Matterhorn 1865 - 1965 (Ob »Letu Alp«) Pavel Kunaver Več kot pol stoletja je že minilo, odkar sta mi prišili v roke dve knjigi: Edward Whym­ per - Scrambles among the Alps in Emil Zsigmondy - Gefahren der Alpen. Do danes sta mi ostali vodnici. Prva opisuje prven­ stvene podvige mladega Angleža v Visoki Dauphineeji in predvsem borbo z do tedaj nepremagano goro Matterhorn; druga daje doslej neprekosljiva navodila, kako doživljati gore. Tako sta mi Matterhorn in Dauphinee postala cilj, kamor sem med drugim hotel priti. Pa je zopet hotela usoda, da je minilo več kot pol stoletja, da so se moje sanje uresničile. čim bol; se je bližala stoletnica uspeha in trage­ dije na Matterhornu, tem bolj sem hrepenel videti tiste daljne visoke gore. L. 1956 sem stal na Whymperjevem grobu v Chamonixu; l. 1963 na grobu Zsygmondija, Jani pa .sva z ženo v najkrasnejšem vremenu ure dolgo počivala na Hornligratu tik pod vrhom Mat­ terhorna. Bilo je konec meseca junija in v visokih gorah še pomlad. A skalovje je bilo toplo in balvani, med katerimi je Whymper 13. julija 1865 s svojimi tovariši in vodniki bivakiral, preden je napočil usodni 14. julij, so naju varnvali pred vetrom, ki je vel od velikih ledeniških serakov Matterhornskega ledenika. Tako sva v popolni tišini zl"la v obličje veličastne gore in [Podoživljala do­ godke, uspeh in h·agedijo, ki jo je doživel na njej Whymper. Matterhorn je ena od najlepših gora na zem­ lji, 4502 m visok, rogu podoben vrh med Ita­ lijo in Švico, desetine milijonov let neopažen, divjina, dostopna le pticam in divjim živalim. Morda je minilo komaj nekaj tisoč let, odkar se je človek naselil v dolinah na jugu in severu ter začel uporabljati pašnike na meji med ledeniki zgoraj in gozdovi spodaj. Gora pa mu je ostala tuja in sovražna - saj .so z nje vse leto grmeli plazovi ledu, snega in skalovja. Kdo drug naj bi jih prožil kakor zli duhovi? Strmi grebeni, viseči stolpi ska­ lovja so bili iz daljave podobni ostankom po­ rušenih mest. Po dolini Tournanche od juga in po dolini reke Visp od severa pa so se nenavadni gori približali tujci. Kljub hudim strminam se je zdelo, da bi bilo mogoče edino od juga do­ speti na strmi vrh. Ves drugačen vtis pa je naredila podoba Mat­ terhorna na popotnika, ki se mu je približal od severa. Zaman se je oziral po bajni gori, dokler je potoval po dolgi dolini reke Visp. Šele v nad 1600 m visoko ležeči vasici Zer­ matt prav v zatrepu doline je nenadoma vstala nad njim kakor prikazen nenavadna, ozka piramida, v podnožju obdana od velikih ledenikov. Silovite, mestoma previsne in 1m·ačne so njene stene. Nanje so i!)rilepljena strma snežišča, vsa preprežena od plazov, ki drse s piramide na 1800 m niže se razprosti­ rajoče bleščeče ledene planjave. Pogled je tako lep in je bil za prve popotnike tako presenetljiv in grozljiv, da je l. 1863 neki takratni alpinist zapisal v angleški »Al­ pine Journa1«, da je ostal »Matterhorn do sedaj in bo verjetno nepremagan v vseh pri­ hodnjih časih« . P a se je zgodilo prav obratno. Po krvavem obračunu s človekom je prav Matterhorn po­ stal za dolgo časa in bo še ena od najprivlač­ nejših gora na svetu. In letos je sto let, kar je človek prvikrat stopil na ta ponosni vrh. Ta ,;,zpon pa je bil povezan z veliko trage­ dijo, ki je odjeknila po vsem svetu, gori pa pridobila nešteto občudovalcev, čeprav je še mnogokrat zahtevala krvni davek. Prvi človek, ki se je lotil plezanja na Matter­ hor, je bil Jean Carrel, lovec in vodnik iz doline Tournanche na jugu, človek z »de­ monsko dušo«, ob enem fanatik, ki je hotel prihraniti prvi vzpon na to goro svojim ro­ jakom Italijanom. L. 1858 je poizkusil tudi znameniti alpinist Tyndall v spremstvu Car­ rela priti na Matterhorn. Kot prvi je pri­ plezal na Weisshorn in Monte Rosa, Matter­ horn pa ga je odbil. V francoske Alpe in v italijansko dolino To­ urnanche pod Matterhorn pa je l. 1860 prišel Anglež Edward Whymper. Tja je prišel kot dvajsetletni mladenič in risar brez večjih iz­ kušenj. A že prvi veliki vzponi v Visoki Dauphinee na Mont Pelvouxu Jn Barre des Ecrins ter drugod so dokazali, da je prišel v Alpe nenavaden človek. V štirih letih je postal najboljši tedanji alpinist. Njegovo živ­ ljenje lahko imenujemo roman gora. Napisal je najboljšo planinsko knjigo »Scrambles among the Alos«. Do danes je še vedno ne­ prekosljiva in le ona sama je pravo ogledalo Whymperjeve duše, ki je ostal sodobnikom misteriozen in veliki večini tuj - posebno po veliki tragediji na Matterhornu. Na tej gori je doživel v enem dnevu svoj največji triumf in največjo tragedijo. Guido Rey pravi v svoji knjigi »Matterhorn«: »Zgodovina boja tega mladega in močnega moža (Whymperja) s tem prastarim, ledeno tihim skalnim kolosom je gotovo ena od naj­ lepših in najpomembnejših dob v alpinizmu, pa tudi izven njega eden od nemalo važnih dogodkov v trudapolnem odkrivanju nepo­ znanih dežel.« Ko je Whymper p1išel l. 1860 od južne strani v dolino Tournanche, sta ga po3ebno Weiss- 303 Matterhorn Risal P. Kunaver horn in Matterhorn navdušila, saj do tedaj nanju še ni stopila človeška noga. Sklenil je, da se bo naslednje leto povzpel na ta dva deviška vrhova. Ko pa se je 1. 1861 vrnil, je izvedel, da se je profesorju Tyndallu posre­ čilo povzpeti se na We.isshorn in da mu je postal nevaren tekmec tudi za Matterhorn. V vasici Breuil tik pod Matterhornom so mu priporočili J. A. Carrela, ki nai bi bil edini sposoben voditi ga na Matterhorn. Carrel pa je bil svojeglav in ni maral za vodnike, ki jih je Whymper še najel, češ, saj za to goro niso zadosti pogumni. Po krivdi nesiposobnega Whymperjevega vodnika se je prvi poizkus ponesrečil, Carrel pa je poizkusil na svojo roko sam priti na vrh, pa je tudi omagal. Na kraju, do kamor je dospel po južnem, itali­ janskem grebenu, je vsekal v skalo svoje ime, datum, križ in tiaro. Le malo pozneje je do tja priplezal tudi Whwmper in pod Carrelovo ime usekal svoje ime. Tako se je začelo tek­ movanje dveh drznih mož za prvi vzpon na ponosni Matterhorn ali Monte Cei.:vino, kakor mu pravijo Italijani. Whymper je prihajal leto za letom v Breuil in ni se ustrašil nobenih težav in nevarnosti, da bi po italijanski strani prišel na vrh, a šest podvigov je bilo zaman, ker ni našel pri­ mernih vodnikov in pomočnikov, Carrel pa se mu je izmikal. V dolini Tournanche so imeli Whymperja že za blaznika in niso se upali z njim na mračno gor o. On pa je vztra­ jal. O neustrašenem mladem možu so se za­ čele plesti legende. Nekoč je sam v višini 13 000 čevljev prenočil v svojem šotoru. Nazaj grede je zdrsnil v strmem kuloarju: »štiri ali petkrat sem vedno huje udaril z glavo. Končno me je v enem skoku vrglo 50 do 60 čevljev z ene strani žleba na drugo stran, kjer sem k sreči s celo levo stranjo 304 udaril ob skalovje. Z obleko sem se za tre­ nutek ujel na njem in padel nazaj na sneg. K sreči je bila sedaj glava zgoraj in z nekaterimi krčevitimi prijemi sem se ob­ držal na robu brezna. Palica, klobuk, tančica (zoper blesk na ledenikih) so zleteli mimo mene in izginili, in udarjanje skalovja, ki sem ga sprožil in je padalo na ledenik tam spodaj, mi je pričalo, kako blizu sm1·U sem bil. V sedmih, osmih skokih sem padel okoli 200 čevljev globoko. še deset čevljev, pa bi zletel 800 čevljev niže n a ledenik pod seboj.« Kri mu je zalivala očl in s kepo snega si je zamašil največjo rano na glavi, splezal na varnejše mesto in omedlel. Šele v črni noči je p1·itaval v Breuil. V 14 dneh je toliko okreval, da je s Carrclom, ki ga je s težavo pridobil, in enim nosačem iznova naskočil Matterhorn. V taborišču vi­ soko na gori pa se je Whymper zjutraj zbudil sam - Carrel ga je zopet izdal. Le grbasti nosač Moynet, ki je nosil za njim težki šotor, je ostal pri njem. Sama sta drugo jutro plezala tako daleč, da sta se z neke stene le te-.Zko zopet prebila na raztreskani greben in nazaj v Breuil, kjer je hotel muhastega Car­ rela kljub vsemu zopet pridobiti ... V Breuilu je Whymper izvedel, da se je Carrel udinjal Tyndallu za vzpon na Matterhorn. Whymper pa je kakor ljubosumen zaljublje­ nec odhitel za družbo na goro, jih prehitel in se zadovoljen vrnil v dolino - Tyndall zopet ni uspel, ker se je Carrel na nekem težavnem mestu uprl in ni hotel pomagati niti z de­ janjem niti z nasvetom ... Whymper Carrelu ni verjel, da je Matterhorn nepremagljiv in l. 1865 se je zopet vrnil v Breuil. Povsod na težkih gorah je imel srečo - zakaj mu na Matterhornu ne bi bila mila? A vodniki niso hoteli z njim. Odgovarjali so mu: »Ljubi go­ ~od! Kamor koli, samo na Matterhorn ne!« In ponovno se je obrnil na Carrela, ki pa je bil z drugimi zopet pri obleganju trdovratne gore. Po ponesrečenem poizkusu pa se je Carrel obvezal, da bi z Whymperjem naskočil Matterhorn po vzhodnem g1·ebenu, a le pod pogojem, da bi po morebitnem ponesrečenem poizkusu nato šli na goro zopet po italijan­ skem grebenu. Slabo vreme je oboje prepre­ čilo in Whymper je odšel na obisk k nekemu obolelemu rojaku. Na povratku pa je srečal Carrela, ko je sprem­ ljal nekega tujca. Whymperju je zagotavljal, da se je udinjal samo za tri dni, in mladi Anglež je zopet verjel. Toda v Breuilu je izvedel bolečo resnico: Carrel je prevzel vod­ stvo velike odprave na Matterhorn, in s to­ variši je na muli odnesel v višave do izho­ dišča proviant za ekspedicijo! Vodniki pa naj bi najprej temeljito preiskali smer. Odprava pa je bila odlično sestavljena, saj sta bila v njej dva tedaj dobro znana italijanska al­ pinista. Vse to je Whym;perja zelo razburilo. Dolga leta trajajoči boj s samotno goro naj bi bil zaman? Whymper ni izgubljal časa. Odšel je v Zer­ matt. Na poti čez sedlo Theodul je srečal lorda Francisa Douglasa z vodnikom Petrom Taug­ valderjem in njegovim sinom in jih pridobil za svoj novi načrt: Povzpeti se na Matterhorn po švicarskem grebenu, ki ga zaradi navi­ dezne nedostopnosti še nikdo ni poizkusil pre­ plezati! V Zermattu je pridobil še zname­ nitega vodnika Michela Croza in angleškega duhovnika Hudsona, s tem pa je moral vzeti v družbo 19 letnega Hadowa, ki se je b a j e v izredno kratkem času povzpel na Mont Elane ... Whympcr pravi: » ... Ce bi le eden od členov te usodne polne verige okoliščin odpadel, kako drugačno storijo bi mogel pripove- dovati!« • 13. julija 1865 je Whymper odšel na usodno pot. V družbi je bil poleg Whymperja edini vodnik Croz res sposoben za tako težko pod­ jetje: Vzpon na Matterhorn po n e p r e - m a g I j i ve m grebenu iz švicarske strani. Peter Taugwalder je bil star; njegova sinova samo nosača (eden je šel samo do bivaka na Hornligratu); lord Douglas, Hudson in Hadow so bile osebe, ki jih Whympe1· ni poznal - a tokrat se mu je mudilo in ni imel nobenega vodnika - od druge strani pa je napadal njegov veliki tekmec. Carell. Verjetno je bil Wh. tudi pri izbiri opreme premalo oprezen. Prenočili so med balvani na Hornligratu. Ogrevali so se z ognjem, dolincem, posebno hotelirju Seilerju pa so s tem naznanjali, da je do tedaj vse dobro poteklo. Drugo jutro so se lotili orjaške nad 1000 m visoke piramide same. Venda1· greben, ki se ga je vse tako balo, ni bil tako težaven. V spodnjem in srednjem delu so razmeroma lahko plezali. Sele proti t. zv. Rami so se začele težave stopnjevati. Za izkušene in pre­ vidne plezalce pa ni nobenih nepremagljivih težav. A na krajih, kjer je bilo treba le iz­ kušenosti, je Whymper opazil, da je mladi Hadow slab plezalec, in težavam v takih vi­ šinah in strminah komaj kos. Pa tedaj so bili že malone pod samim vrhom. Zanj se je bo­ ril pet let in zastavljal svoje življenje. Prvi je hotel doseči njegov ponosni vrh! Slo je res le za nekaj ur. Na drugi strani je bil tudi Carrel nestrpen in je razmeroma hitro opravil ogledniško delo na italijanskem grebenu, da bi z Italijani prvi prišli na Mat­ terhorn. Kakor da bi slutil, kako hitro poteka čas, je Whympe1· potem, ko so preplezali težka me­ sta nad Ramo in se je prikazal za položnej­ šimi bregovi vršiček sam, pohitel. »Croz in jaz sva z ramo ob rami začela tekmovati in ob tričetrt na dve (14. julija 1865) je ležal svet pod našimi nogami, Matterhorn je bil premagan. Hura! Niti sledu o naših italijan­ skih tekmecih nismo videli,« piše Whymper. »Hitel sem na drugo (italijansko) stran vrha in gledal na desno in levo po snegu: Hura! Nihče še ni hodil po njem! Kje pa so ljudje? Na pol v dvomu, na pol v pričakovanju sem se nagnil nad prepad. Takoj sem jih opazil. A bili so le drobne točke na grebenu neznan­ sko globoko tam doli! Dvignil sem roke in klobuk: »Croz, ti ljudje nas morajo slišati! Kričali smo, da smo postali hripavi. Zdelo se je, da so nas Italijani ugledali - ali gotovo ni bilo. Croz, slišijo naj nas - morajo nas slišati! Zvalil sem skalo v prepad, in rntil sem tovariše, naj store isto v imenu našega to­ varištva!« Tako je grmel plaz kamenja v globino in opozoril Carrelovo družbo, da so ljudje na vrhu Matterhorna. Pobegnili so in spodaj trdili, da so jih duhovi pregnali. Carrel go­ tovo o tem ni bil prepričan, saj je vedel, da je mogel priti tja gor pred njim samo njegov junaški tekmec Whymper. Dne 17. julija je nato s še enim tovarišem tudi on od italijan­ ske strani priplezal na Matterhorn. ne da bi že izvedel, kaj se je v tem zgodilo .. . Kmalu potem, ko je Whymper s tovariši po kratkem počitku zapustil vrh Matterhorna, je pritekel nek pastirček k Seilerju v hotel v Zermattu in mu povedal, - bilo je ne~aj minut po tretji uri - da je videl padati z Matterhorna plaz. Seiler pa ga je posvaril, da naj ne pripoveduje izmišljenih storij. A deček je imel prav, - le da ni mogel videti groznih podrobnosti. Whymper trdi, da so bili pri sestopu skrajno previdni, saj je povratek na izpostavljenih krajih nad Ramo za neizkušene ljudi nevaren. Skalovje ni trdno in na obe strani se spuščajo prepadi nad tisoč metrov globoko do ledeni­ kov. Najbolj nespreten pa je bil v družbi mladi Hadow. Takole pripoveduje Whymper: »Michel Croz je odložil svoj cepin in se ukvarjal s Hadowom, da bi mu zagotovil 305 večjo varnost. Prijel ga je za noge in mu je prestavljal nogo za nogo, Kolikor vem. tedaj nihče od nas ni plezal navzdol. Zanesljivo pa ne morem tt-diti, ker obeh prvih zaradi ska­ lovja nisem mogel videti, in le po gibanju njihovih ramen sklepam, da je hotel Croz potem, ko je to storil. storiti dva ali tri ko­ rake in se obrniti, ko je Hadow zdrsnil, padel proti njemu in ga prevrnil. Slišal sem, kako je Croz od groze zakričal in videl sem padati njega in Hadowa. V naslednjem h'enutku je spodneslo noge Hudsonu in takoj nato lordu Douglasu. Tik preden se je to zgodilo, so stali Croz, Hadow in Hudson tesno drug za drugim; med Hudsonom in lordom Douglasom vrv ni bila napeta, pa tudi med drugimi ne, ki so bili nad njimi. Croz je stal ob skali, ki mu je nudila dobro oporo, in če bi le kaj opazil ali slutil, bi se je mogel oprijeti in nesrečo preprečiti. Bil pa je popolnoma pre­ senečen. Hadow je zdrsnil na hrbet, udaril Croza z nogami v križ in ga vrgel z glavo naprej. Croz ni mogel zgrabiti cepina, a je kljub temu obdržal glavo pokonci, preden nam je izginil izpred oči. č:e bi imel cepin v roki, bi brez dvoma obdržal sebe in Ha­ dowa. . Preden je Hadow zdrsnil, ni slabo stal. Hud­ son je imel slabo stojišče, mogel pa se je prosto pregibati. Med njim in Hadowom vrv ni bila napeta, in oba moža sta padla deset do dvanajst čevljev globoko, preden se je občutil sunek. Lord Douglas ni stal trdno in se ni mogel ganiti niti navzdol niti navzgor. St'iri Peter Taugwalder se je trdno zasidral ir, je stal tesno pod veliko skalo, ki jo je z obema rokama objemal. Pripovedujem po­ drobno, rad bi dokazal, da položaj, v katerem je družba v tem trenutku bila, nikakor ni bil zelo nevaren. Saj smo morali tudi mi pozneje iti preko kraja, kjer so tovariši zdrs­ nili in se nam kljub razrvanim živcem ni zdei prav nič težaven. A Hadow je zdrsnil prav na tistem mestu. Vse se je zgodilo v trenutku. Ko smo zasli­ šali Crozov k1;k, sva se jaz in Taugwalder tako trdno zasidrala, kolikor nama je ska­ lovje dovoljevalo. Vrv je bila med nama na­ peta, in ko naju je sunek dosegel, sva bila kakor en sam mož. Vzdržala sva, a med Tau­ gwalderjem in lordom Douglasom se je vrv pretrgala. Nekoliko sekund smo videli naše nesrečne tovariše na hrbtu drseti navzdol in z rokami grabiti za oprimki. še neranjeni so nam izginili izpred oči; padali so drug za drugim od stene do stene na Matterhornski ledenik, okoli 400 čevljev globoko. Ko se je vrv pretrgala, jim ni bilo več mo­ goče pomagati. Gotovo smo pol ure stali na mestu. ne da bi se prestopili. Oba vodnika, ki jima je groza vzela vse moči, sta jokala kakor otroka. Stari Peter je pretresal ozračje s svojimi vzkliki. mladi pa je kričal in ne­ prestano ihtel: »Izgubljeni smo, izgubljeni smo!« Zagozden med obema se nisem mogel premakniti niti naprej niti nazaj. Stari Peter se je zavedal nevarnosti in se je pridružil 306 kričanju: »Izgubljeni smo, mi smo izgub­ ljeni!« Očetov strah je bil naraven; trepetal je za sina. A mladi mož se je vedel straho­ petno - mislil je samo nase. V naslednjih dveh urah sem neprestano mislil, da bo naslednji trenutek tudi moj zad­ nji, kajti oba Taugwalderja sta izgubila ves pogum. Nista mi mogla nuditi nobene po­ moči, bila sta v takem stanju, da sem ne­ prestano pričakoval, da bosta zdrsnila. čez nekaj časa šele smo mogli stol'iti to, kar bi morali delati od vsega začetka. Kljub vsej previdnosti sta šla moja vodnika le zelo pre­ plašena naprej, in ponovno se je stari Peter, ves bled v obraz in tresoč se, obrnil k meni in z groznim poudarkom vzkliknil: »Ne mo­ rem!« - Ob šestih zvečer so stali možje na snežišču na grebenu, ki se spušča proti Zermattu. Po­ biti so tiho pobrnli predmete, ki so jih gor grede pustili tam ponesrečeni tova1;ši. Sonce je stalo že nizko in je osvetljevalo megle nad Lyskammom. Od groze so ostrmeli. V meg­ lah so se pokazali b'ije velikanski križi ... Glorija, ki je risala mavrične kroge v obla­ kih je na križiščih kolobarjev pričarala križe, ki so že itak preplašene može še bolj prestrašili. V takem razpoloženju so prebili v bivaku med skalami še eno hudo noč in se naslednje jutro vrnili z žalostno novico v Zermatt, da so sicer priplezali na Matterhorn, a plačali to »zmago« z življenjem štirih tovarišev. Naslednji dan je bila nedelja in duhovnik je zagrnzil vodnikom z izobčenjem, če bi m anj­ kali pri zgodnji maši in odšli po ponesrečence. Na Matterhornskem ledeniku so potem našli le tri trupla; lorda Douglasa je _požrla lede­ niška razpoka in šele po mnogih desetletjih je ledenik na svojem spodnjem koncu vrnil njegove ostanke. Možje so trupla zakopali v sneg_ šele 19. julija je 21 mož preneslo prve žrtve Matterhorna na zermattsko pokopališče. Preiskava je dognala, da sta vodnika nave­ zala družbo, ko je bil Whympe1· še nekaj de­ setin metrov oddaljen od nje in je Peter Taugwalder uporabil najslabšo vrv v sredini - med seboj in lordom Douglasom. Zaradi tega so začeli sumničiti Taugwalderja, da je to storil zaradi svoje varnosti - nekateri pa celo da je v trenutku nesreče prerezal vrv med seboj in lordom Douglasom. To zadnje je seveda nesmisel in nemogoče. Zadosti ob­ težilno za Taugwalderja pa je prvo - naj­ slabša vrv v sredini, ko so imeli 250 čevljev dob;·e vrvi v rezervi. A to, da je bila v sre­ dini slaba vrv, je spoznal Whymper šele po nesreči, prej tega ni mogel. Taugwalderju se je po nesreči omračil um. Zaradi občutka, da je kriv? Njegov sin je sicer postal vodnik, Whymper pa mu je odrekal vsako zaupanje. Whymper je ostal goram zvest, četudi so ga mnogi obtoževali. Dolgo se je izživljal v raz­ iskovanju GronJandije in And, kjer se je povzpel na 6310 m visoki Č:imboraso. Nato pa se je vrnil zopet v Alpe, kjer je v Chamo­ nixu l. 1911 umrl. Svojo znamenito knjigo o svojih podvigih v Alpah zaključuje med drugim s še sedaj ve­ ljavnimi besedami: » ... Igre je konec, zastor pada . . . Veselimo se telesnega prerojenja, ki je posledica naših naporov, radujmo s veličastnih prizorov, ki smo jih videli ... Užil sem radosti, prevelike, da bi jih mogel z besedami opisati; in doživel sem žalost, na katero ne mislim rad, in s temi izkušnjami pravim: Vzpenjaj se na vrhove Alp, če to želiš, a nikar ne pozabi, da pogum in moč brez pameti nič ne pomenijo, in da more tre­ nutna malomarnost uničiti življenjsko srečo. Nikoli se ne prenagli; pazi na vsak korak in od začetka vedno misli, kakšen bi mogel biti konec.« - Gora, ki čeznjo ptice ne morejo leteti Zoran Jerin 9. decembra 1962 Ducat vran nepotrpežljivo čaka, da bi po­ spravili šotor, postopa naokrog in s kljuni poskuša vrvice. Tudi družina š erp, ki je si­ noči še ni bilo, tabori pred šotorom. Pet ljudi in vsak izmed njih ima v rokah kuštravega tibetanskega psička. Na poti jih srečaš mnogo, ki kljub težkemu tovoru nosijo v rokah še takšen majhen živ tovor. Temperatura mora biti precej pod ničlo in najraje bi zlezel nazaj v spalno vrečo. No­ sači v hiši ležijo okrog ognjišča. se tiščijo drug k drugemu in drgetajo. Reveži! Noge so čisto gole, okoli zadnjice imajo zavezano ne­ kakšno cunjo, pa srajca ... Na ognju se pražijo koruzna zrna in vre voda. V juho natreseva campe, ki nama jo je pro­ dala gospodinja. še vedno si nisem čisto na jasnem, kaj sploh je campa, ker ti jo vsak drugače opiše. Tudi naša gospodinja le ne­ rada zaupa skrivnostni recept: »Pražena ko­ ruza. pražen grah, posušen krompir. Vse sku­ paj bolj na grobo zmleto. Sicer pa je ne delam sama in jo dobim odondod!« Odondod pomeni iz Tibeta. Ko si nosači oprtajo tovore, me strese mraz. Roke so do komolcev, pri dveh celo do ra­ men, čisto gole. Skoraj me je sram, ko se sam zavijem v vetrovko, ki sem jo da nes prvič izvlekel na plan. Brž plačam gospodinji dve rupiji za streho in za ogenj, pobašem iz vrele vode še dve jajci, ki sta konec zaj­ trka, in ju oluščim kar spotoma med vaškimi hišami, da ne bi izgubljali časa. Po lesenem mostu brez ograje moramo na drugo stran Mlečne reke. Dobrih dvajset met­ rov dolga in pol metra široka konstrukcija brez kakršnegakoli podpornega stebra se ne­ varno šibi pod koraki in strupen hlad veje z valov. Po produ in pesku ob reki skoraj tečemo, da bi se ogreli. Namesto vrbovja so brezovi grmi, sicer bi rekel. da sem kje za Savo. Ko posije v ozko dolino sonce, se za­ iskri v milijon vodnih kapljic v reki in v mi­ lijonih koščkih sljude v pesku. Povsod dru­ žine šerp. Nekatere sedijo ob poti in si ku­ hajo zajtrk, druge hitijo po poti navzdol. Le malo jih gre z nami v zimski Khumbu. Vse nas gleda in iz vseh ust slišiš: »Ekspedi­ šen! Ekspedišen!« Zdi se mi, da celo dojenček, ki ga ponosna mamica nosi v košari na glavi, joka: »Ekspedišen!« In vsak te vpraša: »Ko­ liko šerp imate?« In vsak žalostno odmaje z glavo, ko sliši, da nobenega. Ekspedicije so postale njihov vsakdanjih kruh! Nenadoma v odprtini soteske pred nami bela gora v modrini in že podivja vse obzorje. Tudi reka je bela od razpenjenih valov in zdaj razumeš njeno ime, res je kot mleko. Skale, ki se navpično dvigajo z njenega le­ vega brega, so še črne od sence, na desnem pa so rožnate in rumene ter na vsaki polici, na vsakem robu porasle z mogočnimi smre­ kami in bori. Pot je pokrita zdaj z brezovim listjem, zdaj z borovimi iglicami, zdaj z iskri­ vim peskom, zdaj z ledenimi zrnci. Veš, da ti šumi in škriplje pod nogami, pa ne slišiš zaradi bučanja reke v množici slapov, brzic in vrtincev. »Ali ni lepa naša dolina?« vpraša Rupa grdogled šerpa, ki ima obleko do črnega oka­ jeno z dimom. Najini nosači so se bili uta­ borili na soncu pred njegovo hišo, da bi si odpočili. Štirikrat se moramo seliti z brega r.a breg, ker je soteska preozka, da bi lahko pot tekla le po enem bregu. Solidni leseni mostiči in na njih kalane deske. Vendar se pot le rahlo dviga in pada - ko da bi hodil po ravnem! Pomislite! Popotnikov na poti je vse manj, jutranji naval je minil. Za potjo, v šibju ob reki, je parček na pikniku. Velika termovka in na kocu kup čapatijev. Kot ob nedeljah v Iškem Vintgarju . P a saj tudi je nedelja. Za naju sicer dnevi nimajo imen. L e številke so. Da nes je trinajsti dan hoje od Katmanduja. Soteska postane že tako ozka, da ob reki ni več prostora za ozko stezo in zato se umika daleč navzgor v strmino. Tudi zmanjka je nad pet in šestmetrskih skalnimi skoki in tedaj lezemo po skoraj navpičnih deblih, ki so jih nasekali v stopnice in prislonili ob sten o. Vrtoglavo! Na desnem bregu se izza strahotnega sk al­ natega ovinka skozi ozko sotesko izlije v Dudh Kosi prav ta ko divje vode Bhote Ko­ sija, dva dni hoje dolge reke, ki izvira pod 5800 metrov visokim sedlom Nangpa La. Bel 307