»*o-eba spraviti s sveta. Kako, je vprašanje, ki beli glave sovjetskim mogotcem. Dejstvo pa je, da NEP še živi, dasi se modificira, ne sicer v smeri privatnega kapitalizma, ampak v smeri harmoničnega izenačenja med državno industrijo in diferencirano kmetijsko produkcijo. mladinska uzrejna tekma ptičarjeu Ustanovni občni zbor podružnice Maribor, društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. Ob precejšnji udeležbi se je vršil preteklo soboto zvečer v lovski sobi hotela »Orel« ustanovni občni zbor mariborske podružnice društva ljubiteljev ptičarjev v Ljubljani. Zbora so se udeležili m. dr. tudi predsednik centrale g. Urbanc, sodniki Schuster, dr. Souvan, J ai1-stin, Koder in Kosler, nadalje o-krožni inšpektor dr. Pfeifer iz Varaždina. predsednik ptujske podružnice SLD dr. Šalamun, predsednik Ribarskega društva prof. Cotič ter nadupravitelj Ferenčak iz Slov. Bistrice. Otvoril je občni zbor v imenu pripravljalnega odbora predsednik podružn. Maribor SLD ravnatelj g. Pogačnik, ki je naglasil v svojem govoru, da bo sedaj treba posvetiti pažnjo tudi drugim pasmam, to pa zaradi potreb v naših gorskih loviščih. Spregovorila sta še g. U r b a n c iz Ljub ljane za centralo in ravnatelj g. Klobučar, ki nam je dal pregledno sliko dosedanjega razvoja vzgoje in dresure ptičarjev v naših krajih. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: ravnatelj Klobučar, predsednik: ravnatelj Pogačnik, podpredsednik: ravnatelj Pišek, Rud. Janeschitz, primarij dr. Robič, Košir, Vlašič in Vukmanič, odborniki: ravnatelj dr. Kovačec in lekarnar Vidmar, pregled nika. — Mladinska vzrejna tekma ptičarjev, ki se je vršila v nedeljo v loviščih Orehova vas - Slivnica in Skoke, ie bila prav zanimiva in mnogo obetajoča. Udeležilo se je je devet psov, med temi eden irski seter. Tekmo je vodil ze- lo spretno ravnatelj Pišek, sodniki pa so bili dr. Pfeifer, Schuster, Justin, Koder in dr. Souvan- Tekma je končala s sledečimi rezultati:’ I. a) nagrada (118 točk): »Vera Dravska« (last. ravn. Klobučar). I. b) nagrada; (109): »Pagat Dravski« (last Rud. Janeschitz). I. c) nagrada (106): »Furor Al-tenbach« (last. ravn. Pogačnik). II. nagrada (98): »Canna Lipsia« (last. Ur- banc, Ljubljana). III. a) nagrada (87): »Don Dravski« (last. I. Mrak). III. b) nagrada (85): »Črt Dravski« (last. Rado Lenard). III. c) nagrada (85): »Senta Kleengrund« (last- ravn. Prieger). Pohvalno priznanje (66): »Bonnie Bode« (last. Kosler, Ortnek). Napad kolesarjev na avtomobiliste. Ko so se sinoči krog pol 23. vozili skozi Stritarjevo in Frankopansko pro ti Spodnji Radvanjski cesti trg. potnik Ludvik Petrovič ter žena in hčerka na avtotaksi, ki ga je šofiral Konrad Dernovšek, jim je v bližini hiše št. 38 na Radvanjski cesti, zastavila cesto družba kakih 20 kolesarjev. Avto se je moral ustaviti. K avtu je pristopil eden izmed kolesarjev in udaril Petroviča večkrat s trdim predmetom po glavi. Petrovič je skočil z avta in zbežal. Tedaj je drugi kolesar vzel iz avta Petrovičevo palico in udaril z njo večkrat šoferja po rokah. Napadenci so nekatere napadalce spoznali in zadevo prijavili policiji, ki vrši preiskavo. — Vlom in tatvina v Ločah. V noči na 24. t. m. so doslej še neznani storilci vlomili skozi zamreženo okno v trgovino Weisch v Ločah pri Konjicah in odnesli raznega blaga za krog 3600 dinarjev. — V Maribor u. 'dne 27. IV. 1931, BmmmmmmKmmmmmmammmmmmmmagmaBm O naših obmelnih Kobandh STANOVANJSKE RAZMERE. - POHOR SKI IN KOBANSKI DOMOVI. KA. — MODERNA DEKLETA. —SKROMNOST V HRANI. — OBLE- II. Staovanjske hiše naših Kobancev se zelo razlikujejo od pohorskih. Dočim so si Pohorci postavili domove kot gosposke postojanke, ki kraljujejo daleč naokrog, se kobanski domovi s svojo Skromnostjo stiskajo v zatišje. Večinoma se hiše prislanjajo na pobočja tako, da imajo od ene strani nadstropje, od druge pa pritličje. Pod stanovanjem so hlevi. Hiše so lesene, nekatere tudi zidane. Kamenje pa prepušča vodo kakor stenj, zato so zidana stanovanja vlažna in zatohla. Planinci opažajo, da je v stanovanjih zelo malo oken, ki so izredno majhna. To izvira še iz srednjega veka, ko so plačevali davek od oken; mnogo pa je temu krivo močno vetrovje, ki tem lažje potere šipe, čim večje je okno. Stanovanje z velikimi okni se pozimi prehitro ohladi, čeprav kurijo venomer na odprtem ognjišču ali v štedilniku, kjer kuhajo hrano za ljudi in živali. Večkrat se stene in stropi potijo, da curlja voda od njih. V hiši je po ena velika družinska soba ter po ena ali dve sobici — čumnati. Stanovanjska in gospodarska poslopja napravljajo vtis, da so postavljena samo začasno in zasilno, kar je posledica zgodovinskih vplivov. V 13. stoletju so rem-šniško in radeljsko ozemFe posedovali benediktinci od Št. Pavla v Labudu. Menihi so trebili in krčili gozdove ter naseljevali kmete-podfožnike, ki so dajali desetino še do leta 1782. Pozneje so nastale še »kočarije« s samotnimi nizkimi bajtami, stisnjenimi v bregovje. Vsenaokrog je gozd, le nad kočo je košček neba. Če prestopimo prag take koče, vidimo, da štiri okajene stene oklepajo en sam prostor; tam kuhalo in prebivajo ves dan. Mnogokrat so domače živali sostanovalke številne družine. Ob hladnih nočeh prilezejo po špranjah v stenah kače, krastače in druga golazen, da bi si poiskale toplega ležišča... Hišna oprava je zelo skromna: v kotu je družinska miza s klopmi, ob steni pa so postelje. Obleko shranjujejo v skrinjah na podstrešju. Pohištvo ni pobarva- no, trhlo je in mnogokrat potrto; pozna se mu, da je preživalo že več rodov. V posteljah imajo steljo, ki jo pokrivajo z vrečami, odevajo pa se z umazanimi starimi koci in suknjami. Hlapci in pastirji spijo v hlevih. Odeje in rjuh ne poznajo. Spijo oblečeni. Zanimivo je število postelj in prebivalcev, ki kaže, da ima n. pr. 9 članska družina 5 postelj, 19 članska 5 postelj, 20 članska pa 7 postelj. Otroci spijo navadno pri odraslih, posebno radi jih jemljejo k sebi v posteljo stari ljudje, da jih deca pozimi greje. Malo hiš je brez golazni. Tal v sobah ne umivajo. Drži se jih plast strnjenega blata. Šipe so motne od nesnage, stene okajene od dima. Vzrok nezdravim razmeram leži v načinu dela. Ženske imajo preveč dela na polju, zato jim ne preostaja dosti časa. nimajo pa tudi resne volje, da bi snažiie dom. Ljudstvu je otopel čut za snago in red. Obleka je preprosta. Domači izdelki se umikajo industrijskim proizvodom. Obnošeno zgornjo obleko ponosijo še kot spodnjo, dokler ne razpade. Običajno o-buvalo so nogavice iz domače ovčje volne in lesene cokle. Pač pa se dekliška moda izdatno modernizira, kar opažajo najbolj nedeljski izletniki, ki tudi po tej zunanjosti presojajo položaj ljudstva. Hrana preprostega ljudstva je nezadostna in skrajno slaba. Obstoja v glavnem iz krompirja, fižola, repe, zelja in koruzne moke. Zaradi slabe živinoreje primanjkuje 2 važnih hranil: mleka in masti. Žgance jedo s sadjevcem. Hrano slabo zabelijo, ubožnejši jedo celo nezabeljeno. Gospodinje ne poznajo niti naj-navadnekših kuharskih receptov. Hrane ne izbirajo in ne menjavajo. Po več mesecev imajo isti jedilni red. Le ob večjih praznikih si privoščijo priboljšek: belega kruha, mesa in močnatih jedi. Vse jedi tudi dobro zabelilo. Ker pa telo ni vajeno take spremembe, zato nekateri ob takih prilikah zbole na želodcu. Ljudstvo, ki prebije vse leto ob trdem delu in ob slabi hrani, se vdaje ob prazničnem razpoloženju golemu ugodju uživanja jedi in pijače. (Nad. sledi.) Mariborski in Hoške tragedije zadnje dejanje Na pokopališču v Radvanju bo danes popoldne sprejela Mati-Zemlja v svoje osrčje vseh pet nesrečnih žrtev velike žaloigre, ki se je odigrala v noči od petka na soboto v Hočan. Včeraj zjutraj je namreč umrla tudi zadnja priča strašnega dogodka, Katarina Gačnik, ne da bi prišla vsaj za trenutek k zavesti. S seboj je ponesla v večnost tudi tajnosti kritične noči in nikdar ne bo pojasnjeno, ali gre za dogovorjeno skupno smrt, ali pa je morda gostilničar Gačnik izvršil svoje obupno dejanje brez vednosti svoje žene na lastno pest. Vsekakor pa je izven vsakega dvoma, da so Gačnika že precej časa mučile težke skrbi in da mu je velika ljubezen do svojih izredno srčkanih otrok popolnoma razdvojila srce. Ni jih hotel prepustiti bedi in negotovi u-sodi, ki bi jih čakala, ako bi izgubili svoje starše-rednike. Sedaj je vsa njegova družina združena v smrti in pripravljeno ji je pod vznožjem Pohorja tudi že skupno novo domovje — široko in globoko zevajoča jama. Njena vrata se bodo zaprla danes popoldne. — mariborsko gledališče REPERTOAR: Pondeljek, 27. aprila. Zaprto. Torek, 28. aprila ob 20. uri »Čardaška kneginja«. Kuponi. Gostovanje gdč. Marice Lubejeve. Sreda, 29. aprila. Zaprto. Četrtek, 30. aprila ob 20. uri »Cirkuška princesa« ab. C. Kuponi. Liubljenka Mariborčanov, zagrebška subreta Marica Lubejeva bo gostovala v torek, 28. t. m. Nastopila bo kot Silva v Kalmanovi opereti »Čardaška kneginja«, ki šteje med njene najboljše. — Vsekakor vlada za zanimivo gostovanje naše Marice, ki je v poslednjem času u-spešno nastopila tudi v zvočnem filmu, veliko zanimanje ter priporočamo čimprejšnjo nabavo vstopnic. Veljajo kuponi. Iz gledališča. V četrtek, 30. t. m. se bo ponovila temperamentna Kalmanova o-pereta »Cirkuška pricesa« za ab. C. — V najkrajšem času bo prihodnja glasbena premijera. Topot se bo vprizorila Szirmajeva opereta »Kavalir Miško«, ki se odlikuje zlasti po izredno zabavni in veseli vsebini in bodo prišli ljubitelji smeha v polni leri na svoj račun. — V drami se pripravlja svojevrstna groteska mladega slovenskega pisatelja Slavka Gruma »Dogodek v mestu Gogi« v režiji g- J. Koviča. »La {Ste enfantine«. Pod tem naslovom je priredil naš agilni »Cercle francais« v soboto 25. t. m. v dvorani »Vesne« lepo uspelo otroško predstavo z izbranim in pestrim programom. Umetniki eo bili naši najmlajši »Francozi«, ki so zapeli par mičnih francoskih nesmio. Zelo udenčani. — Na letnem telovadišču domačega Sokola je ves dan bilo živahno vrvenje: velike priprave na okrožni izlet, ki bo 14. junija v Studencih. Resnikova smrt maščevana. Po tridnevni razpravi proti morilcem finančnega pripravnika Janka Resnika, ki je 7. septembra 1926 v vestnem izvrševanju svoje službene dolžnosti umrl mučeniške smrti, je padla v soboto zvečer odločitev. Sodišče je po kratkem posvetovanju razglasilo razsodbo, s katero so bili obsojeni: Vinko Bezjak na dosmrtno težko ječo, Franc Klemenberger in Alojzij Golob na 20 let težke ječe, Dominik Jamernik pa bo oddan v poboljše-valnico. — Hriberski ni sodeloval pri zločinu v Jelovcu? Graško deželno sodišče je sporočilo ma,T arskemu sodišču, da so dozdajne poizvedbe in zasliševanja avstrijskih oblasti v zadevi izpovedb Mohorka glede udeležbe Hriberskega na zločinu v Jelovcu dale negativen rezultat, ter je naprosilo mariborsko državno tožilstvo za n .ebitne nove predloge glede nadaljevanja preiskave. Kakor čuiemo, bo državno tožilstvo, ki je od prvega početka dvomilo o resničnosti Mohorkovih izpovedb, umaknilo zahtevo po izročitvi Hri-berskega radi sodelovanja pri zločinu v Jelovcu, pač pa jo bo uzdržalo radi raznih tavin, radi katerih je Hriberski za-s'cdovan. KINO ...., Graf sle i: —- ■■ Danes zadnji dan: 20.000 MILJ POD MORJEM! Od jutri, torka, dalje: Najboljša veseloigra: ZASEBNA TAJNICA! Renate MULLER. — 100% govoreči in zvočni velesiim v nemškem jeziku. Film svetovnega slovesa! liri ion; Od danes dalje: 100% govoreča ii zvočna drama v nemškem jeziku: A R I A N A! Elizabeta BERGNER. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17.. 19.. 21 url: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12, ure na blagajni. XXVI ftPOLO KINO: V soboto in nedeljo: ČRNI VITEZ! Richard TALMADGE. Težka avtomobilska nezgoda na Radvanjski cesti. Ko se je sinoči proti 23. uri vračala večja izletniška družba iz Radvanja proti Mariboru na novem avtomobilu tipe »Tatra«, last avtotaksnega podietja Jos. Hohnjec, je šofer Rochel na Radvanjski cesti na nevarnem ovinku pri vojašnici kralja Petra izgubil oblast nad svojim vozilom, ki se je z vso silo zaletelo v bližnji zid. Pri tem se je vozilo dvakrat prevrnilo, karoserija se je popolnoma razbila in ceni Hohnjec škodo na krog 15.000 Din. Med izletniki je brivec Franjo Wirt, zadobil težke notranje poškodbe ter si zlomil levo ključnico. 551etna zasebnica Leopoldina Eigl si je zlomil« rebra, dočim si je šofer Alojzij Rochel na črepinjah varnostne šipe prerezal žile na roki. Vse imenovane so z reševalnim avtom prepeljali sinoči okrog polnoči v bolnico. Lažje poškodovana je bila 24-letna Emica Figi in 241etni Albin Friedrich, katerima so na reševalni postaji nudili prvo pomoč in odpremili v domačo oskrbo. Stanje težjih ponesrečencev je zadovoljivo. Verzija, da je šofer Rochel poskusil samomor, je brezP0^ lage. Radi poneverbe je bil v soboto zvečer, baš ko se 'e hotel odpeljati z glavnega kolodvora aretiran Milan P., rodom iz Zagreba ki je bil vodja poslovalnice neke tukajšnje tovarne v Beogradu kaki dve in pol leta. Pred 14 dnevi se je mudil v Beogradu solastnik tovarne in ugotovil krog 230.000 Din primanjkljaja Na podlagi ovadbe tovarne, je policija aretirala P.-ja, ki je prišel pred nekaj dnevi v Maribor. P. priznava, da bo menda krog 180.000 Din primanjkljaja, pravi pa, da je primanjkljaj nastal, ker je dajal bakšiše, dalje blago raznim odjemalcem po veliko nižjih cenah nego so bile določene v kartelu itd. P. je izročen sodišču, ki bo zadevo razčistilo. — Pondeljek Torek Kabaretni večer Velika kavarna Invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih in-va'’>'ov v Mariboru je preložil prvotno za 3. maja določeno invalidsko tombolo na dne 4. oktobra 1931. 11 lastna streljar’ a družina v Mar ho otvorila, dne 3. maja svojo letno strel sko sezono. Zbirališče članstva dne 3. maja na Trgu Svobode ob 9. zjutraj, o(1 koder bo odkorakala povorka z vojaš1-' godbo na čelu na garnizijsko strelji" v Radvanje. Vse okoliške strelske dru žine se vabijo, da se udeleže otvoritve pr'- DNE 2. MAJA KONCERT QLASBENE MATICE S TURNEJSKIM SPOREDOV V Mariboru, dne 27. IV. 1931. MarlKorsfct V P C P R N T K Juha Stran 3. Zračna zveza Evropa-Amerika Ustvaritev redne zračne zveze med Evropo in Ameriko je že gotova stvar. Dr. Hugo Eckener, vodja »Grofa Zeppelina«, je končal v Newyorku pogajanja, katerih zaključek je, da se bo pričel v 1. 1933. reden zračni promet. Za službo med Friedrichshafenom in Newyorkoin je določen »L Z 129«, ki ga grade sedaj v Friedrichshafenu, poleg tega pa še zrakoplov, ki ga gradijo v Akronu. Kasneje bo ojačan ta promet še z dvema zrakoplovoma. »Grof Zeppelin« ne bo uporabljen za to službo. V Zedinjenih državah'je silno naraslo za,n\wanje za »Grofa Zeppelina« ter sPio’n za zrakoplove, po uspelem svetov-nem Poletu tega orjaka- Tega interesa ni mogla udušiti niti tragična katastrofa angleškega zrakoplova »R 101«. V tem današnjem grozničavem času je vsak Prihranek na času dobrodošel. Dr. Ecke-ner je izjavil, da bo mogoče preleteti Pot iz Friedrichshafena v Newyork v do 65 urah, v obratni smeri pa celo v 40 urah. Za končni cilj prekooceanskega prosta je določen Newyork. Tamkaj bo Urejeno letališče, s katerim bodo imela *vezo tudi letala, ki bodo vozila v za-padno Ameriko. Tako bo mogoče priti lz Friedrichshafena v Kalifornijo v šti-Iih dneh. ._^r- Eckener je dal o zrakoplovu »L Z , * še tudi nekaj podrobnosti. Zrako-c 0v bo dolg 247 metrov, v premeru 41 metrov, visok pa 43 metrov. Plinska kapaciteta bo znašala 200.000 kubičnih metrov ter bo v tem pogledu nadkrilje-vala vse dosedanje zrakoplove. Napolnjen bo s helijem, ki se je izkazal kot najprimernejši za zrakoplove. Ena izmed najvažnejših novosti teh zračnih orjakov bo uporaba Dieselovih motorjev na težka olja. Z uporabo helija in težkih olj kot pogonskega materijala bo dosežena znatno večja sigurnost na zrakoplovu. Ni še določeno število motorjev, niti kakšna bo njih moč, vendar pa je zagotovil dr. Eckener, da je v tem pogledu že prebroden stadij eksperimentiranja. Uporaba težkih olj pa ne ščiti samo pred požarom, nego tudi olajša zrakoplov do osem ton napram teži bencina, tako da bo mogel izpolniti določeno težo zrakoplova tovor ali pa bo možno doseči večjo hitrost. Treba pa je upoštevati tudi, da so težka olja m.nogo cenejša in bo torej uporaba Dieselovih motorjev mnogo rentabilnejša. Na »L Z129« bo posadka 33 mož, prostora za 50 potnikov, v ugodnih razmerah pa še celo za tovor 18 ton. Število potnikov se bo lahko povečalo tudi na 80, seveda ob zmanjšanju teže tovora. Z normalno obtežitvo bo lahko letel zrakoplov z brzino 130 kilometrov na uro. Cene za polet preko oceana se bodo gibale med SCO in 1000 dolarji. tta raketi u Z4 minutah iz Berlina u Neu;york Na raketnem letališču v Berlinu dela že dolgo šest mož na konstrukciji poskusne rakete, ki so jo nameravali izstreliti že ta mesec. Raketa bo dolga 2 m in bo vsebovala poldrugi liter obratne snovi. Pri sestavi rakete so uporabili vse izkušnje in opazovanja pri prejšnjih poskusih. Kot pogonska snov za novo raketo bo služila mešanica kisika in bencina. Na prostem polju je urejena pokrita opazovalnica, iz katere vodijo in opašejo poskusne eksplozije z novo medico. Poldrugi liter obratne snovi bo gostoval za navpični let do 3000 me-r°v. Poskusna raketa bo Imela celo vr-st° merilnih in opazovalnih instrumen-*?v in je seveda le etapa k novim in širšim poskusom, katerih cilj je zaen-{^at Poštna raketa. Taka poštna raketa ?* Preletela pot iz Berlina na Dunaj v 4 ln Pol minute, iz Berlina v Newyork pa v 24 minutah. Poskusni raketi bi čim-J)reJ sledila prava vsemirska raketa, katere dolgost je zamišljena na 15 metrov. *a raketa, katere uspeh oz. neuspeh bo odločilnega pomena za celokupni raketni Problem, bo med drugim imela s seboj oddajalca kratkih valov, ki bo v rednih presledkih dajal potne znake. Tudi bo imela padalo, ki se bo pri njenem padanju automatično razvilo in preprečilo njeno razbitje. P0 zadnjih neuspehih, ki so uplivali deprimuj05e> je nastala v raketnih poskusih in raziskovanjih precejšnja tišina. Toda pravi pijonirji tega (intasticnega^ poletnega sredstva se od neuspehov niso dali ostrašiti. Tudi smrt Maksa Valiera so postavili na rovaš celotne zrakoplovbe in na njeno škodo, to-po krivici. Kar se je zgodilo Valieru lahko zgodi vsakomur, ki se z gore-smotko bliža s kisikom napolnjeni plenici. In, če bi tudi zrakoplovba zah *vala še več žrtev, bi to Še ne bil argu-^t proti njej. Humor inozemstua , ^eki trgovec, poln idej, kako bi se iz-JiŠali delovni pogoji, je poklical svoje ^eščence in jim razvil svoje načrte. »H r j3r Pridem v trgovino,« je rekel, bim v Vi<*e* same vese*e obraze. Pova-loee ^a Predložite primerne pred tn kmtt naj bi se to doseglo. Napišite skrinii 0rnal'° na listek in ga vtaknite v Čez n t3 Dismo-* skrinjice6^! trK°yec potegnil iz napisano: *nŽ? ja’ na katerem je ,bll° gumijaste PodJetSef« 8 * • hana!ezikriCneč*Irnam pražena tetra, ku-STk,, P Cne ledvi<* i" svinjske Gost: »Za božjo voljo, nikar me ne nadlegujte s svojimi nadlegami. Prinesite mi sočnat biftek!« * * Neki Škot je izgubil denarnico. C z z tri dni mu jo je policija zopet vrnila, lia zah tevo, da naj pogleda, ali morda kaj manjka, je Škot odgovoril: »Denar je že v redu. Toda vi ste ga imeli tri dni. Kaj je z obrestmi?« # * Dr. X., znan zdravnik, je imel družbo. Njegova papiga je bila za zastorom v jedilnici. Med večerjo se je oglasila k besedi neka dama, ki so se je vsi bali radi njene brbljavosti. Govorila je nič manj koc pol ure in silno morila ostale geste s svojo dolgoveznostjo. V globoki tišini, ki je vladala v sobi, pa se je nenadoma zaslišal, kakor iz groba, glas: »Prosim vas; pokažite mi svoj jezik!« ,.5kopski glasnik ‘ o koncertu 6la5bene matice u Skoplju V »Skopsfkem glasniku« od 18. t. m. je izšle sledeče poročilo o koncertu pevskega zbora naše Glasbene Matice v Sk plju izpod peresa profesorja glasbe Jos. M. Brnobiča: »U ponedeljak, 13. aprila, imali smo retku priliku, da čujemo u svečanoj sali Oficirskog doma jedan od najboljih slo-vennačkih pevačkih horova, »Glazbenu Maticu« iz Maribora. Publika je bez si»m nje osetila, da če to biti večer retkog mu-zičkog užitka, jer je velika sala bila dup-ke puna gradjanstva iz svih društvenih slojeva. Videli smo pretstavnike svih civilnih i vojnih nadleštava, humanih i kulturnih društava. Još pre podne istoga dana pevači »Glazbene Matice« su korporativno došli u Sabornu crkvu sv. Bo-gorodice, gde su, naizmenice sa skopskim pevačkim društvom »Vardar«, od-govarali na jektenija. Pevali su »Vjeru-ju« i »Milost mira« od Grečaninova- Program večernjeg koncerta bio je za naše prilike vanredno obiman i razno-vrstan. Ceo je program koncerta izveden sa velikom preciznošču. Hor je homogen. Nijedan se glas ne ističe na štetu drugih. Soprani su sveži, zdravi, altovi puni, tenori mekani, ali po potrebi i od-lučno jaki, a basovi zaista fundamental-ni. U prvom delu programa moramo na-ročito da istaknemo Antona Lajovica »Ples kralja Matjaža«, Emila Adamiča »Svatovske pesme« (dobar, i ako još u nekoliko mlad bas g. Joška Vlaha) i Vasilija Mirka »Zeleni Juri«, koje je publika primila sa velikim odobravanjem. Ženski je hor lako i sigurno otpevao tri pesme, keje u harmoniji i intonaciji spa-daju u red teških kompozicija: A. Lajovica »Pesmu primorkinje«, punu novo-romantičnog kolorita, i dve pesme izbo-sanskog perivoja od Emila Adamiča, /lenski je hor zvučio kompaktno, kao je-Jia celina. Kratki sopran-solo otpevala vrlo dobro g.ca Ina Vodenikova, pri -iaviru g.ca V. Pertotova i potpisani (t. j. g. Brnobič sam, ki je v zadnjem trenotku uskočil mesto Dušana Cvetka, ki ni mogel priti na turne;o). Posle odmora nastupio je koncertni tenorista g. A. Živko. Svojim nežnim, lirskim tenorom osvojio je namah srca mno zebr ojne publike. 5ampijon Dobro znan amerikanski borec je dospel v Prago in pokazal svojo silo pri rokoborbi, v kateri je seveda zmagal. Po rokoborbi je sedel v družbi rokoborcev in prijateljev športa. Seveda je bil pogovor tudi o raznih atletskih degodbi-cah. Amerikanski rokoborec se je, kakor je pri teh ljudeh že navada, pobahal z različnimi svojimi spretnostmi ter pozval navzoče k zanimivi tekmi. Dotični-ku, ki iztisne iz citrone, ki jo je on pre-mečkal v svojih prstih — edino kapljico soka, izplača takoj 100 dolarjev. Vzel je v roke citrono in iztisnil, kar se je iz nje iztisniti dalo ter pozval znova k tekmi. Od sosedne mize se je prijavil droben možiček, češ, da hoče poskusiti, da zasluži teh sto dolarjev. Vzel je citrono, ki jo je amerikanski atlet izmečkal, med dva prsta, stisnil in glej — tri kaplje so padle rokoborcu na dlan. Atlet in celo njegovo omizje se je čudilo, da ima tako nežen človek toliko sile. Borec, pravi Amerikanec, ki rad stavo dobi, pa tudi ne tarna, če jo zgubi, je izplačal nežnemu korenjaku sto dolarjev in rekel: »Zgu bil sem in moram priznati, da morete do seči z vašimi rokami veliko blagostanje. Povejte mi, prosim, kakšen je vaš po- — »Jaz sem, prosim, davčni u-radnik«, je odgovoril veselo drobni mo-ziček. Muški hor, koji je na to nastupio, po-karao nam je sve tradicionalne odlike slovenačkih muških horova. Ovako odličnih muških horova mi u našim kraje-vima, na žalost, još nemarno. Verujem, da je F. Maroltova »Ljubi konja jaše« ustavila na sve najdublji utisak, i ako su M. Tajčeviča »Pesme od kola« bile za publiku razumljmje, jer su im i tekst i motiv baš iz naših krajeva. Najinteresantniji deo programa je bio svakako poslednji: 7 narodnih pesama i VIII. Mokraničeva rukovet za mešoviti hor. Svaka sa svojim specialnim kolori-tom one su živi dokaz velike muzikal-nosti našega naroda. Naročite nas je pri-jafro iznenadilo pravilnom dikcijom iz-vodjenje VIII. rukoveti. U pravilnoj interpretaciji naših pesama Slovenci su svakako nadmašili i naše domače ho-rove. Gosp. prof. Vasilije Mirk, koji je na-stupio i kao horovodja i kao kompozi-toi kao pianista, pokazao je, da hor drži čvrsto u svojim rukama pa mu može-mo samo čestitati na ogromnom uspehu. Disciplina je u horu uzorna, a to je jedan od prvih uslova za potpun uspeh. Želimo pevačkom horu »Glazbene Ma-t::e« i u drugim mestima što lepše uspehe 1 da ga opet, kada budu prilike dozvo lile, čujemo u našoj sredini.« Večino programa srbske turneje bo imela mariborska publika priliko slišati dne 2. maja v Unionski dvorani. Jubilef filmskega idealista. Oče znane filmske igralke Henny Por-ten, Franc Porten, eden prvih filmskih producentov in režiserjev v Nemčiji, je te dni obhajal 25-letnico svojega filmskega delovanja. V časih, ko je svet še s posmehom gledal na film, je on poln idealizma posvetil vse svoje sile razvoju in razmahu filmske umetnosti. Šport SK Železničar:SK Rapid 2:1 (2:1). Rapid, ki je prejšnjo nedeljo igral z Železničarjem neodločeno, je bil poražen. Rapidovci niso izpolnili pričakovanj. Od vsega početka jih je nasprotnik potisnil v defenzivo, iz katere so se le s težavo rešili. V drugem polčasu so se sicer par-krat usidrali pred vratmi Žel., do resnejše akcije pa se niso povzpeli, ker napadu manika odločnost. V moštvu Rapida je bila ožja obramba še najsolidnejši del, napad, je skušal uporabiti nekaj redkih uporabnih žog, ki mu jih je servirala krilska vrsta, preko tega pa tudi ni prišel, razen tega pa so imeii očividno smolo. Železničarji so iznenadili s svojo dobro formo. Videti je bilo, da se je enajstorica borila z elanom in požrtvovalnostjo. Saj so imeli vso inicijativo ves čas igre v svojih rokah, tako da so večinoma vladali na terenu. Najboljše moči so bile v krilcih in v napadu. Igra je potekla precej ostro. Od vsega početka so se valili napadi proti Rapi-dovemu golu, nastajale so kritične situacije, toda do resnejših posledic ni prišlo. Šele v 26’ zabije Pezdiček po 11 m vodilni gol. V 29 izenači Hofstetter in v 37’ postavi Efferl po izredno lepi kombinaciji končni rezultat. V drugem polčasu je bila igra še precej izenačena. Sodil je prav dobro in objektivno g. dr. Planinšek. V predtekmi je mladina Železničarja zasluženo zmagala nad mladino ISSK Maribora z 2:0 (1:0). Sodil je dobro g. Vesnaver. ISŠK Maribor:SK Rapid (Celovec) 1:0 (1:0). Okrožni prvak je včeraj gostoval v Celovcu ter proti tamkajšnemu SK Ra-pidu odigral prijateljsko tekmo. Po lepi in napeti igri je zasluženo zmdgal »Maribor« v razmerju 1:0. Rokoborbe za prvenstvo Dravske banovine. V veliki dvorani Narodnega doma se je v soboto vršilo tekmovanje za prvenstvo Dravske banovine v rokoborbi. Tekmovanje je dokazalo velik napredek mariborskih težkih atletov. Zlasti je o-meniti Gobeca, Fischerja in Pircherja ter stare rutinerje Lobnika, Gerščafka in Spannerja, ki so predvajali prav lepe bOrbe iri celo. premagali odlične atlete iz Ljubljane. Konči rezultati so bili naslednji: I. Bantam kategorija: 1. Lobnik (Ž-), 2. Časar (ŽJ II. Perolamca kategorija: 1. Gobec (Ž.), 2. Gerščak (Z.), 3. Mejavšek (Ž.) Iii. Lahka kategorija: 1. Metzner (Cro- atija), 2. Abula (JI.), 3- KampJč (Ž.) IV. Welter kategorija: i. Fischer (Ž.), 2. Božičevič.(Croatia), 3. Spanner (Z.) V- Srednja kategorija: 1. Pircher (Ž.), .2. Zupan (JI.), 3. Gorjanc (JI), VI. Poltežka kategorija: 1. Starc (JI.), 2. GerŠčak (Z-), 3. Knešamek (Jl.) Razmerje točk: SK Železničar 32, SK Ilirija 13, Croatia (Zagreb) 8. Kastner & čhler (Gradec) :SK Železni* 7:3. Revanžna boks-tekma, ki se je vršila v soboto v Gradcu, je končala s zmago Gradčanov. Propagandni štafetni tek skozi Maribor. Včeraj dopoldne je priredil MO LAS propagandni tek skozi Maribor, ki ie v, vsakem oziru prav dobro uspel. Start je bil ob 11. izpred igrišča ISSK Maribor, cilj pa na Trgu Svobode. Rezultati so sledeči: 1. SK Rapid (Gut-maier, Mesareč, Monderer, Hofer, Miihl-eisen, Jeglič Barlovi) v času 4:18.5; 2. Sokol (Rak, Venuti, Kramer, Gala, Arko, Ambrožič, Starešina) 4:33; 3. SK Železničar (Paulin Wagner, BaSnik, He-rič, Kohout, Podpečan, Konrad) 4:35; 4. SSK Maraton (Edi, Janez, Žižman, Dvoršak, Viktor, Zebot, Vidic) 4:41. Kolesarska dirka »Edehveissa«. Kolesarski klub »Edehveiss« je priredil včeraj na progi Tezno - Polskava -Tezno (30 km) kolesarsko dirko. Zmagal je Ledinek F. 1 ura, 2. Lah Ivan 1:06, 3. Smeh A. 1:1:19. Lep uspeh mariborskega kolesarja v Gradcu. Talentirani dirkač »Peruna« Bruno Faninger je včeraj startal v tradicionalni gorski dirki Maria Trost - Fasselbferg in je zmagal v kategoriji seniorjev v času 13:58 minut. Na drugem mestu se je plasiral Štucl (Perun). Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Ilirija iGradjanski 2:0 (1:0).; Svoboda:Grafika 5:1 (3:1). Celje: Hermes (Ljubljana):AtletikSK 3:3 Čakovec: Concordia (Zagreb):Ča-kovački SK 4:2 (3:1). Zagreb: Viktorija:Sparta 6:0 (3:0) Železničar:Sokol 6:1 (3:1). U. Zeracc« V senci Zgodovinski roman. 122 Blisk veselja se je zasvetil v njenih lepih očeh. Zdaj je imela v roiki sredstvo, zadeti kralja na občutljivi točki, to je nečimernosti, ki mu je bila morala biti lastna kot hrabremu možu. »Ne bojte se ničesar, sir, saj ni v tej hiši nikogar razen mene-..« Kralj je zardel, a vstopil je vseeno v lepo in prostrano, a ne popolnoma opremljeno sobo. Trojica mu je sledila za petami- »Kaj milostna,« je vzkliknil, »pravite, da ste sama tukaj?« »Popolnoma sama, sir.« Franc I. je namršil obrvi. »A vendar madam, nekdo je videl stopiti v to hišo več oseb, ki so bile še pred dobrim četrt ure tukaj, sir.« »Toda v tem trenutku sem kljub vsemu svojemu obžalovanju edina v tej hiši in moram poizkusiti sama, da pogostim kralja po pravici, ki mu pristoja...« »Kje je gospod De Ragastan?« je vprašal kralj in prebledel od gneva. »Sir,« je rekla Beatrice z mirno vljudnostjo, ki je izsilila kralju nekakšno spoštljivo občudovanje, »lahko bi vam odgovorila, da vi kot prvi vitez Francije izprašujete žensko, ki je prišla v to deželo, nanašaje se na sloves njene gostoljubnosti...« »Oprostite milostljiva,« je rekel kralj trepetaje. »Toda zagotavljam vas, da gre za jako važne reči. In zato vas moram kljub svojemu obžalovanju, da sem pri moran v to, izpraševati kot gospodar naivišjega pravosodja v tej deželi; .pozivam vas, da mi odgovorite... Kje je gospod De Ragastan?« »Ker govorite kot gospodar, odgovarjam jaz kot prisiljena ; gospod De Ragastan je odšel z doma, da spremi deklico, ki sva se obadva gorko zavzela zanjo, na varen kraj.« Kralj je prebledel in udaril srdito z nogo ob tla. »V kaj se meša ta pustolovček,« je dejal, »ki ni niti Francoz niti Italijan, pa nam hoče dajati po vrhu še lekcije!« Zdaj je prebledela tudi Beatrice. »Sir,« je dejala s čudno trdim glasom. »Vitez De Ragastan ni trpel nikoli, da bi ga psoval nekaznovan kdorkoli na svetu. In meni je sveta dolžnost, paziti na to, da ga nihče ne psuje, ko je odsoten. Ker pa sem ženska, se ne morem ubraniti štirim moškim. Da ne bi bili nesramni, se umaknem, da vas ne bom primorana poslušati dalje...« »Ostanite milostljiva!« je zaklical kralj. »Izrekla ste jako predrzne besede; toda, kakor ste dejali sami, ste ženska, in zato jih preslišim. Ostanite — in nadejam se, storite tudi vi tako.« »O tem je Vaše Veličanstvo lahko prepričano,« je odgovorila Beatrice- Kralj je molčal nekaj trenutkov. Bil je mračen; zamolkel srd se mu je kuhal v prsih. »Milostna,« je povzel kralj nato, »pravkar sem vam rekel v hiši pri Tuilerijah, da je Žileta moja hči... Ali mi verujete?« »Vašemu Veličanstvu verujem tem rajša, ker nama je Žileta sama povedala vso svojo zgodbo.« »In vedoč, da je Žileta moja hči, mi jo vitez De Ragastan odteguje, jo skriva in otimljel... Ne da bi se hotel sklicevati na druge pravice, vam moram reči samo to, milostljiva, da jaz nisem ravnal tako proti vitezu, ko me je prišel prosit, da naj mu pomagam najti njegovega sina, vašega sina, milostljiva!« Te spretne besede so bridko dirnile Beatrice, in odgovorila je z ganjenim glasom: »Sir, vitez mi je pripovedoval, kako blagohotno ste ga sprejeli; jamčim vam za svojo hvaležnost in za njegovo...« »O tem ne dvomim, milostna; toda vitez mi izkazuje svojo hvaležnost na čuden način.« »Gospod vitez De Ragastan je pravkar vprašal Žileto, ali želi, da jo spremi v Luver; če bi bila odgovorila da, je bil vitez ves pripravljen, vrniti vam vašega otroka, sir . -.« »A kaj je rekla?« je vprašal Franc I. hlastno. »Da rajše umre...« Franc I. je povesil glavo. »Torej me sovraži tako zelo!« je zamrmral. Toda kmalu se ga je spet polotil gnev. »Naj bo,« je dejal. »Vitez De Ragastan je odvedel mojo hčer. Toda vedeti hočem, kam jo je odvedel. »Tega ne vem, sir.« »Veste, milostna! Vse vaše vedenje, zvok vašega glasu in zadrege mi pričajo, da se igrate z mano- Prosim vas torej, da mi odgovorite točno in resnično, sicer ... « »Sicer, sir...« »Sicer se moram držati vas osebno! Dejali ste torej, da viteza ni tu?« »Da, sir!« »In da je odvedel Žileto s seboj?« »Da, sir!« »Dobro! On se je polastil moje hčere — jaz se polastim njegove žene. Izvolite se pripraviti,da greste z nami milostljiva!« »Kaj sir, ali se drznete ...« »Drznem se vsega!« je zaklical kralj srdito. »Aretiral vas milostlijva. Kadar mi vrne vitez De Ragastan mojo hčer, vas izpustim na svobodo, to vam prisežem — toda prisežem vam istotako, da vas vitez ne bo videl, dokler ne vidim jaz Žilete...« »Sir, to je nizkotno zlorabljanje oblasti!« »Nikakor ne, milostna, prizanesljivost je. Ali ste pripravljeni, da greste z nami?« (Nadaljevani m »Sir. Umaknem se samo sili. Videti hočem, ali se res najdejo štirje francoski plemiči, ki jih ni sram položiti roko na žensko-« »Briga me to!« je vzkliknil kralj v besnem srdu. In namignil je svojim plemičem, ki so se brez obotavljanja približali Beatrici. Kneginja je zakričala. V njenem duhu se je pokazala žalost in obup Ra gastana, kadar se vrne in je ne najde več. Zakrila si je obraz z obema rokama in čakala, hrabra do konca, celo spričo strašne slike, ki je bila vstala pred njeno dušo... Zdajci pa so se odprla vrata. Žileta je stala na pragu. Deklica bleda kakor lilija, toda srčna in pogumna, je stopila proti osuplemu kralju. »Sir,« je dejala, »pripravljena sem vam slediti...« »Nesrečni otrok!« je vzkliknila Beatrica. »Zal, milostna obsojena sem. In mojo nesrečo bi še ' podvojila zavest, da sem kriva vašega gorja. Sir,« je dejala, »prvikrat sem se udala vaši volji, da rešim moža, ki se je žrtvoval za me. A to pot se drznem upati, da moji vrnitve v Luver ne bo sledila za petami aretacija viteza De Ragastana, kakor je sledila že enkrat aretacija Štefana Doleta ...« »Dete moje,« je rekel kralj v burnem vrvežu čustev, »Doletova aretacija je bila politično delo. Kar pa se tiče viteza, se vam kolnem, da ga ne bo nihče vznemirjal ...« »Z Bogom gospa, z Bogom, draga dobrotnica moja!« je vzkliknila Žileta in se vrgla Beatrici v naročje. »Sir!,« je dejala ta, »kar delate nocoj, je nizkotno. Pazite, da vas ne zadene katastrofa v plačilo za zlo, ki ste ga storili!« Kralja je streslo. Toda okrutil se je in se hladno naklonil. Nato se je obrnil k Žiletl. »Dete moje,« je dejal- Krivične sodbe imate zoper mene. Odpraviti jih hočem z močno ljubeznijo in upam, da se nekoč zasramujete sovražnosti, ki mi jo kažete zdaj... La Šatenjre,« je nadaljeval »ponudite vojvodinji svojo roko.« La Šatenjre je naglo ubogal kraljevo povelje in prijel Žileto za roko; deklica se je dala odvesti brez odpora. Nato se je kralj globoko naklonil Beatrici. »Milostna,« ji je dejal, »obljubil sem temu otroku, da ne bom vznemirjal viteza De Ragastaiia; držati hočem dano besedo; toda, če ste količkaj previdni, svetujte mu, da naj se vrne v Italijo, čimprej se more.« Beatrice je poslušala te besede stoje, ne da bi trenila; toda odgovorila jim je z zaničljivim usmevom, ki ga pa Franc I. ni opazi!. Odšel je mrmraje sam pri sebL »Zdaj mi je ne vzame nihče več.« i Vrtnlpe, nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, salvije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja 1 drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44. 1016 Pekarijo da pod ugodnimi pogoji takoj v najem Lovro Petovar, Ivanjkovci. Samski reflektantl imajo prednost. 1176 Kovčke za potovanje v največji izbiri in najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 1112 BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK. Maribor, Gosposka 25. Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda, dne 2;>, aprila, so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 40.000.—: 11.218, Din 30.000.—: 25.372, Din 20.000.—: 62974. 39492. Din 10.000,—: 5850, 55803. 67174, 93238. Din 4.000.—: 17796, 26895, 47040, 72334, 77642. Din 2.000—: 365. 1153, 2387. 3586, 5384, 86.34, 9078, 13722. 26222, 26823, 27718, 30670, 32581, 36978, 38361, 38863, 39591, 42443, 43199, 44851, 47656, 48708, 48888, 50292, 52090, 53544, 52971. 56124, 56218, 56264, 57765, 59645, 60275, 61908 62384, 66139, 70395, 71370, 71450, 72537. 75532. 76881, 78935^ 79390, 85625, 87418, 87806. 88660, 89685, 93935, 94218. Prihodnje žrebanje 27. aprila 1931. cepano, žagano in okroglo kakor vsake debelosti, rezan les prodaja tvrdka GNILŠEK, Razlagova ul. št- 25. Dobi se tudi kolje za mlado sadno drevje in za vrtnice. 1150 Poročilo Iz kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor, Aleksandrova cesta 42. Žrebanje 25. aprila 1931. (Za event. tiskovne napake se ne odgovarja.) Din 40.000.—: 11.218, Din 30.000.—: 25.372, Din 20.000.—: 62974, 39492. Din 10.000.—: 5850, 55803, 67174, 93238. Din 4.000.—: 17796, 26895, 47040, 72334, 77642, Din 2.000.—: 365. 1153, 2387, 3586, 5384, 8634, 9078, 13722, 26222, 26823, 27718. 30670. 32581. 36978, 38361, 38863, 39,591. 42443, 43199, 44851, 47656, 48708, 48888, 50292, 52090, 53544, 52971, 56134, 56218, 56264. 57765, 59645, 60275, 61908, 62384, 66139, 70395. 71370. 71450. 72537, 75532. 76881. 78935. 79390, 85625, 87418, 87806, 88660, 89685. 93935, 94218. Prihodnji žrebanje 27. aprila 1931. Modne novosti za dame in gospode ter šiviljske potrebščine v modni trgovini ANTON PAS SLOVANSKA UL|CA :fr 1 SOKLIČ s^gndro; **»topniki M sprejmejo Spomnite se CMD! Natakarico iščem, vsestransko izurjeno, za vsa gostilničarska dela, prikupljive zunanjosti, poštena in zdrava, zaslužek dober, služba stalna- Pismene ponudbe na upravo Večernika, Maribor, pod »natakarica 1- maj.___________________1151 Stanovanje, 2 do 3 sobe s kopalnico v bližini parka ali sredini mesta, iščem za takoj. Naslov naj se pusti v upravi lista. 3001 Radio aparat znamke »Saba« 4cevni anodni aparat »Philips« z zvočnikom »Gromos« radi selitve takoj na prodaj. Naslov pove uprava »Ve- černika«,_____________________________ 3000 Trisobno stanovanje s pritiklinami v vili Vrbanove ulice 6! oddam. __ 1144 Ali že veste, da pere »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgledaio kot novi? Opravilna številka: E IX 4848/30 19 Dražbeni oklic. mm mm Dne 18 maja 1931 dopoldne ob 10 uri bo pri s podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. 9 Zemljiška knjiga: k. o. Sliv. Pohorje vi. št. 19 Cenilna vrednost: Din 169 609 90 Vrednost pritikline: Din 12.550'— Najmanjši ponudek: Din 113.073 26 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru Okrajne sodiSže v Mari oru odd. IX.. dne 31.3.1931. Izdaja Konzorcij .Jutra* v. Ljubljani; predstavnik Izdajatelja tn urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA .» Maribora. - „ -v. - - ^ -