St. 252,
V Mubljani, četrtek dne 10. novembra 1910.
Leto !.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. uri zjutraj, c ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1‘—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K i 50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frnnklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in labvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Šušteršič je govoril!
Ko smo čitali v »Slovencu" one besne napade na hofrata Ploja radi njegovega lakajskega govora v odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije, smo komaj čakali, da spregovori v plenumu delegacije naš klerikalni gromovnik dr. Šušteršič.
In mož je govoril. Čitali smo poročilo
o	njegovem govoru, ki ni niti za las boljši od — govora hofrata Ploja, ali kdor bi pričakoval, da plane sedaj po njem „Slovenec“ kot po Ploju, ta se bridko moti.	*
„Quod licet Jovi, non licet bovi“,vsi mislijo klerikalci, kar sme storiti dr. Šušteršič, ni dovoljeno storiti Ploju, ali kate-remusibodi drugemu poslancu, ki ni član t. zv. „Slovenskega (po imenu) kluba", ker lakajstvo hočejo pridržati klerikalci za sebe kot monopol.
Ploja je obsodila skoraj vsa slovenska javnost, ali principi so pri tem vodili menda samo nas in tudi oni, ki so ga branili, niso tega storili za to, ker bi njegov nastop odobravali, nego iz — strankarskih ozirov, ki igrajo pri našem časopisju sploh prvo in glavno vlogo in samo za to je mogoče, da naši listi eno in isto stvar enkrat z vso vnemo branijo, drugikrat pa še z večjo vnemo obsojajo in napadajo.
Pri nas teh ozirov ni in kakor smo obsodili hofrata Ploja, tako obsojamo tudi klerikalnega gromovnika, ker sta v delegacijah oba pozabila, da sta zastopnika slovenskega naroda in sta govorila kot plačana lakaja, ki ne reflektirata na zahvalo svojih volilcev, nego samo na nagrado onih faktorjev, ki sta jim storila uslugo.
Tudi dr. Šušteršič odobrava zvezo z Nemčijo! V o d i t e 1 j najmočnejše slovenske stranke odobrava zvezo, katere posledica je germaniza-torični režim pri nas, zvezo, ki daje Nemčiji toliko ingerenco na notranje avstrijske razmere, kakorjenima nobena državana razmere v drugi državi!
To je čisto navadno izdajstvo. Zavedamo se dobro težine teh besed, ali naj premišljamo stvar kakor hočemo, pridemo vedno do tega, da se Šušteršičev govor ne more drugače označiti.
Slovenski poslanec mora imeti pred očmi vedno in samo interese slovenskega naroda, ki ga zastopa. Interesi kamarile in raznih veljakov naših poslancev nič ne brigajo, ker njih ni izvolila in poslala v parlament niti kamarila, niti razni Aehrenthali in drugi mogotci.
In od zveze avstro-ogrske monarhije z Nemčijo Slovenci ne samo, da nimamo nobenih koristi, nego trpimo radi nje občutno škodo, ker radi te zveze in morda samo radi te zveze je Avstrija še danes nemško vladana država,
četudi so Nemci v njej v manjšini.
To je dobro znano tudi dr. Šušteršiču, ali za njega so to malenkosti, ker so že daleč za njim oni časi, ko se je še čutil Slovenca, ako je sploh bil kdaj zaveden Slovenec.
Še manj kot Slovenec je pa Šušteršič Slovan, ker sicer ne bi odobraval Aerentha-love aneksijske politike, od katere nihče ni in ne bov imel nobenih koristi, najmanj pa Slovani. Šušteršič odobrava — naravno, saj samo pod tem pogojem mu je Aerenthal dovolil govoriti — tudi Aehrenthalovo proti-slovansko balkansko politiko in s tem je zaslužil nagrado, ki mu gotovo ne uide.
Da so naši klerikalni politiki čisto navadni politični afaristi, ki vporabljajo razne mandate samo v dosego svojih osebnih namenov, smo vedeli že zdavnaj, ali preseneča nas drznost, s katero oni to javno po-kazujejo. To je možno samo pri narodu brez posebne kulture, pri narodu z minimalno politično izobraženostjo, pri narodu, ki veruje besedam in ne zasleduje dejanj.
Agro-;\lerkur.
Ko so se pred leti začele snovati po Slovenskem prve posojilnice, so rodoljubje, ki so hoteli ž njimi rešiti narod suženjstva, naleteli na najhujši odpor pri oderuhih, ki so preje neusmiljeno izmozgavali naše že itak revno ljudstvo.
Tudi poznejša uvedba rajfajznovk, ki so bile namenjene še širšim in še nižjim plastem našega naroda, je naletela na nas-protstva pri denarnih mogotcih. A ko se je začelo uvajati pred 10, leti v naši domovini splošno zadružništvo, tedaj so nastopili kapitalisti, oderuhi v zvezi s kratkovidnimi politiki liberalnega mišljenja in vrgli so se z vso močjo in silo na prve začetke zadružne organizacije in požgali, četudi na najpodlejši in najbrezobzirnejši način vse, kar jim je moglo priti na pot.
Žepni interesi, neumevanje zadružne misli, slepa strankarska strast in brezmejna hudobija, vse to je pripomoglo zavirati razvoj gospodarske panoge, ki je imela postati za bodočnost naroda največjega pomena.
Narodna napredna stranka je mislila, da bo s tem, če ubije nekaj zadrug, ubila tudi že zadružništvo sploh in ž njim uničila tudi klerikalno stranko, ki je začela — četudi iz strankarskih motivov — organizirano in sistematično propagirati zadružno misel. Zgodovina nam kaže ravno nasprotno.
Zadružništvo se je tekom zadnjih let vzlic vsem zaprekam tako krepko razvilo, da štejemo danes na Kranjskem že čez 400 zadrug, ki reprezentirajo velikansko narodnogospodarsko silo. Z zadružništvom se je
okrepila tudi klerikalna stranka in ravno ž njim odvzela preje lepe pozicije narodno-naprcdni stranki. Narodno-napredna stranka pa je vsled svoje nesramne in nespametne politike uničila samo sebe.
Le politiki, ki sodijo med staro šaro, morejo danes še pobijati gospodarsko delovanje; kajti vsaka stranka, ki hoče imeti vsaj bodočnost, mora v prvi vrsti gledati na to, da se gospodarsko čimpreje okrepi in osamosvoji. Mali narodi pa morejo videti rešitev edinole v zadružništvu.
Ko je zapustil dr. Gregor Žerjav akademska tla, je prišel v domovino poln idealov. Kot modern, velenadarjen, izredno marljiv in vsestransko teoretsko poučen mladenič se je odločil za trnjevo pot, za nehvaležno narodno gospodarsko delo med Slovenci. Tudi on je videl v zadružni ideji svobodo svojega rodu, tudi on je videl v gospodarski organizaciji moč in oporo napredne misli na Slovenskem. Mnogo truda ga je stalo ubiti v narodno-napredni stranki zastarele kapitalistično-liberalne nazore in povzročiti ustanovitev „Zveze slovenskih zadrug", ki je imela pospeševati slovensko zadružništvo vobče, na drugi strani pa pa-ralelizovati naraščajoč vpliv klerikalnega zadružništva, ki je v kratkem času našo deželo politično popolnoma zasužnjilo.
Vzlic kolosalnim nasprotstvom od strani političnih nasprotnikov, ki so odrekali „Zvezi slov. zadrug" vsak eksistenčni pogoj — seveda boječ se za svojo — vzlic temu, da so starejši gospodje narodno-napredne stranke zvalili vse ogromno gospodarsko delo na rame telesno šibkega mladeniča, dr. Žerjava, je naše narodno-gospo-darsko delo vendarle prav lepo procvitalo. Občudovanja vredna agilnost dr. Žerjava pa je gnala v delu naprej in naprej in ustvariti je hotel celotno, popolno narodno-gospo-darsko organizacijo, kakršno so klerikalci tudi^že imeli v »Gospodarski zvezi". Mladi dr. Žerjav je videl v zadrugi z blagovnim prometom rešeno vprašanje, kako preskrbeti kmetu-producentu prodajo poljskih pridelkov in kako nemškim veletržcem odvzeti največji dobiček, ki ga imajo od Slovencev. Pospešil je ustanovitev Agro-Merkurja, nekako slovensko veletrgovino, ki naj bi tudi osamosvojila slovenskega malega trgovca, kateri je danes še primoran kriti ®/4 vseh svojih potreb pri nemškem veletrgovcu.
Vsako gospodarsko podjetje — in naj razpolaga še s tako velikimi kapitali-jami, se ima boriti z začetnimi težkočami. »Zveza slov. zadrug" in Agro-Merkur pa sta bila podjetji, v katerih že od prvega začetka ni bilo drugega kot ovire in tež-koče. Brezdvomno ni moglo na razvoj teh gospodarskih institucij ugodno vplivati, če se starejši strokovnjaki niso zanje prav nič brigali, ali njihovim prizadevanjem k večjem nasprotovali. Naravnost usodepolno je za mladega človeka, če pade v roke nezanesljivemu personalu, osobito če zna isti zlo-
rabljati mladeniško neizkušenost in idealno hrepenenje v umazane zasebne špekulacije. Naj je že kakor hoče, dejstvo je, da je bil dr. Žerjav tako v »Zvezi slov. zadrug" kakor tudi v „Agro-Merkurju“ edin mladin obdan od samih starinov. Če sedaj glasilo starinov vali vsled konkurza Agro-Merkurja krivdo edinole na dr. Žerjava je to malo kavalirsko.
Dejstvo je, da je mladi in telesno šibki dr. Žerjav trpel pod pezo razmer v teli gospodarskih organizacijah kot še ni noben slovenski politik toliko trpel. Cele noči je prebdel samih skrbi. Jedva star 28 let je že osivel in v neprestanem razburjenju se mu je bolj in bolj zajedala v telo smrtnonosna bolezen.
Takrat pa, ko ga je vrgla kruta bolezen na posteljo, so začeli dvigati njegovi osebni in politični sovražniki glavo. Kapitalisti, veletržci so zahtevali, takojšnjo ustavitev Agro-Merkurja, starini so zagrabili za »Zvezo slov. zadrug" in videli trenotek zanje ugoden, da ubijeje zadružništvo in da uničijo nje ustanovitelja mladega dr. Žerjava.
In če se sedaj starinski odvetniki trgajo za konkurz pri Agro-Merkurju in so že določili za upravitelja dr, Kokalja, je več kot značilno. Med tem časom pa, ko se gospoda hoče pasti pri Agro-Merkurju, kavalirji iz »Narodne tiskarne" ne zamude nobenega dneva, da ne bi oblatili moža, ki leži na smrt bolan v Egiptu — kamor so ga poslali zdravniki po zadnje upanje.
Osamljen, zapuščen in oprt edinole na zvestobo svoje žene, takorekoč umira daleč od domovine eden najboljših, najidealnejših mož, kar jih je rodila slovenska zemlja. Niti časopisov ne sme več — dobivati in vzeta mu je vsaka možnost, da bi se sploh lahko zagovarjal. Za vse to se glasilo dr. Tavčarja ne zmeni. Dr. Tavčar mirno trpi to nehumano početje »Slovenskega Naroda", oni dr. Tavčar, ki je še pred dobrim mesecem v sodni dvorani dr. Žerjavu dejal: »Kaj pa je bilo treba tega bolnega reveža klicati k sodniji?"
Na vse zadnje pa se vsiljuje še vprašanje: »Ali je vsega tega treba bilo? Ali ni bilo mogoče preprečiti konkurza, poloma?
Govori se, da bi pasiva 106 tisoč kron lahko padla na končno vsoto pasiv v znesku 50 — 60 tisoč kron. Stramota za naprednjake, če puste pasti tako važno postojanko v takih razmerah. Očividno gospodi ni prav nič več za ideje, nič za gospodarsko ojačenje stranke, marveč le zato, da žadovolje svoji osebni strasti, maščevalnosti in privatnim interesom.
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda!
LISTEK.
M1CHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[152]
Žc prvi hipi boja so izvabili gledalcem tega prizora vzklike občudovanja. Ragastensova taktika jim ni dolgo ostala prikrita, in to je še povečalo njih simpatije do viteza. Že parkrat bi bil lahko smrtno zadel svojega nasprotnika, toda on se je zadovoljil samo s paradami brez riport.
In tako so se zaključili trije naskoki Giovannija Ma-latesta, ki so trajali precej časa. Ob četrtem pa je Ragastens sklenil končati. Napravil je par dublejev, ki so ga delali na boriščih toli močnega, spravil z njimi Giovannijev meč v oblast svojega ter mu ga zbil iz roke.
Tiste čase je bilo v dvoboju še dovoljeno usmrtiti razoroženega nasprotnika. Vobče je bil dvoboj takrat še brezpogojna smrtna borba, v kateri so bila dovoljena vsa sredstva. Kdor ni ubil nasprotnika, je bil sam ubit.
Razoroženi Malatesta je z brezupno mrklostjo prekrižal roke na prsih.
»Vi .zmagujete v vsaki reči, gospod de Ragastens," je dejal s pikro trpkostjo. »Ubijte mel . . .*
Priči sta v tem naglem hipu smatrali Malatesto kakor za mrtvega človeka. Toda Ragastens je brez ugovora skočil za Malatestovim mečem. Pobral ga je, prijel za rezilo pod ročajem, vrnil se k Malatesti in mu ga z resnim poklonom ponudil nazaj.
Ta gesta je bila tako preprosta in obenem tako krasna v svoji velikodušnosti, da sta spremljevalca Malateste nahote zaploskala z rokami ter tako pokazala svoje navdušeno občudovanje.
V duši Malateste pa se je zgodil velik preobrat. Njegove prsi so se napele; toda solze, ki so mu hotele zaliti oči, niso mogle na dan. Nekaj trenotkov je ostal tako ves poražen, obotavljaje se, kakor da ga prijemlje nekaka omotica. Nato je mahoma razprostrl roke; Ragastensova plemenitost ga je premagala!. . . Ragastens se je vrgel v njegov objem, in tako se je za trenotek pozdravilo dvoje viteških duš, srce ob srcu.
»Ljubite jo!" je zamrmral nesrečni mladi mož. »Vredni ste je .. ."
»Smrt božja," je odgovoril Ragastens,	»rajši	bi se
odrekel svojemu deležu v	nebesih, kakor pa	da bi	storil
tako vrlemu vitezu kaj žalega. Toda," je nadaljeval, in obličje se mu je mahoma stemnilo, »hudo se motite, dragi moj. Da ona ne ljubi vas, je mogoče; vi morate že vedeti, če pravite sami. Toda glavo vam zastavim, da tudi jaz nisem srečnejši od vas!"
Teh par besed sta govorila s tišjim glasom. Malatesta je	zmajal z glavo, nato pa	je prijel Ragastensa za	roko:
»Gospodje," je dejal,	»evo vam mojega	brata	. . .*
Ta beseda iz premagančevih ust je v svoji plemenitosti dosegala velikodušnost Ragastensove geste. Vitez mu je stisnil roko.
V tem trenotju je bilo težko razločiti, kdo izmed obeh je vrednejši občudovanja. Viteza, ki sta pričevala pri tem dvoboju, ki je bil bolj dvoboj duš nego dvoboj mečev, sta se zavedala tega. Giulio Orsini je dal duška splošnemu čuvstvu rekoč:
»Vitez je odslej brat nas vseh, ker se bo boril med nami, z nami in za nas."
In ta preprosta beseda je odločila nadaljno usodo Ragastensa. Trenotek prej je še menil v samogovoru svojih misli, da mu zdaj, ko je Primavera omožena, preostaja le še oditi, kakor hitro opravi svoj dvoboj z Malatesto. Ko pa je slišal Orsinijeve besede, je videl, da ne more.
Oditi	je	pomenilo umakniti se —	bežati.	A Ragastens
je rajši maral	vse drugo, samo tega ne,	da bi	lahko	govo-
rili o njem: bežal je. Zato je odgovoril brez najmanjšega obotavljanja:
»Gospodje, ves srečen sem, da lahko zmagam ali poginem v tako izvrstni družbi."
Nato so vsi trije zopet zajahali konje ter se vrnili proti Montefortu.
XLVIII Vrba žalujka.
Spravo Ragastensa in Malateste so drugi večer zapečatili na večerji,	ki	se je vršila pri Orsiniju.	Drugo	jutro	je šel
Ragastens	v	spremstvu svojih novih	prijateljev k	grofu
Alma ter mu naznanil svoj definitivni sklep, služiti v armadi zaveznikov.
Grof je pokazal živahno zadovoljstvo spričo te vesti, ter mu je stavil najsijajnejše ponudbe. Toda Ragastens je skromno vstrajal pri svoji prvotni izjavi, da se hoče biti kot protovoljec. Ko pa je grof le silil in silil, je vitez naposled dejal:
„Če je že tako, da me hoče vaša Svetlost počastiti s kakšnim naslovom in dostojanstvom — v Montefortu je nekaj topov: prosil bi vas, da mi jih izročite ter mi pred vsem poverite umno uporabo smodnika."	(Dalje.)
Splošni pregled.
Deželni zbori.
Kulturno delo koroškega deželnega zbora. Po avstrijskih deželnih zborih se gode razne važne in nevažne, kulturne in nekulturne reči. Vsem na čelu gredo seveda čisti Germani v koroškem deželnem zboru s svojim bojem proti slovenski šoli. Kar se tiče Steinvvenderjevega predloga glede ljudske šole (pouk ljudske šole se skrajša na dobo šestih let, počitnice se zaradi krajevnih razmer prelože na zimski čas, pouk se premeni v toliko, da dobe otroci več praktične posebno gospodarske izobrazbe) proti temu predlogu, ki so ga napredni krogi, posebno učiteljski, obsodili, bi mogli navesti mnogo stvarnega, dasi v njem ne vidimo, toliko nekulturnega, kakor drugi ki so zaradi njega napadli Steinvvenderja in koroške nemške naprednjake. Toda nemški nacijonalci so se vrgli z vso silo na t. zv. sloveniziranje v šolali. Interpelirali so najprej dež. predsednika glede groznega dejstva, da baje katehet v Borovljah uči v šoli krščanski nauk — slovensko. Rekli so tudi, da katehet: porabi več časa za pouk v slovenščini, nego za verouk. Take nezaslišne krivice se torej gode po mnenju Nemcev v koroških šolah nemškemu narodu. Zato so sprejeli poročilo in predlog, da se slovenski otroci v koroških šolah ne smejo učiti krščanski nauk slovenski — ker se šole s tem slove-nizirajo in starši niso s tem zadovoljni. Na to so se lotili cerkvenih uradov, češ, da izdajajo slovenske krstne in mrliške liste, da se pišejo slovenske matrike itd. Koroški slovenožrci so torej enkrat zopet temeljito obračunali s slovensko nevarnostjo in so za en kulturni čin bogatejši.
Nižjeavstrij ski deželni zbor je sprejel poročilo deželnega odbora o regulaciji učiteljskih plač — po vsej deželi izven Dunaja.
Obstrukcija v moravskem deželnem zboru se nadaljuje vkljub temu, da je postala brezuspešna. Dr. Začek je v imenu večine izjavil, da je jesensko zasedanje dež. zbora brez dela, kar so zakrivili Nemci s svojo obstrukcijo. Ako do sobote obstrukcija ne bo končana, bo dež. zbor zaključen.
V	šleskem deželnem, zboru je nemška večina hotela skleniti "'nov volilni red, po katerem bi z raznimi virilnimi glasovi in razdelitvijo volilnih okrajev bila zajamčena Nemcem večna zmaga in večina. Proti temu so nastopili opozicijonalni poslanci z vso odločnostjo in zahtevajo nov volilni red, po katerem pridejo do volilne pravice vsi sloji.
Gališki deželni zbor nadaljuje svoje burno zasedanje vkljub rusinski obstrukciji, ki je nastala zaradi volilne reforme*. Rusinski poslanci delajo obstrukcijo z raznimi piščalkami in stroji, poljski poslanci vkljub temu zborujejo dalje in trdijo, da je rusinska obstrukcija neopravičena. Vkljub protestom od rusinske strani se sprejemajo predlogi poljske večine.
Češki deželni zbor čaka na konec češko-nemških pogajanj, ki še niso končana.
V	slovanskem morju.
Poročali smo o odloku ogrskega ministra za uk in bogočastje groia Zichyja, glede avtonomije rumunske cerkve in šole na Ogrskem. Rumunom so se dale narodne pravice, ki bi jih morale imeti vse narodnosti na Ogrskem — toda Rumuni so jih dobili — Slovani ne. Zakaj ne? Mažarom se je naenkrat zazdelo, da so otok v slovanskem morju. Poleg njih so edini Rumuni ki niso Slovani. Zato se je bilo treba tesno zvezati, da ne utonejo v slovanskem morju. Kajti res je: na vzhodu Rusi, na se-
Mali listek.
Šport.
Smrt aviatlkov.
Komaj dve leti je, odkar so pogumni in drzni ljudje z vso odločnostjo razpeli svoja krila, da obvladajo ozračje. Koliko hruma in vpitja je napravil grof Zepellin s svojim okornim velikim balonom. Oči celega sveta so bile obrnjene v Monakovo, kjer se je nad kolosalno soho „Bavarije“ dvigal grof Zepellin. Nemci so sami sebi peli veliko hvalo. Toda slavo Zepellinovega zrakoplova, so zatemnili aeroplani, ki so se dvigali na vseh koncih Evrope, kakor da bi rastli iz tal in so prinesli v zrakoplovstvo novih iznajdb. Kako se je povzdignila avi-atika, kaže nam število — žrtev. Leta 1908 je bila ena sama žrtev, 1. 1909 so se ubili že štirje aviatiki, 1. 1910. pa se jih je ponesrečilo do konca oktobra 24. Torej 24 mladih, pogumnih sil je žrtvovalo svoje življenje za to, da dokaže, da človeštvo more obvladati tudi ozračje. Ali more. Število 24 je res veliko in skoraj jemlje zaupanje v bodočnost. Toda uspehi tega leta so tako veliki, da se pri njih pozablja na to veliko število. Bolj ko se je bližala se-
veru Rusini,v Poljaki, Slovaki in v ozadju energični Čehi, na jugu pa Hrvatje, Srbi, Bolgari. To je res morje. — Zato se hočejo Mažari objeti z Rumuni in se tako rešiti.
Avstrijsko-turška zveza.
Listi’ vedo povedati o avstrijsko-turški zvezi, ki se je baje sklenila 1. 1909, ko je Izvolski zahteval od Turčije, da odstopi Novi Sandžak — Srbiji. Takrat se je torej zavezala Avstrija, da bo varovala Turčijo pred rusko bolgarskimi napadi, s čimer je hotela postati nekaka zaščitnica Turčije. Turčija pa se je zavezala,,v da ne bo v svojih evropskih deželah in v Črnem morju brez dovoljenja Avstrije delala s kako tretjo državo nikakih pogodb. V tem je bil baje za Turčijo ohranjen status quo, Avstriji pa je bilo omogočeno delo na Balkanu in je imela odprto pot na vzhod ob važnih prilikah. Tako, pravijo, je bilo.
Potovanje perzijskega ex-šaha.
Bivši perzijski šah Mohamed Ali je na potu v Evropo, oz. v Pariz. Sedaj je na Dunaju. Sumi se, da ima to potovanje politične namene proti sedanji perzijski vladi. Odstavljeni šah hoče menda pridobiti prijateljev zase; že za časa svojega pregnan--stva v Odesi je delal proti perzijski vladi in je skušal zase pridobiti Rusijo.
Kronanje angleškega kralja.
Angleški kralj Jurij je izdal na narod proklamacijo, kjer oznanja dan svojega kronanja na 21. junij 1911.
Abdul Hamid umira.
Bolezen bivšega turškega sultana se je tako poslabšala, da se ne upa več na ozdravljenje. Sultan je na smrtni postelji.
Dnevne vesti.
Našim naročnikom. Sobotne številke „Jutra“ mnogi naši naročniki niso dobili
—	brez naše krivde. List je bil zaplenjen in v takem slučaju vrne deželna vlada takoj vse ovoje, tako, da se lahko takoj pošlje naročnikom druga izdaja. To pot nam je pa vlada vrnila samo polovico ovojev in toliko se je poslalo druge izdaje, drugo polovico ovojev nam je pa vlada vrnila še-le včeraj in tako smo mi še-le včeraj zvedeli, da polovica zunaujih naročnikov ni dobila sobotne številke, ker smo mislili, da so oni naročniki, od katerih ovojev nam vlada ni vrnila, dobili prvo izdajo. Vsem tem naročnikom smo poslali včeraj naknadno drugo izdajo sobotne številke in jih prosimo, naj nam ne zamerijo, ker krivda ni na naši strani.
Klerikalna doslednost. »Slovenec" poje dr. Šušteršiču radi njegovega lakajskega govora v delegacijah slavo, a še pred par dnevi je radi enakega govora napadal hofrata Ploja tako velepomembno, da so se vsi povraševali, kako je to mogoče, da „ Slovenec" napada nekoga za to, ker zastopa v nekem vprašanju stališče klerikalne stranke. No, pa čitatelji »Slovenca" te razlike menda niti zapazili niso.
Dr. Šušteršič za draginjo. Klerikalni gromovnik dr. Šušteršič je nastopil v delegacijah z vso vnemo proti uvozu vsakega kilograma mesa iz balkanskih držav na Avstrijsko, ker se boji, da bi potem postalo pri nas meso tako po ceni, da bi si ga lahko privoščili vsaj ob nedeljah tudi reveži. Ko bodo pa volitve v občinski svet ljubljanski, bodo zatrjevali klerikalni agitatorji na vsa usta, da so klerikalci edini prijatelji ljudstva in morda se najde bedakov, ki bodo to verjeli.
Uradni list za Kranjsko bi že zdavnaj lahko izhajal v slovenskem jeziku, ko bi
zona h koncu, večji so bili uspehi, a tudi nesreče so se množile. Meseca septembra t. 1. so se ponesrečili; 2 Erancoza, 2 Nemca,
1	Rus in 1 Italijan. In vendar vse to ni ostrašilo aviatikov, sestavljajo nemoteno svoje stroje, poskušajo in izpopolnjujejo. Dosegli so se tudi novi rekordi. Joknstone je dosegel v Ameriki višavo 2960 m, Leblanc pa je letal s hitrostjo 112 km na uro, kar je rekord sedaj. Pri nas v zadnjem tednu ni [bilo posebnih poskusov, le srečnemu Zablatniku se je posrečil polet v Wels.
*
Zanimiva anekdota se je pripovedovala o ruskem aviatiku Macieviču, ki se je ubil v Petrogradu meseca oktobra. Macievič je bil baje član anarhistične organizacije in je imel nalogo umoriti ruskega ministrskega predsednika Stolypina. Da bi se temu činu izognil, je baje nalašč zavozil svoj aeroplan tako, da je padel in se ubil. *
Senat dunajske univerze se je letos resno posvetoval o tem, kako bi rešil mladino iz kavaren in iz raznih slabih razvad in kako bi se dala pospeševati prava telesna vzgoja. Rektor Bernatzig in prorektor Svoboda sta vodila zborovanje, ki se je skoraj enoglasno izreklo za to, da je treba mladini zdravega športa. Senat je torej
bilo le malo moštva v Slovencih in ko bi naši poslanci znali to zahtevo podkrepiti tako, kakor je to potrebno, ako hočemo od vlade kaj dobiti. Ali pri nas se za to malenkost nikdar nihče ni resno zmenil in naravnost smešno je, ako „Slov. Narod" očita klerikalcem, da so samo oni krivi temu, da v izključno slovenski deželi kranjski izhaja uradni jezik v nemškem jeziku. Naprednjaki so tudi krivi, ker so bili vedno prekoinodni, da bi se brigali za take reči, klerikalci se pa za to niso brigali za jezik v katerem je pisan uradni list, ker jim je narodnost sploh — deveta briga. Vlada nam sama nikdar ne bo nič dala. Izvojevati si moramo vse, ali za boj je treba — borilcev!
Deželni šolski svet bi lahko že enkrat izplačal učiteljem borne nagrade za kmetijski pouk. Zima je pred durmi in učitelji niso tako premožni, da bi mogli čakati.
Zopet beračenje. Neki Johannes Schroer, župnik v Herrnskretschenu na saksonski meji berači tudi po Slovenskem za svojo župno cerkev in sicer na ta način, da pošilja na razne naslove neke podobice s tiskano prošnjo in — poštno položnico. Kdor dobi tako pismo, stori najboljše, ako ga vrne vsiljivemu duhovniku z opombo, da imamo Slovenci dosti drugih skrbi in da nimamo denarja za zidanje cerkev — na saksonski meji.
Iz davčne službe. Premeščeni so: davčni oficijal Fran Arh iz Vipave v Mokronog, davčni asistent Fran Bole iz Ljubljane na Brdo, davčni asistent Anton Prudič, od c. kr. davčne administracije v Ljubljani k c. krv okrajnemu glavarstvu v Krško ter Fran Žagar od okrajnega glavarstva v Krškem k davčni administraciji v Ljubljani.
Predavanje ,.Akademije". ..Potovanje po slovanskih mestih" se ne vrši v petek, kakor je oznanjeno na plakatih, ker je za ta dan velika dvorana »Mestnega doma" za petek že oddana za predavanje »Splošnemu ženskemu društvu." Predavanje »Akademije" se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma". Predavanje pojasnuje čez 50 skioptičnih slik.
Učenje ruščine se začne v ponedeljek ob 7. uri v sobi »Prosvete", kakor po navadil Kdor se hoče udeležiti kurza, naj se zglasi v ponedeljek zvečer v kružku. Učne ure bodo v ponedeljek in v petek od 7. do 8. ure. Konverzacijski večeri bodo ob sredah in se bo na njih predavalo o ruski literaturi in pisateljih.
Kletarski tečaji. V primeri z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarjenja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče, s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga go-spodarju-vinogradniku še tako lepo grozdje, ko ne zna iz njega napraviti tako pijačo, kakoršna se dandanes po svetu zahteva. Ravnotako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zlasti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem lahko naredi najgnus-nejša pijača! Da imajo ukaželjni priliko se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Rudolfovem tekom tekoče zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se takoj pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev-za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čimprej zglasiti. Vsak, kdor bode v
sklenil, da bo podpiral vse podobne akcije od strani akademičnih društev in je dal na razpolago prostore na univerzi za telovadbo in za razne manjše športe. Podobno akcijo so že pred leti začeli študentje v Pragi, ki imajo najbolj lepo razvit šport. Morda je to zato, ker nimajo nepotrebnih burševskih navad, pred ^ katerimi bi menda dunajski senat rad rešil svoje dijaštvo — s tem, da jih opozarja na šport.
Praški mestni svet je dajal doslej 30.000 K kot nagrado (ceno) pri konjskjh dirkah, ki se vrše v Kuhlih pri Pragi. Že mnogokrat se je zahtevalo, da naj se ta svota črta in naj se porabi primerneje. — Letos je praška cena pri kuhelskih dirkah določena na 10.000 K, svota 20.000 K pa se bo določila za pospeševanje športa med mladino. Vsekakor značilno za čas. V Pragi obstoja posebno društvo za otročje igre in športe, ki imajo svoje prostore na onem mestu, kjer se je vršil zadnji veliki vseso-kolski zlet. Tako se dela za jtelesno vzgojo mladine. Zato pa imajo Čehi na polju športa že slavno ime.
Praška »Slavija" je dosegla dvoje novih zmag. Doma je porazila Angleže z 3 : 2 in je s tem popravila poraz, ki ga je doživela v prvi tekmi. V nedeljo pa je v Krakovu zmagala nad Vislo 10 ; 3.
tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila, vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen.
Ustanovni občni zbor »Zadruge gostilničarjev na Bledu," se bode vršil v ponedeljek, dne 14. novembra 1910 ob pol 3. uri popoldne v dvorani hotela ,Europa“ na Bledu.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. V
času od 23. do 29. oktobra se je porodilo v Ljubljani 13 otrok, med temi en mrtvo-rojenec. Umrlo je 26 oseb, med temi 14 domačinov. Umrlo je za Škrlatico ena, za jetiko štiri, vsled slučajnih nezgod dve in za različnimi boleznimi 18 oseb.
Prodajalec semen brez semen. V torek so orožniki ustavili v Stožicah nekega moža, z imenom Blaž Ložar. ^ Ložar je najprej zatrjeval, da stanuje v Šmartnem pod Šmarno goro, potem v Spodnji Šiški, ko-nečno pa je zatrjeval, da stanuje pri svoji hčerki v Ljubljani. Ko so ga orožniki vprašali po njegovem poslu, je izjavil, da je trgovec s semeni in da je ravnokar prodal vsa semena za tri krone, ni pa mogel pokazati niti denarja niti navesti, kje in komu je semena prodal. Orožniki so nato konstatirali, da je Ložar skrajno usiljiv berač, ki se že dalje časa preživlja s samo beračijo. Ložarja so oddali okrajnemu sodišču v Ljubljani, kjer bo imel dovolj časa premišljevati, kje pravzaprav stanuje, oziroma razmotrivati o svoji nedopustni prodaji semen/
Tiskovna pomota nam je malo pokvarila včerajšnji uvodnik. Drugi odstavek bi se moral glasiti: »Ta naslov je bil resnično neumesten, ker »Jutro" do sedaj niti enkrat ni nastopilo proti g. Hribarju, pač pa je svoječasno, povodom njegove nepo-trditve za ljubljanskega župana, stopilo v boj za njega s tako vnemo, s kakršno ni nastopil niti »Slov. Narod", organ stranke, kateri je takrat načeloval gospod Hribar."
Popravek. V včerajšnji notici „Umesten odgovor na neumesten ogovor" naj se
bere mesto »konkretnega naziranja", kar seveda nima absolutno nobenega smisla, pravilno »kontrernega naziranja;" v poročilu o »Luksemburgu" naj se postavi mesto slovnično totalno izključene oblike »gospi" Polakovi, pravilno „gospej" Polakovi.	—a—
Podraženje tobaka. Podraženje tobaka stopi v veljavo s 1. julijem 1911 in sicer se bodo podražile smodke za dva, cigarete pa za en vinar. Obenem pa namerava tobačna režija radi zvišanja cen zboljšati kvaliteto.
Tatvina kokoši s pomočjo psa. Soprogi stotnika Daniela v Šiški sta bila v zadnjem času ukradena dva srebrnosiva zajca in dva pava v vrednosti 100 K. V nedeljo so prišli tatovi zopet na dvorišče imenovane gospe in ukradli pet velikih kokoši. Kakor se pripoveduje, so tatovi pri tatvini uporabljali psa, ki je najprej kokoši prepodil, nakar so se jih uzmoviči polastili.
Nezgoda. Ko je predvčerajšnjim zjutraj 38 letni delavec Fran Travnikar hotel pri zidavi neke nove hiše na potu na Rožnik izprazniti voz napolnjen s peskom, se je voz prebrnil nanj in ga težko poškodoval na desnem stegnu. Ponesrečenca so prepeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico.
Razsvetljava na Žabjeku je taka, da se pri njej — nič ne vidi. Gospodje, ki v tem odločujejo, mislijo najbrže, da je za Žabjek vse dobro. Še hujše je na poti od šentjakobskega mostu do Prul. Po tej poti se sicer sprehajajo prav radi zaljubljeni parčki, ki so še veseli, da jih nihče ne vidi, ali ozirati se ne bi smelo samo na zaljubljene parčke, nego tudi na one, ki gredo po tej poti domov in si želijo malo svetlobe, na kar imajo kot davkoplačevalci tudi pravico; zaljubljenci pa se naj gredo spre-hajti — ako jim je zoprna svetloba — po »večni poti."
Blata je v Ljubljani veliko preveč in dobro bi bilo, ako bi se začeli ukvarjati na slavnem mestnem magistratu z vprašanjem, kako spraviti to silno blato s cest, ker v nekaterih ulicah je blato tako veliko, da ni mogoče hoditi peš po njih, tako bogatih ljudi, da bi se vozili s kočijo, je pa v Ljubljani zelo malo.
Izgubljeno. Pred par dnevi je izgubila neka gospa krasen zlat poročen prstan, ki je bil spravljen v denarnici, v kateri se je nahajala tudi manjša svota denarja in sicer na potu od Poljanskega mostu do trga. Pošten najditelj se naproša, da odda prstan v našem uredništvu proti primerni nagradi.
ljubezen premaga vse ovire.
Zaljubljenca.
V	Monakovem se je zaljubil 21 letni dijak Petzl v lepo 16 letno hčerko grofa Fugger-Kletta in tudi mlada grofinja je rada gledala njega. Ljubezen je postajala vedno večja in mlada zaljubljenca sta se sestajala, ako je le prilika nanesla, po raznih drevoredih, sanjarila o svoji mladi sreči
in kovala idealne načrte za bodočnost, ki se jima je zdela — kot vsem zaljubljencem
—	posuta s samimi rožicami.
Ovire.
Ali ta sreča ni dolgo trpela. Mladi dijak in njegova še mlajša ljubica nista mogla ostati dolgo prikrita. Za njuno nedolžno ljubezen je zvedel dekletov oče, star, strog mož, ki mu ta reč ni čisto nič ugajala, okregal je dobro svojo hčerko in je ni več pustil samo na ulico, samo da se ne bi več sestala s svojim izvoljencem, ki jo je zastonj pričakoval na krajih, kjer se je z njo navadno sestajal. Mislil je že, da mu je ljubica postala nezvesta, kar dobi od nje pismo, v katerem mu ona vse razodene.
Avtomobil.
Od sedaj sta si .zaljubljenca redno dopisovala, a pisma je prenašala grofičina šivilja. Nekega dne se pa ustavi pred grofovo hišo privatni avtomobil, mlada grofinja stopi hitro iz hiše in skoči v avtomobil, ki oddirja takoj na to z največjo hitrostjo. Vse to se je zgodilo tako hitro in nepričakovano, da bega nihče ni mogel preprečiti.
Kam sta šla zaljubljenca?
Avtomobil se je ustavil najprej pri nekem krojaču za ženske obleke, kjer so bile že pripravljene naročene obleke in druge razne potrebščine, potem sta pa vzela zaljubljenca javni avtomobil in se odpeljala — kdo ve kam. Vsi so mislili, da sta odšla v Švico.
Ali prvi sled je odkrit v Inomostu. V neki tamošnji hotel sta prišla na avtomobilu dva gospoda z eno damo. Vsi trije so ostali v hotelu čez noč in se vpisali v hotelsko knjigo kot „Roth in sestra z Dunaja" in drugi kot „Weil z Dunaja".
Naslednji dan je odpotoval dozdevni Roth s svojo dozdevno sestro z brzovlakom najbrže proti Parizu, a „g. Weil“ je odšel z avtomobilom proti Monakovem. Opisi mladeniča in dekleta se strinjajo popolnoma s Petzlom in mlado grofinjo, a tretji je bil najbrže šofer posojenega avtomobila.
Epilog.
Konec zanimive zgodbe še ni znan, ker ni znano niti kje se nahajata mlada „dezerterja“. Ali že danes se lahko reče, da se konča stvar dobro, ker sedaj, ko sta bila mlada zaljubljenca že na poročnem potovanju, se stari grof gotovo ne bo več upiral pravi poroki. Sedaj se jezi, ko najde hčerko, jo bo pokaral, potem bo še malo mrmral in končno podeli gotovo svoj blagoslov, ker drugo mu niti ne preostaja.
Kazne vesti.
* Noblova nagrada za fiziko se
vsled sklepa akademičnega senata v Stockholmu podeli letos fiziku Van der Walsu v Amsterdamu, ki je spisal knjigo o stanju tekočih plinov.
* Hude sanje. 30 letni železniški adjunkt Henrik Rechberg v Greifenburgu na Koroškem je sanjal, da je prišel brzovlak na postajo in skočil v sanjah iz postelje. Pri tem pa je zadobil na nosu tako hude poškodbe, de se je moral podvreči operaciji, za katero je v ponedeljek umrl.
* Viharni prizori pri nogometni tekmi. Pri včerajšnji nogometni tekmi v Berlinu, ki se je vršila med društvi „Bo-russia" in „Minerva“ je prišlo do zelo burnih prizorov. Sodnik je namreč pred zaključkom igre izključil od nje 4 člane društva „Minerva“ in sicer radi nepostavnega igranja. To je navzoče občinstvo tako razsrdilo, da je prišlo do hudih pretepov. Sodnik je moral zgrabiti za samokres, da se je branil pred napadi. Občinstvo se je šele čez pol ure pomirilo.
* Nesreče ua morju. Iz Tromsoja se poroča: Parnik „Giela“, ki je došel v Tromso, je prinesel vest, da je veliki holandski parnik „Gamma“ v Belem morju doletel strašen vihar. Parnik se je potopil tekom pol minute. Utonilo je tudi vse moštvo. Pomoč je bila popolnoma izključena. — V atlantskem oceanu je zadel parnik „Preufien“, ki je bil na potu iz Hamburga v Valparaiso, z nekim poštnim parnikom. Oba sta bila zelo težko poškodovana.
* Strašen umor. Včeraj zjutraj je došel na dunajski policijski urad čevljar Matija Markuš in izjavil, da je ravnokar umoril svojo ljubico Ivano Kindl. Policija je v resnici odšla na stanovanje in našla deklico s prerezanim vratom, nakar so morilca zaprli, ki pa najbrže ni pri pravi pameti. Markuš je že pred 17 leti vrgel skozi okno neko svojo ljubico, ki je bila na mestu mrtva. Pri prvi porotni obravnavi je bil sicer oproščen vsake krivde, pri prizivni obravnavi pa je bil obsojen nato na tri leta težke ječe.
* Poroka princa Viktorja Napoleona. Včeraj je bila v Parizu popolnoma na tihem podpisana ženitna pogodba med princem Viktorjem Napoleonom in belgijsko princezo Klementino. Princeza je dobila od zapuščine svojega očeta sedem milijonov frankov, a bo najbrže dobila še več, ker še ni pravda končana. Princeza Klementina bo
tudi dedič bivše meksikanske cesarice Char-lote, od katere bo podedovala približno deset milijonov frankov.
* Krvava drama v vojašnici. V orožniški vojašnici v Rimu se je pripetil včeraj strašen dogodek. Med menažo je namreč neki orožnik popolnoma brez vsakega povoda ustrelil nekega svojega tovariša, dva pa smrtnonevarno ranil. Nato je skočil skozi okno in obležal na mestu mrtev. Morilec ni imel nobenega sovraštva do svojih kolegov, tudi ni bil pijanec, ampak soliden in dober vojak. Svoje dejanje je izvršil najbrže v trenotni blaznosti.
* Županske volitve v Belgradu. Pri županskih volitvah, ki so se vršile v ponedeljek v Belgradu, je bil izvoljen županom mladoradikalec bivši minister Ljuba Davi-dovič.
* Zapuščina belgijskega kralja Leopolda. Kakor poročajo listi, je izjavila grofica Lonyay, da je zadovoljna s tem, da se ji izplača od zapuščine belgijskega kralja Leopolda štiri milijone frankov v gotovini. Ker pa je princeza Lujiia to poravnavo odklonila, se bo obravnava še zavlekla.
* Strahovit snežen vihar. V Mestu Baltimore pri Newyorku divja strahovit snežen vihar. Na avijatičnem polju so razdrti vsi šotori. Mnogo zrakoplovov je popolnoma uničenih. Letalna tekma je ustavljena.
* Obravnava radi nemirov v Berlinu. Obravnave radi znanih moabitskih nemirov v Berlinu se prično v sredo. Povabljenih je nad 400 prič. Pri nemirih je bilo ranjenih 150 demonstrantov in 50 stražnikov, od katerih sta dva vsled bolečin že umrla.
Afera dr. Steinfeld. Kakor se je dognalo, znašajo dolgovi znanega krakovskega advokata in občinskega svetnika, ki je bil pred enim tednom aretiran, nad 1 */* milijona kron. Nad njegovo premoženje so radi tega proglasili konkurz.
NuJnovejša feleioaska k brzojavna poročila.
Delegacijsko zasedanje
Dunaj, 9. novembra. V današnji seji avstrijskih delegatov je poslanec Udržal protestiral proti veleizdajniškim sumničenjem v Avstriji. Dalje je govoril o vednih obiskih nemškega cesarja na dunajskem dvoru in rekel, da je Viljem kakor rimski cesar Nero, ki je govoril in igral v Rimu. Pri teh besedah je vskliknil socijalist Renner: „Nero je igral v gledališču na flavto, Viljem pa trobenta na Gospodovo trobento." Poljak Kozlovski se je toplo zahvaljeval delegatu Kramaru, ki se je v Petrogradu zavzel za Poljake in protestiral proti pruskim na-silstvom. Socijalist Renner je napadal nemškega cesarja in rekel, da je njegovo vtikanje v evropsko politiko velika nevarnost za svetovni mir. Renner je imenoval Viljema dekorativnega in deklamatoričnega političnega .diletanta in šarlatana. Njegova izvajanja so bila tako ostra, da ga je moral novoizvoljeni podpredsednik Cihlar večkrat prekiniti. Govoril je tudi Aehrenthal, a jako medlo in je samo hvalil svojo politiko, izvajanj Masarykovega govora se niti dotaknil ni. Velikanski smeh med vsemi slovanskimi delegati pa je vzbudila Ahren-thalova izjava, da je Forgach v Belgradu silno priljubljen. Izjavil je tudi, da ga je hotel že odpoklicati iz Belgrada, a se je bal, da bi ne bila proti temu srbska javnost. (To se bodo v Belgradu smejali, ko bodo zvedeli za to! Grof Forgach naj bi bil tam priljubljen, ko si belgrajski listi privoščijo vsak dan kako šalo na njegov račun! Aehrenthal menda res ne ve več kaj govori, ali pa smatra vse delegate za bebce, ki jim lahko natveze največjo neumnost. Op. ur.)
Masarykova odkritja in razburjenje v Srbiji.
Belgrad, 9. novembra. Masarykova odkritja o veleizdajniškem procesu v Zagrebu, katera je navedel sedaj pred avstrijsko delegacijo, so vzbudila po vsej Srbiji velikansko razburjenje in ogorčenje. Skoro vsi srbski listi so prinesli Masarykov govor v posebnih izdajah. V nedeljo se bodo vršile po vsej Srbiji velike manifestacije, na katerih bo ljudstvo protestiralo proti sleparski politiki avstro-ogrskega poslanika v Belgradu, grofa Forgacha.
Volitve v Poštornl pri Dunaju.
Dunaj, 9. novembra. Danes so se vršile v Poštorni pri Dunaju volitve za I. razred. Zmagali so zopet nemškutarski kandidati in sicer z 69 — 64 glasovi. Veliko razburjenje vlada v Poštorni radi tega, ker je župnik Lanik kandidiral v drugem raz--redu kot nemški kandidat. Čežki delavci so mu radi tega pričeli groziti, česar se je Lanik tako prestrašil, da je pri današnjih volitvah glasoval za češke kandidate. Po volitvah se je vršil veliki češki shod, na katerem so govorili poslanci Velič, Fresl,
Kalina in Avst. Sklenjeno je bilo vložiti priziv proti volitvam. V novem občinskem svetu bodo sedaj štirje češki narodni, štirje nemški svetovalci in 17 čeških odpadnikov.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 9. novembra. Češko-nemška spravna pogajanja se še vedno nadaljujejo, a bo najbrže zelo težko kaj doseči. Neofi-cijelni redakcijski komite je danes sestavil načrt glede nameščanja uradnikov po narodnostnem ključu. Radikalci imajo jutri svoje posvetovanje, na katerem bodo sklepali, če sprejmejo ta predlog ali ne. Jutri se tudi določi, kdaj se bo vršila plenarna seja komisija. Splošno se trdi, da v slučaju, če se pogajanja razbijejo, češki deželni zbor sploh ne bo več sklican, ampak takoj razpuščen.
Gališki deželni zbor.
Lvov, 9. novembra. Začetkom današnje seje gališkega deželnega zbora se je najprej prečital rusinski protest proti nasil-stvom poljske večine. Nato je posl. Levicki predlagal konec seje in prosi! ces. namestnika, da naj tozadevno posreduje. Ker pa cesarski namestnik ni uvaževal rusinskega predloga, so Rusini pričeli zopet z obstrukcijo, ki je trajala od 10.—1. ure popoldne. Poslanec Levicki je govoril tri ure. Nato je bila seja zaključena. Rusini so naprosili cesarskega namestnika, naj zopet posreduje Vsled tega bo sklicana jutri seja klubovih načelnikov. Pričakuje se, da morda vendar pride do sporazuma.
Moravski deželni zbor.
Brno, 9. novembra. Če Nemci in so-cijalisti do sobote ne bodo prenehali z obstrukcijo, bo moravski deželni zbor razpuščen. Čehi in veleposestniki bodo izdali na ljudstvo proklamacijo, v kateri bodo razjasnili veliko škodo, katera lahko nastane vsled obstrukcije.
Podraženje tobaka.
Dunaj, 9. novembra. Podraženje tobaka je gotova stvar. Zvišale se bodo vse cene, in sicer drame za dva, šport za tri, boljše cigarete pa za tri do deset vinarjev. Tobak v zavitkih se sicer ne bo podražil, pač pa se bo znižala teža. Vlada namerava s podraženjem tobaka pridobiti na leto najmanj 30 milijonov K. Zvišanje cen se prične najbrže s 1. majem ali pa s 1. junijem.
Zmaga demokratov pri volitvah v državni
kongres v Ameriki.
New York, 9. novembra. Pri volitvah za državni kongres je Roosevelt s svojimi kandidati na vsej črti propadel. Zmagali so demokrati. Zlasti značilno je, da so zlasti v onih krajih, kjer je Roosevelt osebno agitiral, zmagali z velikanskimi večinami demokrati. Vsled tega je popolnoma izključeno, da bi bil Roosevelt pri prihodnjih predsedniških volitvah, ki se vrše 1. 1912. zopet izvoljen predsednikom.
Abdul Hamid umira.
Solun, 9. novembra. Abdul Hamid leži na smrtni postelji. Pričakuje se vsak čas katastrofa.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Kupujte ,JUTRO*!
Izvod samo 4 vinarje. Mali oglasi.
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 viu. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvežer.
Vujenec za špecerijsko stroko se takoj sprejme. Kje, pove inseratni biro „Jutra“.	385/3—1
Olasovlr ,,Mignon“ prodam ali zamenjam s pianinom ; prodam tudi nerabljen „Brokhaus Leksikon". Kje, pove inseratni biro „Jutra“.	384/5—1
lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllMHIIIIIIIIlillllimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
KORESPONDENCA.
Inteligentna gospodična želi korespondirati z mladim izobraženim gospodom pod šifro .Jesen' na inseratni biro .Jutra*.	387/1—1
Trgovrc, star 25 let, se želi poročiti z gospico primerne starosti, ki ima veselje do trgovine in nekaj premoženja. Resne ponudbe s polnim imenom, naslovom in sliko, je poslati pod šifro .Prihodnji soprog* do 14. t. m. na inseratni biro .Jutra*. 388/3-1
Tiskarniškega
V
ie
I K O
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
I K O
sprejme
»Učiteljska tiskarna".
Gospodična
stara 19 let, s precejšnjim premoženjem, se želi v svrho možitve seznaniti z inteligentnim gospodom prijetne zunanjosti. Le resne ponudbe s sliko na inseratni biro „Jutra“ pod „Hera 12“. Tajnost zajamčena.
lšee se gostilniška
koncesija.
Ponudbe sprejema inseratni biro „Jutra“.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Brez konkurence! Brez konkurence!
NAZNANILO.
Podpisani si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem svojo
trgovino
z južnim sadjem
na sv. Petra cesti št. 5. popolnoma na novo preuredil in povečal. Vse v mojo trgovino spapajoče stvari se dobe vedno sveže in v največji izbiri. Cene vedno najnižje in solidne. Točna postrežba.
Nadejaje se obilnega obiska, se vljudno priporočam
Anton Bucik
trgovec z južnim sadjem v Ljubljani.
HIŠE
v dobrem stanju, nekatere z gostilniškimi koncesijami, se oddajo po
Peter Mateliču
c. kr. konces. posredovalcu za nakup in prodajo.
Zavod za plakatiranje, sna-ženje in reklamo. : : : :
Škofja ulica 10.	Telefon	155.
Vsi svoječasno pri meni službujoči in drugi zakotni posredovalci so neopravičeni izvrševati mojo obrt.
V	najem se oddajo takoj
prostori
za mesarijo, gostilno in trgovino v Spod. Šiški.
Na jako ugodnem prostoru v 'sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi iz proste roke celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji.
Naslov pove inseratni biro »Jutra*.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela točno in po zmernih cenah.
Naznanilo preselitve.
Dovoljujem si vljudno naznaniti svojim cenjenim naročnikom in slav. občinstvu, da sem preselil svojo
čevljarsko obrt
iz Čevljarske ulice št. 4
v Gosposko ulico št. 3
naspr ti deželnega dvorca.
Zahvaljujem se svojim cenjenim naročnikom za izkazano mi dosedanje zaupanje in se priporočam še za nadaljno njihovo naklonjenost ter beležim z odlič. spoštovanjem
ALOJZIJ ERJAVEC, čevljarski mojster Ljubljana, Gosposka ulica 3.
Hotel in restavracija
„Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI, Sodnijska ulica št. 3 izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
ZALOGA IN
IZDELOVANJE
9BUEK
ra MERI
LJUBLJANA
DVORNI TRG 3
A-KWK
Patent HATSCHEKL
Najboljše pokrivanje streli.
Generalni zastop: V. Janach & Comp., Trst.
Glavna zaleg-a:
T. KORN, Ljubljana.
Model lSJIO.
Edino zastopstvo znamke
K C.L ;
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
- Točna, solidna ln cena Izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
- - - - Ceniki na željo brezplačno. - - - -
ED. ŠMARDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18.
S/UTIft fi dtlP ^ro^aja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske
* linije čez Ha vre v Nevv-Vork in nazaj.
) >	-	-—a	>	Ja/.	—	<	•«>	-—.**.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
iffiJ VS£^ VrS^	ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za
JI	Pete>	vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špeeijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cehovnike.
Moderne
kožuhovine
§f kakor ovratnice, mufi, klobuki, če-4 ^ pice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v največji gH izberi in po zelo ugodnih cenah J|
v mod. trgovini P. MAGDIČ
LJUBLJANA — nasproti c. kr. glavne pošte. Iza_eloT7-a,nje Ig^ra-č
ERNEST HOFFARTH jun., Dunaj VIII,
nBwnM.iiiMM.im Pfeilgasse 34.
Vojaške oprave za otroke:
Infanterijska garnitura	\	K	4-_
Huzarska	,,	J	obstoječa iz Čake, prsnega	„	5-—
Planin, lovcev	„	(	oklepa, sablje, patronske	,,	5-—
Dragonska	,,	f	taške, puške v najfinejši	,,	5*—
Ulanska	,,	J	izdeljavi	,,	5-—
Telesne straže ,,	'	6*__
Prekupovalci specijalni cenik.	Razpošiljatev	po	povzetju.
Zaradi ogromne zaloge
priporoča
pod lastno ceno —
zalogo storjenih oblek in konfekcijo za dame
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ,
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Vi prihranite denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
lep« ~KT	lep«
darilo! ■*	•• “V darilo!
JOSIP SCHUNDER tSSSS^SSSS^^
Preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji Izjemne cene.
Ljublfaiiska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni fond K 450.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glavni dobitek
promese na ogrske premijske srečke, cele a K 16,	polovice	a K 9, 15. novembra,	K	240.000.
promese na ogrske hipotečne srečke, a K 5,	.................15. novembra,	K	40.000.
promese na 3% zemljiške kreditne srečke a K 5*50.................16. novembra,	K	90.000.
Tri promese skupaj	samo	K	25.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račnn proti obrestovanju od dne vloga do dne dviga po čistili
411 01
2 o.
Ustanovljena leta 1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrslie države
Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kTon.
Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.