanci pred mikrofonom predstavili vse dosedanje urednike in urednici Radia Celje. Tokrat pa bomo predstavili znano radijsko in televizijsko voditeljico Betko Šuhel, ki je svojo radijsko pot začela prav na Radiu Celje. Betka verjame, da so radio ljudje, po njenem mnenju ni drugačne poti za ustvarjanje radijskega programa. V oddaji se bo spominjala svojih prvih začetkov, ki so povezani tudi s kakšno nepremišljenostjo, požara, v katerem je zgorel studio Radia Celje, in številnih prijetnih uric, ki jih je preživela kot moderátorka v studiu našega radia. Betka Šuhel je radijsko delo vpela v svojo poklicno življenjsko pot, saj je danes redno zaposlena na Radiu Hit v Domžalah. SREDA, 17. NOVEMBRA, OB 5.30: JUTRANJI PROGRAM NE PRESLIŠITE SREDINE JUTRANJE NOSTALGIJE Največji hiti 60., 70. in 80. let se odslej na Radiu Celje vrtijo tudi vsako sredo v jutranjem programu, torej med šesto in deveto Kaj lahko naredimo za svoje zdravje? Redna telesna aktivnost je pomemben del našega vedenja o zdravju, spodbuja zavedanje lastnih sposobnosti in ustvarjalnost. Ima sproš-čujoče delovanje in ugodne učinke na duševno zdravje. Povečuje samozavest in izboljšuje samopodobo. Učinki redne telesne aktivnosti so: • Pravilno načrtovano gibanje izboljša delovanje srca. Srce treniranega človeka bije počasneje v mirovanju in opravi v enem dnevu za 50 odstotkov manj dela kot srce človeka, ki ne vadi. • V krvi se zmanjšuje količina holesterola. Tako se preprečuje nalaganje maščobnih oblog na notranji strani žilne stene in nastanek arterioskleroze ter visokega krvnega tlaka. • Že okoli štiridesetega leta se pri človeku začne mišična atrofija. Reden trening mišic jo zaustavlja, hkrati se poveča mišični tonus ter zmanjša količina maščobnega tkiva. • Redna vadba utrjuje sklepne vezi in s tem izboljšuje stabilnost sklepov. Prav tako obre- menitev ugodno vpliva na presnovo v kosteh in s tem na njihovo gostoto, tako preprečujemo nastanek osteoporoze. • Redno aktivni imajo boljšo prebavo, trdnejši spanec. Bolečina v hrbtenici je eden najbolj razširjenih bolečinskih sindromov v sodobni družbi. Vratni in ledveni del hrbtenice sta najbolj izpostavljena nepravilnim obremenitvam in stresom. Zato se na teh mestih pojavlja tudi največ težav, ki se najprej kažejo kot občasne bo- Nagradno vprašanje Ali lahko z redno vadbo pozitivno vplivamo na zdravje? KUPON TOP FIT REŠITEV: IME IN PRIIMEK: NASLOV: lečine in lahko napredujejo v dolgotraj ne. Z redno telesno ak-tivnostjo lahko preprečimo nastanek bolečin v križu, omilimo že prisotno bolečino in zmanjšamo možnost, da ne preide v kronično bolezensko stanje. Z vajami skrbimo za krepitev in vzdrževanje močnih hrbtnih in trebušnih mišic, izboljšujemo gibljivost, ravnotežje, koordinacijo in povečujemo telesno kondicijo. Osteoporoza je stanje, ko se količina kostnega tkiva zmanjša do te mere, da se poveča možnost zloma že ob normalnih obremenitvah, ker upadanje motoričnih spretnosti vodi do pogostih motenj v ravnotežju in koordinaciji. Pomembno je vzdrževati pravilno pokončno držo pri hoji, stanju in sedenju ter s tem zmanjšati bolečine v hrbtenici. Z redno telesno aktivnostjo vplivamo na izboljšanje ravno- Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 15. novembra. Izžrebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli nagradni kupon za vadbo v programu OSTEOPOROZA IN TEŽAVE S HRBTENICO in pet za VADBO ZA VSAKOGAR. HUJ£AIMJE t - 12 kg massčno Dr..lílRNflTwít »252 32 55,01/519 35 5'< PRIPRAVIMO VRTNICE NA ZIMO Razen direktnih poškodb od hudega mraza, ki se pojavijo na rastnih vršičkih ali koreninah, so nevarne tudi ekstremne temperaturne spremembe, ki se navadno pojavljajo ob koncu zime, ko je ob jasnem dnevu sonce že precej močno, noči pa so še hladne. Korenine se lahko tudi presušijo, saj iz zmrznjene zemlje ne dobijo dovolj vlage. Močne snežne padavine in zmrzal (ledeni oklep) pa višje vrtnice lahko tudi polomijo. V hudem mrazu Znano je, da so vrtnice z majhnimi cvetovi bolj odporne na mraz kot tiste z velikimi. Mnoge ča-jevke so tako precej bolj občutljive kot na primer mnogocvetnice. Vseeno pa je dobro, da vse vrtnice pozimi zaščitimo. Grmičke v spodnjem delu obsujemo z zemljo, nato pa čez damo še plast slame, borovih iglic ali šote, ki bodo preprečili močno ohlajevanje tal.' Grmičke osujemo z zemljo proti koncu hovembra, da v tem času les še do konca dozori. Poganjke vzpenjavih vrtnic položimo na tla'. Prekrila in pred mrazom zaščitila jih bo snežna odeja, v suhi zimi pa jih lahko prekrijemo s plastjo smrekovih vej ali slame, katere odstranimo, ko rastlina prične z rastjo, saj prezgodnje odkrivanje lahko povzroči sušenje poganjkov. Zaščita rastline Celo rastlino v nevarnosti hudega mraza obdamo s smrekovimi vejami, z njimi pa rastlino zaščitimo tudi pred ekstremnimi temperaturnimi razlikami. Toplo sonce rtamreč vzpodbudi pretok rastlinskih sokov po steblu, ki pa ponoči, ob nizkih temperaturah zmrznejo. Posledica vsega je pokanje stebel. ANDREJA TOMŠIČ AKCIJA KALANHOJA v lončku samo 399 SIT* Cvetoče veselje Poskrbite za prijetno vzdušje v vaših domovih. V teh hladnih sivih dneh so cvetoče lončnice prava popestritev. Pričarajo nam pravo pomlad in sonce v naša stanovanja. __ _ - . _ Za predpraznične dni pa smo poskrbeli tudi v naših pošlo- K /V LI f\ valnicah Kalia, zato vas vabimo, da nas obiščete. www.kalia.si Vrtni center Prodajalna Butik cvetlic Kidričeva c., Celje Stanetova 21, Celje MC, Opekarnlška 9, Celje , tel.: 03 / 491-75-40 tel.: 03 / 548-42-32 tel: 03 / 541 06 92 težja in koordinacije - s tem se zmanjša možnost padcev in zlomov - na boljšo kostno presnovo in obnavljanje kosti in s tem omogočite znosnejšo starost in boljšo kakovost življenja. Telesna aktivnost je najučinkovitejši naravni zdravnik. Dejavniki tveganja so del načina življenja, vendar jih z osveščenostjo in redno telesno aktivnostjo lahko zmanjšamo ali delno odstranimo. BLAGODEJNI DOTIKI Prve ne pozabiš nikoli Že v prejšnji številki smo pisah o blagodejnih vplivih masaže na naše telo, tokrat nadaljujemo še z nekaterimi. Kardiovaskularni sistem: pospešen je priliv krvi v srce, izboljša se dostava hranil in kisika v tkiva ter odplavljanje že izrabljenih telesnih tekočin - s hitrejšim in čistejšim pretokom se izboljšuje zamašče-nost oz. zmanjšujejo zóženja žil. Ker pa se žile bolj razširijo, pride do trenutnega zmanjšanja krvnega pritiska. Poveča se število levkocitov in eri-trocitov, ki sestavljajo našo kri. Limfni sistem: če imate težke, otekle noge, vam bo masaža pri tem zagotovo pomagala. Nobeno pasivno razgibavanje ali elektrostimulacija vam ne bo tako pospešila pretoka zastalih nepotrebnih tekočin kot masaža. S tem se poveča tudi aktivnost naših celic - ubijalk mikrobov. Dihalni sistem: ob masaži se dihanje upočasni. Nanj lahko vplivamo tako, da stranki pokažemo, kako naj diha, da jo naučimo dihati. Kakor di- TEDENSK ASTR0L0Š N A P 0 V E D Četrtek, 11. november V zgodnji jutranjih urah bo Luna prešla v znamenje Škorpijona in se srečala z Marsom. Naše delovanje bo ob tako močnih tranzitih polno usodnih korakov, dogodkov in situacij, ki bodo še dolgo vplivali na naše delovanje. Petek, 12. november: Dopoldanski čas bo poln napetosti, akcije. Pazljivo zaradi izpadov ljubosumja in negativnega delovanja. Po dvanajsti uri bo nastopila prazna Luna v znamenju Škorpijona. Intuitivna zaznava bo večja kot ostale dni, sanje bolj izrazite, v teh dneh se bo odločalo, kako nadaljevati razmerja, poslovna in tudi ljubezenska. Sobota, 13. november: Sobotni dan bo poln akcije, nepričakovanih dogodkov in srečanj. Energija bo zaradi delovanja Lune v Strelcu usmerjena v točno določen cilj. Naglica in hitenje bosta izrazita na vseh področjih, nepotrpežlji-vost pa nas bo ovirala predvsem v medsebojnih odnosih. Večerne ure namenite za zabavo. Nedelja, 14. november: Marsikomu bo ta dan uspelo zbežati od vsakdanjosti. Dan bo primeren za krajše poti, za nenavadna doživetja, ugoden za adrenalinske športe. V sebi bomo občutili potrebo po akciji, morebiti nevarnosti, zato velja večja previdnost na vseh področjih. Ponedeljek, 15. november: Luna v Kozorogu bo prvi delovni dan aktivirala z veliko ambicioznostjo. Za čustva ta dan ne bo časa, ugoden čas pa bo za poslovne dogovore, načrtovanje poslovnih aktivnosti in urejevanja zapletenih finančnih zadev. V ljubezni lahko prevlada resnobnost, lahko tudi črnogledost in ljubosumnost. Torek, 16. november: Dan bo ugoden za nove poslovne začetke, za nove podvige na finančnem področju in aktiviranje vseh zadev, ki so ostale nedokončane v obdobju prve tretjine leta. Sicer zadeve ne bodo potekale spontano, za vse rezultate se bo potrebno v tem času potruditi, vendar bodo potem tudi rezultati dobri. Sreda, 17. november: Noč bo nekoliko naporna, zato bo spanje moteno, pojavljala se bo nespečnost, intenzivne, preroške sanje. Delovanje Lune v Vodnarju nas bo navdalo z domišljijo, potrebo po drugačnosti in skrivnostnosti. Želeli bomo izraziti suastno stran svoje narave, istočasno bomo Astrologinja GORDANA hladni in neosebni. ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 Piše: NATAŠA PEŠEC hamo, tako bodo živele na celice - odločitev je na na strani... Prebavila: izboljšanje al tivnosti v debelem črevesji Stran z napihnjenostjo, zas janjem, neaktivnostjo črevj ja. Če niste vedeli - parasii patikus, ki ga z masažo po pešujemo (omenila sem ga prejšnjem članku) membno vlogo pri prebavi nju hrane! Sečila: poveča se izločat seča in s tem je na voljo v tekočine za filtracijo ledvit Kaj je torej glavna naloga n saže? Vpliv na obtok krvi, pomeni življenje za vse, kar v telesu dogaja. Vplivamo psihično počutje, sprostitev r šičevja, vezi, razbremenit sklepov, hormonski sistei pospešimo izločanje znoja, na, blata, spodbujamo žejo apetit. Pomagamo pri okrei nju, telesnih prehranjevalnih stemih, celjenju ran, zlomlji nih kosteh, hormonskih mq njah, atrofijah (zmanjševan tkiva - celic, zaradi zmanjša prehrane), parezah (delna oh« melost) ... Energijo, ki se n haja v telesu masirane osen uporabljamo za to, da na boli čem območju prevladajo zdE ve celice telesnih tekočin in o< nesejo poškodovane in že t koriščene snovi telesa ter ji nadomestijo z zdravimi. Zadovoljstvo stranke je pra vsem v zmanjšanju težav 0 smo jih že opisovali) ali bol čin, šele nato je masaža usma jena tudi na estetsko plat. PI vsem zmotno je razmišljanj da je masaža za mlada, zdra« in negovana telesa in zgolj uz tek za tiste, ki si jo lahko pí voščijo. Ne bo držalo. Masej v zdraviliščih se veliko sreči jemo s problemi starejših, osé na invalidskih vozičkih, deli mo s prizadetimi otroki, z osi bami z različnimi telesnifl spremembami, katerih organ zem je po masažah manj okt rel, lažje hodijo (če hodiji telo bolj zaživi. Seveda pa vsakodnevno srečujemo z jenimi in prenapetimi miši mi športnikov in z ljudmi stresnih delovnih mestih sploh še obstajajo delovna : sta brez stresa. In vedno zn< slišim, kako se ta terapija more primerjati z nobeno ele tro ali magnetno terapijo, ' go oblogami, fizioterapijo, lovadbo... Masaža, katei že to je, pusti pečat ne samo i psihičnem počutju človel temveč tudi na njegovem ganizmu. Pacient pozabi stavljanje elektrod, masaže i koli. Privoščite si jo, brez držkov, brez zadrege! S šalom nad mraz Gotovo ima zima letos jehten razlog, da se kar obotavlja in iz dneva v dan odlaga svoj nekajmesečni obisk. Se pa razni prehladi prav nič ne obotavljajo ... (iako jih staknemo, vemo .med drugim tudi, če nam vztrajno piha za vrat ali celo dovolimo mrazu, da nas stiska za vrat. Nič več, pravi moda! Vrat, |ti simbolizira komunikacijo duše s telesom, so častili, ga opevali in varovali že naši prednamci. Arabsko-perzij-an| Ona: Želeli se boste dokazati tudi na področjih, kjer ste doslej malce počivali in to vam bo tudi v celoti uspelo. Nekdo bo sicer dvomil u vaše sposobnosti, vendar vam bo na koncu priznal popolno zmago. On: Morali boste malce potrpeti in se odpovedati nekaterim privilegijem, a bo zato nagrada res enkratna. Hitro se boste prilagodili na nove razmere, kar bo pomenilo določeno prednost pred ostalimi. Ona: Če se boste še nekaj časa varali in ne boste pogledali resnici v oči, se bodo stvari zapletle še bolj, kot so že zdaj. Proti koncu tedna se boste morali soočiti s precej neprijetno obveznostjo. On: Nikar preveč ne sanjarite o rečeh, ki so realno nedosegljive. Raje se posvetite tistemu, kar že imate, a ne znate dovolj ceniti. Marsikdo bi bil srečen z veliko manj, kot vi že tako ali tako Ona: Poskusite se i vsaj za en dan in počakajte, d se vihar poleže. Je že res, da, takšno življenje nadvse prijt no, a za seboj nosi tudi doloi ne posledice. V viharju je že ti liko ljudi povsem omagalo .. On: Igrali se boste skriva nice z ljubljeno osebo, kar im bo ponovno spomnilo na tisi brezskrbne dni, ki ste si jih w5 sih lahko privoščili, zdaj p enostavno ne najdete pravei časa. Spremenite svoje natt Ona: S prijateljem se bod domenili za neobvezen pog vor, ki ne bo kar tako. Pripm te se na manjše presenečenj ki vam lahko pusti precej ni prijetne posledice. Toda nilq se prehitro ne predajte ... ; On: Nikar ne premišljujte pn dolgo, saj vas lahko nekdo pn hiti. Le pomislite, kakšna Sfcj da bi bila izpustiti takšno pt ložnost, zato ne omahujte, teti več zgrabite ponujeno možna in jo dobro izkoristite. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Na Ona: Spustite se na realna tla. Sorodniki vas težko pričakujejo, vendar dobro premislite, y kakšne dogovore boste šli. Poskusili se boste držati ob strani, a boste hitro spoznali, da tako ne bo šlo. On: Srečali boste prijateljico iz preteklosti in v prijetnem pogovoru boste spoznali, da ste ji pomenili veliko več, kot ste mislili. Mogoče je zdaj pravi čas, da popravite napako iz preteklosti. Ona: Treba se bo kar precej potruditi, če boste hoteli realizirati svoje velike načrte. Nekdo vam hoče pomagati... Zato nikar ne obupajte, temveč sprejmite ponujeno pomoč in videli boste, da se bo izplačalo. On: Nikar se ne ozirajte na dogodke, ki vas skušajo speljati na slepo pot. Vse je le dobro zrežirana slika, ki vam jo skuša vsiliti nekdo, ki ste se mu pošteno zamerili. Raje zaupajte partnerki in ne Ona: Posrečila se vam bo investicija, za katero ste že trepetali, zdaj pa boste videli, daje bil strah popolnoma odveč. Vse bo v najlepšem redu, na vas pa ostane, da kar najbolje izkoristite ugodno priložnost. On: Spoznali boste, da so stara čustva pozabljena, vendar na žalost le s strani bivše partnerke. Ne bodite pretirano optimistični - ljubezen je vse preveč abstraktna stvar, da bi jo lahko predvideli. Ona: Partner vas bo n dil za brezpogojno zaupanji preteklih dneh, ko je resničn potreboval vašo podporo. ZÁ bo čas za praznovanje, saj : boste privoštili nekoliko več to običajno. On: Uspelo vam bo razčisti ti določene nesporazume s paň nerko in to na način, ki bo zi dovoljiloba. Vsekakor bosta a zabila na vse zamere, ki so bi v zadnjih dneh že kar n šna obremenitev. Ona: S prijatelji se boste p dali v poslovno avanturo, ki i precej zapletena zadeva, a b obetala ogromne dobičke. Pt trebno bo sicer malo potrpljl nja, vendar ste zdaj resničn še naprej slepili. Zaljubili se bi ste v osebo, ki jo dobro pozni te in ki vas je doslej vse prej ki privlačila. Toda časi se meni jo in s tem, seveda, tudi ljuA Ona: Misel, da bi si ohrai li trenutno razmerje, je izm no prijetna in mamljiva, a A težje uresničljiva. Delo vas m ganja od vseh strani in le 1 vprašanje časa je, kdaj vas 9 odneslo s seboj. On: Nikar se ne jezite na i stega, ki vam bo povedal M snico v obraz, saj bo s tem iflj slil le najboljše. Pazite se 1 stih prijateljev, ki vam boA\ le prikimavali, za hrbtom ffl bodo govorili povsem drugt če. À TIP V02IU_LETNIK CENA V SIT BMW 525 D karavan 2000 3.599.000 FORD M0NDE0 1.8 i GU 1997/98 1.398.000 EOBPilESILU. 1998/99_773,000 FIAT BRAVA 1,6 SX- 1997/98 849.000 FIAT PUWO1-2 SXdintimk 2003/04 1.949.M0 FIAT SEICEHTO 1100 2003 1.159.000 EI4LMCLUUE________ 1998 469,000 PEUGEOT 106 1.1 POPART 2003 1.448.000 PEUGEQTJ06 UHPI 2004 2.53Q.ggJg PEUGEOT 607 HDI 2.2 Potk 2003 5.979.000 RENAULT TWINGO 1,2 1999 999.000 BLPQIQ CLASSIC 1,4 NJSSAN MICRAjO_ MERCEDES A 160ÍBL KIASEPHIA1.5 1996 799.000 1998 790.000 1998/99 2.498.000 1999/00 1.099.000 KIA PRIDE WAGON 1.3 2000 793.000 KIA SEPHIA 1,6 SLX _JL995____398,000 DAEWOO KBIA-L5_1998 470.000 DAEWOO ESPEROaSÍD-J996/Î8__569JOJ) RENAULT KANGOO 1,4 2000 1.199.000 In še vedno do 40 vozil različnih znomk * KREDITI " LEASING-STARO a STARO_ 1» vmm^mmmmmsmmmmsmm AVTO CIEI.JIE d d. Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 r\ rnODHI RfGHEMfS v Prihaja novi BMW serije 3 Audija RS6 bo zamenjal RS4 Konec za RS6, prihaja RS4 Podjetje Quattro GmbH skupaj z Audijem izdeluje športne izvedenke audijev z oznako S. Doslej so naredili več kot osem tisoč audijev RS6. Gre za najmočnejšo varianto audija A6. Vozilo poganja 4,2-litrski V8 bencinski motor s 450 KM in ima 560 Nm navora, na voljo pa je tako v limuzinski kot karavanski oziroma avant izvedenki. Sedaj pa je Quattro prenehal izdelovati RS6, saj se pripravljajo, da bodo prihodnje leto začeli trgu ponujati novi RS4. To vozilo bo prav tako poganjal osemvaljni bencinski motor, ki pa bo zmogel 425 KM. S tem avtomobilom, ki si ga bo mogoče omisliti v dveh karoserijskih različicah (limuzina in avant) naj bi konkurirali novemu BMW M3. Zanimivo je, da motor ne bo imel turbopolnilnika, bo pa imel stalni štirikolesni pogon quattro. Mariborsko 86, Celje tel.: (031 428-62-70 www.ovfodelifegnemef.ti bodo vse variante opremljene z ročnim 6-stopenjskim menjalnikom, za doplačilo bodo ponujali 6-stopenjsko prestavno avtomatiko. Pri izdelavi novega vozila so uporabili veliko lahkih materialov, tako da je za približno 30 odstotkov lažje kot pri klasični gradnji; pomembna je tudi de- litev teže, ki je v idealnem razmerju 50 proti 50 med prednjim in zadnjim delom. Za konec še nekaj dimenzij: v dolžino bo meril 452 centimetrov, to je za skoraj 5 centimetrov več kot prej, medtem ko se je medosna razdalja povečala za 3,5 centimetra na skupaj 276 centimeuov. 1\idi v Sloveniji je prodaja avtomobilov z dizelskimi motorji v zadnjih letih vse večja, kar pomeni, da se pridružujemo trendom v drugih evropskih državah. Po podatkih je bilo tako v Sloveniji leta 2002 prodanih 32 odstotkov avtomobilov z dizelskim motorjem, medtem ko je bilo lani takšnih kar 40 odstotkov. Vse kaže, da bo delež avtomobilov z dizelskim motorjem letos še večji, saj so v devetih mesecih prodali kar 45 odstotkov oziroma 22 tisoč novih vozil z dizelskim motorjem. Največji je delež dizlov pri Volkswagnu, ki je letos prodal kar 64 odstotkov novih avtov z dizlom v nosu. Še bolje pa je šlo Audiju, kjer je imelo letos kar 81 odstotkov novih vozil vgrajen dizelski motor. Tudi Ford razvil hibridno vozilo itno je, da vsaj nekatere evropske oziroma ameriške avtomobilske hiše precej zaostajajo pri razvoju hibridnega pogona. Morda je tako tudi s Fordom, ki pa vendarle ne drži križem rok. V raziskovalnem središču v nemškem Aachnu so razvili fiesto s hibridnim pogonom. Avtomobil ima 1,4-litrski bencinski motor z 80 KM, pri čemer se neizkoriščena energija, ki nastane med zaviranjem oziroma zmanjševanjem hitrosti, ob pomoči generatorja shranja v poseben akumulator in nato porablja za različne namene. Za skromnejšo porabo goriva in energije nasploh skrbi tudi tehnologija start-stop, kar pomeni, da motor samodejno preneha delovati v primeru, ko se vozilo ustavi pred semaforjem. Kot pravijo pri Fordu, naj bi fiesto s tem pogonom začeli serijsko izdelovati leta 2006. Novi BMW 3 bo na ceste pripeljal februarja ali marca 2005. O novem BMW serije 3 je bilo že kar nekaj napisanega; nenazadnje smo imeli pomembno vlogo pri rojevanju tega avtomobila tudi Slovenci, saj so se prve, sicer še neuradne fotografije vozila, najprej pojavile prav pri nas. Zdaj tovarna ponuja prve uradne fotografije in podatke o tem, zanjo izjemno pomembnem avtomobilu. Na trgu se bo serija 3 pojavila v začetku prihodnjega leta, predvidoma februarja ali marca. Navzven povzema linijo in slog drugih avtomobilov tovarne JMW, ki jih je v zadnjih letih blikoval Američan Chris Bangle. Za začetek bo na voljo s štirimi motorji; od tega bodo trije bencinski in en dizel. Za slovenski trg je manj razveseljivo, da sprva ne bo izvedenke 328i. Najmočnejši motor, bencinski šestvaljnik z Î58 KM, bo poganjal različico 330i, sledil bo 325i (218 KM), nato 320i, ki bo ponujal 150 KM in na koncu še dizel 320d (163 KM). Serijsko Dobra prodaja dizlov Prenovljena alfa 147 februarja Leta 2001 je italijanska Alfa Romeo, ki je pri koncernu Fiat, prvič postavila na cesto alfo 147. V tem času so prodali več kot 331 tisoč avtomobilov, kar je razmeroma majhna številka, vendar je treba vedeti, da je tudi Alfa Romeo razmeroma majhna tovarna (letna proizvodnja je nekaj več kot 200 tisoč vozil). Sedaj je tovarna avto prenovila, pri čemer drži, da ta prenova ni posebej obsežna. Kaj je novega? Predvsem se sedaj alfa 147 nekoliko bolj spogleduje z drugimi avtomobili te tovarne. Tako so vgradili nove prednje luči, spremenili so tudi masko motorja, nekaj popravkov je doživel tudi prednji odbijač. Na zadku so nove in seveda drugačne luči, na zadnjih vratih pa je kromirana obroba. V no-tranjosti ni prav veliko novega. Grafika merilnikov je nekoliko drugačna, je pa res, da Prenovljena alfa romeo 147 bo pri nas šele februarja prihodnje leto. je mogoče po novem naslonjala za glavo na zadnjih sedežih potisniti povsem v sedeže in da ima avto že serijsko dve zračni varnostni zavesi. Prenovljena alfa romeo 147 bo na voljo s šesUmi motorji, in sicer tremi bencinskimi in tremi tur-bodizli. Oba najmočnejša motorja, tako bencinski kot di- zelski, ponujata največ 150 KM. Alfa romeo 147 je naprodaj tudi s štirimi različnimi menjalniki, nov v ponudbi je samodejni robotizirani menjalnik easy speed. No, drugačna alfa 147 bo domačim kupcem na voljo šele februarja prihodnje leto, kar se zdi predolgo odlašanje. Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. MO V< TORNA OŽILA PRODAM SUZUKI sfift 1.3 gls, prodam. Prevoženih 50.000 km, 4 zimske gume. Telelon 04) 556-276. 2618 OPELvektra 1.6 i, let 1989/90, reg., veliko dodotne opreme, prodam. Telefon 041 584-623, (03) 5417-216. 7333 FIAT uno cs, letnik 1990, prevoženih 150.000 km, prodam za 70.000 SIT. Telelon 041 239-556. /334 PASAT karavan 1.8 d, 1.95, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 233-973. 7345 PUNTO 55 s, 1.95, pet vrat, drugo lastnica, prodam. Telefon 031 520-247. 7345 FORD mondeo 1.8,1.1994, modra metalik, servo, el. šipe, nastavljiv volan, abs, klima, gretje sedežev, prodam. Telelon 040746-831. 7352 AUDI 80, I. 88 1.8, dobro ohranjen in daiwoo racer 1.5,1.94, reg 11/2005, prodam. Telelon 041 432-962. L1072 STROJI PRODAM ŽRMUE za mletje žita, ugodno prodom. Telefon 5814-068 - zvečer. 7266 MIZARSKO tračno žago Bratstvo, prodam. Kličite popoldan ali zvečer na lelefon (03)5885-114. 620 ž TRAKTOR Štore 402, letnik 1982, prodam. Fidler Slavko, Kozjanskega odr. 46, Šentjur. £783 TRAKTOR IMT 539, letnik, 91, prodam. Fidler Slavko, Kozjanskega odr. 46, Šentjur. S 783 DROBILNIK mini 2002 (Štrut - Muta) za drobljenje vej in drugih odpadkov, mletje šrota, sadja in poljščin, prodam. Drobilnik je v garanciji. Cena 40.000 SIT. Telefon 031 654-128. 7338 TRAKTOR Man - Ajher, 78 km, v zelo dobrem stanju, nakladalko Petinger 26 m3, dvaindvajset nožev z valjem in trakom ter odjemalec silaže Kuhn, dvojni nož, prodam. Telefon 051 321-925. 7339 MES0REZNIC0 no motorni pogon, poceni prodam. Telefon 041 264-132. KUPIM TROSILEC hlevskega gnojà, kupim. Telefon (03)7347-646. L1057 TRAKTOR ter drugi stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 7316 POSEST PRODAM KUPIM PARCELO, v Celju ali bližnji okolici, kupim. Telefon 041 750-180. 7161 STAREJŠO hišo ali vikend z malo zemlje v Šentjurju ali okolici, kupim. Telefon 041 392-978. 7301 V Šentjurju ali bližnji okolki kupimo manjšo (lahko zapuščeno) kmetijo oli večjo gradbeno parcelo (ne v strnjenem naselju) za vse ponudbe kličite 031 372-745. VIS0K0PRITLIČN0 (nedokončano) hišo, 10,5" 11,5 m, no zelo lepi, mirni, razgledni lokaciji, blizu centra Šenljurjo, prodam. Telefon 0049 711 456219. 7186 GRADBENO parcelo, oddaljeno 1 km od zdravilišča Dobrno, prodam. Telefon 031 630-510. 7207 CEUE - Zvodno, večji objekt z manjšo hišo prodam za 15.000.000 SIT. Telefon 041 506-607. 2617 V Zabukovju pri Sevnici prodamo staro domačijo v velikosti 3,5 ho. Telefon 041 660-017- 1048L ŠENTJUR - Nova vas, prodamo parcelo na ravni in sončni legi, 50 m od glavne ceste. Telefon 5740-306. 7291 HIŠO na Ostrožném, prodam. Možnost menjave za večje stanovanje, bivalni vikend. Telefon 041 628-674. 7302 LETUŠ - Savinjska dolina, v idiličnem mirnem okolju prodam takoj vseljivo hišo, 160 m' na zemljišču 1400 m'. Telefon 041 829-955. 7332 ZAZIDALNO parcelo ali dve zazidalni za vikend ali stanovanjsko hišo, prodom. Telelon 051 321-925. 7339 V Šentjurju, Zg. trg, prodam takoj vseljivo starejšo hišo z garažo in vrtom. Telefon 041276-882. 7363,7364 HIŠO ob Mariborski cesti v Celju, prodamo. Telefon 031 825-924. 7364 VIKEND ob Vonorskem jezeru, prodamo. Telefon 031 292-950. 7371 VELENJE. Na Uubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m1, možna gradnja stanovanjskega ali po-slovno-stanovanjskego objekta, prodorno zo 6.000.000 SIT. GSM 041 708-198. »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavoc s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. I# NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 __ 041 368425 .pgp-nepremicnine.com HIŠO ob Mariborski cesti, s priključki in vrtom, ugodno prodom. Telefon 031 623444,5412-531. 7032 ZAZIDLJIVE parcele, nedaleč od izhoda z avtoceste Celje, na Lahovni, sončna lega, vsa infrastruktura urejena, prodam. Telefon 031 326-010. n HIŠO dvoják v Celju Dečkovo naselje z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavbišče 195 m2, dvorišče 262 m!, ceno po dogovoru, prodam. Telefon (03) 4270-130. 7310 Š 797. Š 798 ODDAM V NAJEM oddamo poslovne prostore v veliko- sti 77 m! (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m', podjetja Sevs d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nosproli Intersparo). Prostori so no voljo tokoj. Vse informacije po telefonu 041693416, g. Germek. n PISARNIŠKE, proizvodne, skladiščne, sejne prostore, v Hmeljarski ulici v Zoku, različnih velikosti, v skupni velikosti do 9000 m!, oddamo v najem. Telefon (03) 7132-600. Martin d. 0.0., Hmeljarska 1, Žalec n V Celju oddamo v najem tri opremljene pisarne, velikost 10 m'. Telelon (03) 7132-600. Martin d. 0.0., Hmeljarska 1, Žalec n PISARNO v centru mesta, 25 m', ogrevano, klimatizirano, varovano z vratarjem, oddam v najem. Telelon 031 617-611. 7269 CEUE. V neposredni bližini novega športnega porko na Jamovi ulici, damo v najem 55 m7 velik poslovni prostor za mimo dejov-nost. Najemnina 75.000,00 sit mesečno in tekoči stroški. GSM 041 708-198. »Svetovan je« Ivon Andrej Krbovoc s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7353 OPREMUENO etažo v hiši v okolki Celja oddomo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7374 POSLOVNI prostor v mansardi (cca 18 m') dojem v najem s parkirnim prostorom na Mariborski cesti v Celju, ob TUŠ planetu. Telelon 041 523-295. 7372 V dolgoročni najem oddam stanovanjsko hišo v Šentjurju (110 m1 bivalne površine, garaža, vrt, centralno ogrevanje -plin, bližina šole. Informacije 031 611- MANJŠI poslovno stanovanjski objekt v Šentjurju (Zgornji trg), prodam. Telelon 041 653-378. 7371 30 LET staro hišo, vel. cca. 200 m!, na parceli 724 m! na Lovi v Celju, prodamo zo 30 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nosl.com, telefon 041 727301,5482- 002. 7374 HIŠO, v 4. gradbeni fazi (12 m»10 m) na parceli 813 m' v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.pri-jaznosl.com, telelon .041 727 301, 5482-002. 7374 NOVEJŠO hišo na Škafarjevem hribu pri Žalcu na parceli 810 m:, prodamo za 40 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7374 GRADBENO parcelo, cco 3500 m! z izdano gradbeno dokumentacijo v Zagradu, prodamo za 6 mio. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727 301,5482- CEUE-Novo vas, 2,5 sobno stanovanje, 72 m1, Vl.nadstropje, zgrajeno 1980 z balkonom, prodamo zo 13.200.000 SIT. Možnost nakupa tudi garaže za 1.750.000 SIT (lahko ločeno) GSM 041 708-198. »Svetovanje« Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7353 NOVO enosobno stanovanje v Slov. Konpcah, prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041727301,5482-002. 7374 GARSONJERO v Celju prodamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.com, telefon 041 727 301,5482-002. 7374 GlAZUA, stanovanje, 172 m!, 1.2004, prodamo za 41.000.000 SIT, 4 sobno stanovonje na vrhu zgradbe, velika terasa. GPG Kipkop d.o.o. Ljubljana, Cesta dve cesorjev 393,1000 Ljubljana. Telefon 01 2412416, 041 725-286. STANOVANJE (71 m') v pritličju, nova pvc okna, potrebno delnega renoviranja, prodam. Telefon 040 796-750. 2627 :u n, l» DVOINPOLSOBNO stanovanje, 65 m!, delno opremljeno, Na Otoku, 1. nodslropje, prodam. Telefon 4927-146, med 20. in 21. Uro. 7368 DVOSOBNO stanovanje (58 m') 4/4, dc, balkon, na Polzeli, prodam. Cena 10.500.000 SIT. Telefon 040 796-750. 2 628 CEUE-Ljubljansko, novo, 2 ss, 84 mM. nadstropje, vseljivo takoj, prodamo za 23 mio SIT. Plantas nepremičnine, Se-bastjan Purg, s.p., Splitska 45, 3320 Velenje. Telefon 031455411. n KUPIM V CEUU ali Žalcu kupim eno ali enoinpolsob-no stanovanje. Telefon 041 765-884. APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104. APARTMA no Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. OPREMUENO stanovonje v Žalcu, 47 m1. oddamo. Telefon (03) 4284-102.7209 OPREMUENO dvosobno stanovanje, Kersnikovo ulko v Celju, oddam. Telefon (03) 4270-026,041 495-896. 7257 V bližini celjske bolnišnice oddamo opremljeno dvosobno stanovonje. Telelon 031 749-613. 7246 DVOSOBNO stanovanje no Otoku 53 m7, opremljeno, klima, oddam. Telefon 041 665-567. 7281 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v centru Celja oddam. Telefon 5740-306. 7291 OPREMUENO stanovanje v okolici Celja, oddam mlademu poru. Kličite po 15. uri no lelefon 5482-653. 7330 SOBO, s souporaba kopalnice, ogrevana, oddam študentki ali vajenki, mirni. Možno dvema. Telefon (03) 5452-694. ENOSOBNO opremljeno stanovanje v U oddam. Telefon 031 348-341. ŤJ CEUE-opremljeno dvosobno stanovanja Kersnikovi ukci, damo v najem. Najed na 38.000,00 sit mesečno in tekoči ft] ki. GSM 041 708-198. »Svetoval Ivan Andrej Krbavoc s.p., Gorica p Šmartnem 57/c, Celje. 735 OPREMUENO enoinpolsobno stanovanji hiši z lastnim vhodom, na Košnki, ugg no oddamo. Prijaznost nepremični« Kocenova 4, Celje, www.prijaznosl.coi lelefon 041 727301,5482-002. 731 OPREMUENO dvoinpolsobno stanovanji Novi vasi 1er delno opremljeno dvosoU stanovonje no Lavi oddamo. Prijaznu nepremičnine, Kocenova 4, C« www.prijoznosl.com, telelon 0417j 301,5482-002. 73J PRENOVLJENO enoinpolsobno slonov^ blizu TUŠ4, oddam. Cena 180 Eli Telelon 031 790-650, po 14. uri. rsr DVOINPOLSOBNO opremljeno stanovanj Na otoku v Celju, oddomo. Telelon (H 807-759. 738 DE1H0 opremljeno stanovonje, 54 m', HuJ nja, Miličinskega, oddam. Telefon 04 452-562, po 16. uri. 739 TRISOBNO in enosobno stanovanje v I oddam. Telefon 041 399-752. NAJAMEM jevCe^ A STANOVANJE ali stanovanjsko hišo v I najamem. Telelon 041 727-301. , OPREMA PRODAM " OVALNO mizo s šestimi stoli, stekleno vitrai in omaro za knjige, primerno za opred jedilnice, ugodno prodam. Telefon 03l 640455. 72&Á ZAMRZOVALNO omaro Gorenje 200 litrij rabljeno, prodam. Informacije po lelek nu 051 201-811. 728tý STANOVANJE V POHORSKI ulici v Celju ugodno prodam dvoinpolsobno stanovanje. Stanovanje je vseljivo takoj. Telelon 041 910401, 031 609417. 6998 CEUE, Nova vos. Dvoinpolsobno stanovanje, v celoti preurejeno (tudi kopalnica), ugodno prodam. Telefon 031 207-675. TRISOBNO stanovanje, No otoku, 61 m2, III. nadstropje, balkon, ktv, ck, telefon, obnovljeno 1997, prodom za 12,5 mio SIT. Telefon 031 568-659. 7194 GARSONJERO, 30 m1, v Novi vasi v Celju, prodam. Informacije po telefonu 5413-045 ali 031 884-935 ali 031 442-147. 7216 MARIBORSKO Pohorje, BoHenk. Nov opremljen apartma, 48 m1, prodamo. Telefon (03) 7132-600. Martin d.o.o., Hmeljar- ska 1, Žalec. n CEUE, Glazija. Novo dvosobno stanovanje, 84,28 m1, prodamo. Telefon (03) 7132-600. Martin d. 0.0., Hmeljarska 1, Žalec. ŒUE-Otok. Dvosobno stanovonje 51.09 m', IV.nodstropje, prenovljeno 1997, proda- Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p.. Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. 7353 iznem.si Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti Nudimo stimulativno plačo, možnost napredovanja in kreativnega usposabljanja. Zaželena velika samostojnost in vztrajnost. MALI OGLASI - INFORMACIJE iZDBPi.Si Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o. Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. so objavljeni tudi na spletnem mestu «vww.lzberi.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. jjOŠKO posteljico, bele barve, 140-70 z vzmetnico, nastavljiva, malo rabljena, prodam za 15.000 SIT, stolček za hranjenje, ki se pritrdi na mizo, prodam za 3.000 SIT in jahač 15-36 kg, prodam za 2.000 SIT. Telefon 041 271-738. L1055 PISKA plinska kombi bojlerja Savio 18, za centralno ogrevanje in sanitomo vodo, poceni prodam. Primerno do 120 m1, lelefon 031 622-034. 7335 JIH0-sedežno garnituro in fotelj ter ter-moakumulacijsko peč II, ugodno prodam. Telefon (03) 5441-399, po 11. uri dopoldan. 7346 RN0 sedežno, posteljo, dve ležišči, ugodno prodam. Telefon 5771-820, 041 815-744. 7379 ZAKONSKO posteljo dimenzije 180 cm-200 cm, podarim. Telefon 041 731-730. ■BENI TERIAL PRODAM KUPIM rabljeno pohištva, balo tehniko, pec, po simbolični ceni. Telefon 04162J Priložnost Prosta delovna mesta za vaš denar i možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje NLB Naložba Vita 6 • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 EUR v tolarski jjrotivrednosti, preračunani po prodajno podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila. • Naložbeno obdobje: do 30. decembra 2014 • Vpis: od 2. novembra do 3. decembra 2004 z možnim predčasnim zaključkom. NLB Naložba Vita 6 vas ščiti v primeru nepredvidenih dogodkov. Vaša družina ali drugi upravičenci, ki jih sami izberete, bodo v primeru zavarovalnega dogodka upravičeni do izplačila vsaj 100% vplačne premije, tudi če bo vrednost police takrat morebiti nižja. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita. življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. NLB Naložba Vita 6 ni depozit in ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 6 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vita, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. 0 ljubljanska banka Zaposlite svoj denar PTIKA OKULISTIČNI ■ r PREGLEDI Lt VSAK ČETRTEK Smole NataSa s.p. Preiemova 6, 3000 Celle, tel.: 03/548 36 20 Sm STREŠNO kritino Creaton bobrovec, 250 m!, mreže 9/6 25 kosov, stiropor lasodni preklopni, 8 cm, 3000 m', vse novo, prodam 20 % ceneje. Možna menjavo. Telefon 041624-184. 7161 BUKOVA diva, razžagana, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 7201 LESENA garažna vrata dimenzije 240 cm»240cm, prodam. Telefon 041 731-730. 7324K GARAŽNO krilo (vrata), širina 215 cm, višina 205 cm, brez okvirja, z dvižnim okovjem za ročno dviganje, smreka, masiva, domače izdelave, ugodno prodam. Telefon 051 420-641. 7260 SALONITNE plošče, 2*1 m, 70 m1, cena 20.000 SIT in navadno opeko zo oboko-nje kleti Klinker, novo, več tisoč kosov, prodam za 60 SIT/kos. Telefon 041 645-898. S 780 BUKOVA drva, prodam. Telefon 031 629- 158. 782Š ÍEŠNJEV furnir prodam. Telefon 031 876-077. 7201 DESKE 2,2 cm za ostrešje 3 m3 in 2 m1 fosnov, prodam ali zamenjam za prašiča ali kmetijski stroj. Telefon 041 793-963. L1067 DRVA suha, smrekova, prodam. Telefon 041 646-714. ž 625 f AKUSTIKA DIAT0NIČN0 harmoniko c, f, b, staro 5 let, prodam. Cena 205.000,00 SIT. Telefon 041 203-224. ô79o ŽIVALI PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Telefon 5709-015. 7351 DVA bikca in teličko prodam. Ceno 150.000 sit, ter svinjsko polovico. Telefon 031 559-820. 1070L PRAŠIČE za zakol, mesni tip, domača hrana, lahko tudi polovice, prodam. Cvetka Jončič, Proseniško 43 a, Šentjur. 7378 TEUCO simentalko, težko okrog 700 kg, brejo 7 mesecev, lepo, prodam. Cvetka Jančič, Proseniško 43 a, Šentjur. 7378 ZA1CE, nemške lisce za zakol ali nadaljnjo rejo, ugodno prodom.Telefon 031 295-195. Š801 OVNA za pleme in mlade ovce za zakol ali nadaljnjo rejo, ugodno prodam. Telefon 5798-269. šaoo KRAVO s teletom ali po izbiri, prodam. Telefon 031 766-137. S 799 10 TEUČK simentalk in limuzin za rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 575-514. KRAVO, brejo 6 mesecev in telico, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5773-818. PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 680-325. 7267 PUJSKE težke okoli 25kg In 120 kg prašiče, prodam. Telefon 031 629-158. 782Š VEČ pasem golobov in zajcev prodam. Telefon (03) 5736-525. 1036L KOBILO težko 450 kg, brejo 7 mesecev, mirna prodam. Telefon 041 239-813. 7307 KRAVO simentalko, 700 kg 3x telila, prodam. Telefon 5488-186. 7303 BIKCA č.b„ 200 kg za zakol, prodam. Telefon 031 553-567. 786Š DVA pujska težka okrog 3540 kg, domače reje, prodam. Telefon 5728-526. 7317K TEUCO simentalko, težko 180 kg prodam. Telefon (03) 5778-182. 7315K TELIČKE simentalke, stare 6 tednov, prodam. Fidler Slavko, Kozjanskega odr. 46, Šentjur. š783 TEUCO simenlalko pred telitvijo, prodam. Telefon 5799-271. Š788 TELIČKO simenlalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 532-444. S792 KOKOŠI, nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo, samo 199,00 SIT/kom, na farmi Strm-Ijan Milan, Marno 28, Dol pri Hrastniku. Od ponedeljka 15.11 2004 dalje. Telefon (03) 5648-550. L201 KRAVE za zakol ter več bikcev in teličk prodam. Telefon 051 321-925. 7339 TEUCO, simentalko, težko 280 kg, prodam. Telefon 041 762-044 in 5736-685. L1066 ŽREBCA, starega 8 mesecev, pasme hafl norik, prodam. Telefon 041 555-930. 7343 BURSKEGA kozla, prodam. Silva Kumer, Pečovnik 59, Celje. Telefon 5484309. PODARIM MOTORNO žago znamke So* dolmer, dolžina meča 45 cm in žensko kolo, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 5414-330. 7218 ŠTIRI zimske gume na platiščih, 155/70 R 13, malo rabljene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5414273. 7258 Prijateljsko posredujemo za NAJHITREJŠI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje. 4 9-2 2- 96 3 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |Rai.°im