Zloženke v novej slovenščini
Spisal R. Perušek.
(Posebej natisnjeno iz izvestja novomeške gimnazije za leto 1890


	V Novem mestu 1890.
 Tiskal J. Krajec v Norem mestu. — O tro&kn pisateljevem.



i JL -L i. -J


Zloženke v novej slovenščini.
Književni jezik smemo primerjati rastlini, ktero je vrtnar presadil s polja na vrt ter jo negoval, obrezoval, zalival ter s6 svojo umetnostjo tako oplemenil, da je postala lepša, bujmejša. T tem poslu pa vrtnar ni mogel postopati po svoji volji; njegovo delovanje bilo je omejeno s prirod-nimi zakoni. Isto vredi i za književni jezik. Književniki mogo in smejo obrazovati narodni jezik, samo na prirodnej osnovi. Vse kar nima korenin v prirodi narodnega jezika je izrodek, kteri treba odstraniti. Svojstvo prirodnega jezika pa je, da je primerno orodje za skupno občevanje so-plemenikov. Zatorej jezik ne more trpeti nič posebnega, usiljenega mu; čuvati sme samo ono, kar je iz duha živega n&roda poteklo in jedino na tej prirodnej podlagi smejo književniki izobraževati in bogatiti svoj jezik.
Da je v6 vsakem književnem jeziku napreden razvoj potreben, je pač vsakomu jasno, kdor pomisli, da je jezik živ organizem. Čim obširnejši postaje duševni obzor, čim veče je število novih mislij, čim intenzivnejše je duševno delovanje, tem veče treba da je bogatstvo izrazov, tem natančnejši in mnogovrstnejši obliki izraževanja. Čegava pa je naloga ustvarjati primernih izrazov in oblikov izraževanja za nove pojme in nove misli? Ni sum nje. da je narodno razumništvo poklicano vršiti to nalogo. Ono zajema iz narodovega jezika surovo tvarino ter jo umetniški obdeluje in preobrazbe ter tako ustvarja po prirodnih zakonih nove oblike izraževanja.
Književniki torej so pozvani, da takim novim pojmom in dotičniin izrazom krčijo pot v narod. Ako pa ima biti njih trud koristen, treba da so izrazi in obliki izražanja primerni, rekše da so osnovani v prirodi narodnega jezika. Tej nalogi pa ne more biti nihče dorasel, kdor temeljito ne pozna bitnosti narodnega jezika.
Kako pa je pri nas glede na to ? Ni še pol veka, odkar se slovenščina v učilnicah poučuje. Ali kako mesto jej je v njih določeno? Niti v osnovnih šolah nima slovenščina dostojnega mesta, kamo li v srednjih,
1*
- 4 -
ve višili pa jej ni ne duha ne sluha. Mislilo se je in še se misli, da se Slovencem materinskega jezika še učiti ni treba, saj ga znajo itak sami od sebe. Znanje svojega jezika je torej tudi primerno duševnemu obzorju. Ko pa se. začenja to obzorje širiti — in to se godi večinoma pri vstopu v srednja učilišča — tedaj tujščina izpodrine materinščino. Znanje jezika ne napreduje z razširjenim obzorjem, tem bolj pa se privadi duh vezati vnanje prikazni in notranje misli po načinu onega jezika, s kterim svoje duševno obzorje razširja. Kedar poskuša priobčiti svoje misli v materinščini, nedostaje nm besedij, ali pa je v zadregi dati svojim mislim primernega oblika. Ustvari si torej v tujščini dotični oblik ter ga potem močno in robski preloži na materinščino.
Krivico pa bi delali književnikom, ako bi jih bedili. da so oni j edini krivi šarenosti našega jezika. Vzroki tej prikazni so mnogo globlji. Kjer mejaši več narodov, kteiih ne dele niti prirodne, niti politične meje, pomešajo se osebnosti teh narodov po prirodnem zakonu pronikavosti. Seveda prevlada v tej zmesi narod, silnejši po političnih, socijalnih in kulturnih odnošajih. Neprestano občevanje pripadnikov jedne narodnosti s pripadniki druge provzročuje, da se značaji, ki so bili s početka ostro ločeni, prilikujejo, da se izjednačijo mišljenje, nazori, običaji itd... s kratka vse vnanje in notranje življenje narodov. Ta prikazen javlja se celo pri narodih, ki so precej ostro ločeni: toliko manj nam se je čuditi, da se je mali slovenski narod napojil z nemškim in deloma z italijanskim duhom, ker je na skrajnej meji slovenstva v dotiki z mogočnimi sosedi Nemci in Italijani. Raznovrstni zgodovinski, gmotni, društveni in kulturni odnošaji delovali so v teku mnogih stoletij na slovenski narod v zinislu raznaro-dovanja tako silno, da se Slovenec od nemškega soseda skoro nič ne razlikuje. Vnanje življenje je malo da ne jednako; hranita, oblačita se in stanujeta slovenski in nemški kmet skoro jednako, pa tudi duševno življenje ni mnogo različno: pesni in vraže, običaji in navade so skoraj iste. Loči obe plemeni samo jezik. Očevidno pa je jel naš narod svoje misli izlivati v jednake besede, kakor nemški, ker tudi jednako misli. Jednaki način mišljenja in dosledno jednako izraževanje v besedah prešlo je narodu v kri in meso. Šireča se zapadna obrazovanost izpodkopala je pri nas narodno osebnost. Pač smemo in trebamo, da to žalimo, ali kar je — to je. Pač pa nam je sveti nalog na pot stopiti daljšemu kvarenju našega jezika in truditi se, da se odslej književni jezik razvija na mirodnej osnovi. Ta naloga je poverjena književnikom, ker iz njihovih spisov zajema naše razumništvo svoje znanje slovenščine; saj šola mu ne nudi dovolj prilike temeljito naučiti se svojemu jeziku. Kakor občuje duhovnik s propovednice, sodnik v sodišči in vsak v svojem področji s prostim narodom ali v čistej ali pa v pokvarjenej slovenščini, tako se bode priučil tudi narod čistemu
govoru, ali pa onej barbarskej mešanici, ktera nam je doslej trovala jezik v javnem življenji. Naloga književnikov je torej oslanjati se na govorico onega dela narodovega, kterega še ni razjelo ptujčevanje, trebiti vso, če prav vkoreni njeno ljuliko. ter jezik izobraževati na prirodnej osnovi.
Ali naši pisatelji in posebno novinarji greše brez števila. Stvar je naravna. Vse zemljišče, kjer stanujejo Slovenci, je prepreženo z večimi ali manjšimi naselbinami nemškimi ali ponemčenimi. Deca dobiva svoje izobraževanje večinoma v tujih učilnicah. Zato večina razumnikov in posebno uradnikov po tuje misli, občinstvo pak. izgubivsi čut za jezikovno pravilnost, vsprejeinalo je in še vsprejema silne tujčizni brez protivljenja. Tuji vzgoj dovel je razumnike celo do tega, da ne vedo premnogim pojmom izrazov, kteri celo priprostemu narodu niso neznani. Iz istega vzroka potekla je i sramotilna prikazen, da so dobri govorniki med nami bele vrane. Kar jezik nam se opleta in ne moremo naprej, ker se potrebnih izrazov ne vspominjamo. Pa tudi kedar pišemo ter imamo čas pomišljati, ne trudimo se mnogo, da bi pogodili pravi narodni ali po narodnem duhu prikrojeni izraz. Kedar nam treba nove l»esede ali nove rečenice, ne prašamo mnogo, kakšen je zakon in duh jezikov, nego kar naprosto prevajamo vsak del tuje besede ali rečenice, če prav nastane iz tega brezumen kup besedij. Ako pa prepuščamo tujčiznim brez potrebe pristop, kažemo, da smo izgubili čut za svoj jezik in da ne poznamo sredstev in načinov, ktere nam nudi jezik sam za tvorbo novih besedij in rečeni«.
Ako hočemo sedanji književni jezik do čistega otrebiti nepotrebne tuje šare, treba nam je najpreje temeljito proučiti naš narodni jezik. O11 hrani v vsakem oziru še mnogo zakladov, ki so jezičarjem še neznani in kterih je treba trudoljubivo iskati in zbirati ter se ž njimi koristiti. Ker pa je naš jezik v tolikih viharnih bojih s tujščino mnogoktere rane dobil, treba jih ju lečiti se staro slovenščino in z ostalimi slovenskimi jeziki; posebno pa si iščimo zdravil in pomoči pri naših južnih bratih, kterim sta narodni život in jezik mnogo manj okužena od tujstva. Posebno za sintakso in za tvorbo besedij se pri njih lahko mnogo naučimo. Žal da ogromna večina našega razumništva ta izvor čiste slovenščine jedva površno poznava.
Izmed jezikov, kteri so utekali na slovenščino, gre prvo mesto nemščini. Da se je naš slovenski jezik tolikanj oddaljil od svojega prvotnega ustrojstva, zahvaliti se ima utekanju nemškega jezika, ki je od vseh ostalih kulturnih jezikov po svojih posebnostih znamenit. Ta jezik je umetna tvorba povrh raznih narečij, izkvarjen s filozofskimi abstrakcijami; uradniki pripomogli so se vsemi svojimi silami, da je postal ne-umevnejši; silno dolge periode vlečejo se kakor gladna zima in jezik se izpodtika ob neprirodno dolge zloženke, prava ,sesquipedalia verba'. Poleg tega noben jezik ne vsprejema tako rad tujih besedij. Otto Beliaghel
pravi: ,.Man schlšigt die Žalil der FremdwSrter auf etwa 70.000 an und man hat berechnet, dass auf sieben deutsche ein fremdes komme". (Die deutsche Spraclie p. 130.)
S tem jezikom bila je slovenščina skozi mnoga stoletja v tesni zvezi in od tega jezika navzela se je v večej ali manjšej meri vseh napak, ktere kazijo nemški jezik. Zatorej ni skoro nobenega dela jezikovne nauke, kjer slovenščini ne bi bilo prigovora. Vender je sistematski nauk slovenščine v šolah, obilnejše književno delovanje in vzbujena svest narodova pripomogla, da smo dosegli trdno podlago za dva dela gramatike, za glasove in za oblike; manj intenzivno obdelovali so se doslej ostali deli, največ ledine pa čaka književnega oratarja v sintaksi, v nauku o zloženih osnovah in v besednjaku.
V nastopnej razpravici skušal sem poloviti zakone o zloženkah v novej slovenščini. Pri tem poskusu oslanjal sem se ponajveč na dotično poglavje v drugem zvezku Miklošičeve, primerjalne, gramatike. Trudil sem se posebno, da dokažem, ktere tvorbe v novej slovenščini ne odgovarjajo zakonom jezikovnim, nego so mulj, nanesen iz tujine na naše obale. Drage yolje priznavam, da mi se pri imenih, izvedenih iz prefiksovanih glagolov ni posrečilo ustanoviti vseskozi neomajnih zakonov. Jaz sem pri tem oddelku zloženk mnogo premišljeval in večkrat vže mislil, da sem čvrsto pravilo našel, pa mi je zopet izpodletelo in nisem dospel do evidentnih zakonov. Morebiti bodo moje opomnje koga napotile, da o tej stvari globlje premišlja ter najde stalne zakone.
Ker smo v svojem kulturnem življenji navezani na svoje sosede in vsprejemamo od njih nove pojme in ideje, nsiljuje nam se seveda tudi način, s kterim oni te pojme in ideje v svojem jeziku izražajo. Zatorej smo v tvorjenji sestavljenk po tujem nazoru tako daleč zapazili, da se jih bodemo le po velikem trudu otresli, ali pa se jih morebiti celo ne bodemo mogli otresti. V to vrsto zloženk spadajo sosebno primaknenke, iz prepozicij in gotovih substantivov načinjene.
Ako vspoznamo zakone, po kterih slovenščina gradi zloženke in ako se zavemo onega, kar je svojstvu jezika protivno, bode nam lajše ogibati se tiyega uzora, kedar nam bode treba krojiti si novih besedij za nove pojme. Poveli se bodemo namreč za zakoni domačega jezika, ne pa slepo prevajali iz tujih jezikov ne meneč se zato, odgovarjajo li take besede svojstvu slovenščine ali ne.
Konečno še omenjam, da je iz jezika samega izniklo mnogo zloženk, ktere se protivijo zakonom, v tej razpravici navedenim. Ali to so izjeme, kakor ima vsako pravilo izjeme. Pri gradnji novih zloženk, kterih ni narod sam izumil, nego ktere mu književniki v jezik uvajajo, treba pa je povajati se za zakoni in pravili, ne pa za izjemami.
Jezičarji razparali so, kakor anatomi, besede, ter so konečno Koreni, dospeli do takih glasovnih skupin, ktere se ne dajo več razkrojiti. Take jednozložne glasovne skupine ali pa često tudi samo pojedini vokali ostanejo, ako onim besedam živega govora, s kterimi izražamo v stavkih svoje misli, odluščimo vse one pritikline, kterih nalog je določiti besedam pomen ali oblik. Te glasovne skupine, ktere se ne dajo več razkrojiti, imenujemo korene. Oni nimajo nobenega določenega pomena. Vzemimo na primer koren bi. Ta koren znači čisto abstraktno pojem, kterega navadno izražamo z glagolom biti, ali koren sam ne znači ni glagolskega dejanja, ktero izražamo z glagolom, niti rezultata tega dejanja, kteri izražamo z imeni. Da dobodo koreni čvrsto znafenje, treba je, da se promene. To pa se zgodi na različne načine. 1.) Koren se podvoji, npr. od korena g 1 postal je z reduplikacijo substantiv glagol. Od osnove ml subst. mlamol cliaos, abvssus. Ta način promene. korenove je jako redek v slovenščini. V latinščini, grščini in nemščini rabi pogosto v glagolskih tvorbah, posebno v perfektu. 2.) Korenski vokal se ojača ali oslabi, npr. od korena zr dobo-demo jačanjem substantiv pri-zor in glagolsko osnovo z r č -ti, od osnove li dobodemo loj in iz -1 i + v + -i». 3.) Konsonanti se promene v začetku, v sredini in na koncu na različne načine, npr. od korena či dobodemo po-koj; primeri še hod in š k d, kon in čbn; 4.) pritakne se korenu vokalski ali konsonantski sufiks, npr. od korena klad secare, dobodemo klad + a, od korena lig: l*r.ŽK, od osnove pzs: pi,strT>, bunt, od met:mosti,. Često pritekne se korenu sufiks, poleg tega pa še nastopi jedna preje imenovanih promen. Razven nekaterih vže omenjenih tvoreb primeri: gub: po-gub a, stl: stelja, ve z: vazi't itd.
Glasovne skupine, ki so postale takim načinom, zovemo nanovo, prvotne ali primarne osnove (debla). Takim osnovam pritekne se včasih še kak drug sufiks in ondu imenujemo osnovo drugotno ali sekundarno. Npr. od korena b č g dobodemo glagolsko osnovo
— 8 —
bčgna, tej osnovi pritaknemo še sufiks 1% in tako dobodemo osnovo za particip praeteriti activi II. po - b ž g - 11 a -11. Od osnove ml tvori se substant.iv ml-iin. in z drugotnim sufiksom arh substantiv ni lin ari,.
ornniatHki Od sufiksov, s kterimi se tvorijo osnove ali debla, različni
•lumoiitl	B	J
so sufiksi, s kterinii se naznanja odnošaj, ali razmerje, v kterem so stavkove besede jedna prema drugi. Ti suiiksi imenujejo se gramatski elementi (sklonila in spregala) in ž njimi tvorijo se besede. Ti sufiksi naznanjajo pri glagolu čas, način, osebo in položaj (genus', pri imenih število in naklone.
Gramatika nas uči, da se v obrazilih razodeva moč in gibčnost slovenskega jezika. Miklošič (VergL Gramm. d. slav. Sprach. II. Stammbildungslehre) navaja 185 sufiksov, s kterimi se tvorijo nominalne osnove. To bogatstvo nominalnih sufiksov daje slovenščini prednost pred nemščino; slovenščina namreč i/.raža z osnovnimi sufiksi mnogoštevilne odnošaje za osebe po njih rodu, opravilu in lastnosti, za glagolska dejanja, za čas, prostor, snov, orodje, kakovost, čegavost itd., ktere drugi jeziki drugače izražajo. Kjer si jezik ne more pomoči z obrazili, zateče se k drugim pomočkom ter izraža različne odnošaje ali se zluženkaini. ali pa z raznimi atributivnimi opisi. Ker so naši književniki globoko zabreli v nemško mišljenje, ostavljajo cesto znane zakone slovenskega jezika na stran in kujejo nove izraze, pri kterem poslu se robski povajajo za nemškimi maticami misleč, da treba vsako nemško rečenico (frazo) prevesti besedo za besedo. Znano pa je tudi, da nemščina obiluje se zloženkami, kakor noben drug moderni jezik, in ta činjenica je kriva, da se je vtihotapilo tudi v slovenščino toliko nepotrebnih in cesto nespretno skovanih zloženk.
Ker imamo na to paziti, da svojim mislim damo vselej oni oblik, ki je najkrajši, a pri tem svojstvu jezikovnemu najprimernejši, obračati nam je svojo pozornost vedno na to, ali se da tuja zložena beseda izraziti z jednovito besedo, ali ne, kajti ta način izražanja najbolj prija slovenščini. Jakob Grinim pravi „'Vsaka prosta beseda je pretežnejša od petdeset izvedenih in vsaka izvedena vredi za deset zloženih". (Deutsches Worterb. 1. Bd. X1jIIT.)
Nim«n«na Zakoni in pravila, po kterih se tvorijo taki jednoviti samo-Btavniki, nahajajo se v vsakej gramatiki. Zatorej hočemo na tem mestu navesti samo nekaj slučajev, kjer nam rabijo zloženke ali pa atributivna določila bodisi nepotrebno, bodisi celo protivno svojstvu slovenščine. Opomniti hočemo, da največkrat grešimo tedaj, kedar je zloženka odvisni kompozit, o čemer bodemo pozneje
— 9 —
govorili, in keclar je drugi del zloženke imenska osnova. Evo nekuliko primerov: namesto .bralna, jedilna, spalna soba' reče se svojstvu slovenščine primemo bralni ca ali čitalnica, jedilnica, spalnica, namesto ,konferenčna soba; recimo z b o r-nica. Namesto .jedilni, obiskovalnilist'recimo jestvenik, po-setnica. (Obiskati je grda nemčizen in prost prevod nemškega glagola b e s u c h e n, stsl. posčtiti, posčštati invisere. bozze-kaclio, bozcekaclm. Fris. sp.) N.,nabiralna, vpisovalna pola', pišimo 11 a b i r a 111 i c a, vpisovalnic a. Nam. .molitvene bukve, učilni pravilnik' rekli bodemo primernejše molitvenik, učbenik. Nam. .cenilni mož, kravja dekla, konjski hlapec' krajše in lepše slove cenilec ali ceni tel j, krava r i ca, konju h. Nam. .godlieno orodje' recimo godalo, n. ,roženo delo', rož en in a, nam. ,goveje meso', govedina, n.,hrastov les', h r a s t o v i n a, n. ,sadni vrt.', sadovnjak, kakor pravimo cvetiičnjak itd.
Veliko število takih zloženk je sicer po pravilu, ktero bodemo pozneje naveli, dobro zloženih; vender one niso vzrasle na domačih tleh, nego so presajene iz tujši-ine; saj slovenščina trpi take zložimke le tedaj, ako jim se ne. more. ogniti in ako pojma ne more izraziti točno se sufiksom ali pa z atributivnim določilom. Take nepotrebne zloženke so .knjigotržec 11. knjigar, ,kamenosek', n. kani en ar, sviloprejec 11. s vil ar, .zakonodav-stvo' 11. z a k o n a r s t v o, ,zobotrebec' 11. trebilo ali ž e č k a 10.
Poleg imenovanih evo še nekoliko primerov: ,podoborezec' 11. p o u obar, ,poljedelec' 11. r a t a r, ,rokodelec' 11. r e in e s 1 e-11 i k, , polnoletnost' n. dor aslost, ,novolunje' n. mlaj, ,nože-brusec' n. brusač, ,črkostavec' 11. zlaga r (saj za dotičnika ni značajnn, da postavlja črke, nego da jih zlaga), ,brako-I0111' 11. prelj ubstvo, .mirozov, Zapfenstreich 11. povratnica (fr. retraite).
Čudna nakaza je tudi .škornječedec' Stiefelputzer, za kar bi se lahko reklo čedilec ob u tal a. Tudi Italijani in Francozi nemške odvisne zloženke izražajo tako; npr. it. ,cavator di pietre' Steinbrecher. fr. ,tailleur de pierres', Steinsclmeider.
Čestokrat dajo se nemške zloženke v slovenščini dobro iz- Nominalni raziti se substantivom in kakim atributom. Ako so namreč tuje zloženke načinjene iz dveh delov, kterih ni mogoče obeli izraziti tako, da bi se glavni t. j. drugi osnovi pritaknilo obrazilo, ki bi jej potem promenilo pomen v zmislu prve t. j. določilue osnove, tedaj si največkrat pomagamo tako, da na mesto določilne osnove postavimo atributivni substantiv ali adjektiv. Npr. Schutzengel,
— 10 —
.angelj varžh'; Heldenthat, junaški čin'; Blutstropfen, .kaplja krvi'. — Po takih primerih treba je zameniti skrpane besede, kakoršne so npr. .krvosramnost', incestus s krvna sramota, oskrunjenje roda ali krvozmesje (Miki. L. 314), ,zvezo-lomstvo' z nevera ali nezvestoba zveze, ,brodolom' z razbitje ladije, .ognjemolec' z obožavatelj ognja itd.
Abntracta. Ne moremo dosti toplo priporočati književnikom, da se, kar najbolj morejo, ogibajo nepotrebnih abstraknili imen, ki so svoj-stvu slovenščine tako nasprotna. S tem nehčemo nikakor odrekati abstraktnim substantivom vse pravice v knjigi. To bi bilo tudi nespametno. Naj kraljujejo abstrakta v znanstvenih spisih, ali v narodnej knjigi naj jim se določi jako tesen prostor. Namesto zloženk, kakoršne so npr. .jednoglasnost. jednakopravnost, blago-dušnost, dobrosrčnost, lahkouinnost' itd. rabi naj nam raje j eden glas, jednako pravo, blaga duša, dobro srce, lahek um itd.
Beseda ,slovo', v značenji ,Wort, Lehre' Slovencem ni več znana. Zatorej tudi vse one zloženke, v kterih nahajamo to ime, nimajo domovinske pravice v novej slovenščini. Primernejše bi torej rekli namesto ,modroslovje, oblikoslovje, jezikoslovje' itd. nauk o modrosti, o oblikih, o jeziku itd. Kakor smo iz mnogih primerov videli, mogli bi najti za mnogo njih imena, izvedena s primernimi sufiksi npr. ježičarstvo namesto .jezikoslovstvo'. Isto velja i o besedah na -sloveč npr. j e z i č a r n. jezikoslovec'.
Atrii.nt.ivni Janežič-eva slovnica (G. izd. pag. 173, § 248, § 249) uči: genetiv. ^Osebnih imen brez pojasnjevalnega določila slovenščina za drugimi samostalniki ne trpi v rodilniku. Zato se izpreminja vsak goli rodilnik drugih jezikov, ki zaznamuje last ali čegavost ži-vočih stvarij, praviloma v svojilni pridevnik ..." in „Pri rečnih imenih se zamenjava podredili pridevek za pridevni, kedar se samostalniku kot ločilno znamenje priden e..." To pravilo nikakor ne rabi tako brez izjeme. Kajti ta posesivni genetiv ne rabi samo pri prepozicijah, nastalili iz substantivskili padežev, kakoršni so npr. ,vrhi' (glave), ,srždi' (vasi) itd., nego rabi često i tedaj, kedar se ime imovnika s posebno tehtovitostjo izgovarja, ali kedar se dotična oseba ali stvar posebno specijalizuje. Nikdar pa ne rabi pridevnik, nego genetiv 1.) abstraktivnih imen, npr. Plodovi pobožnosti so mnogovrstni ne pa,pobožnostni plodovi so mnogovrstni'. Zato pa tudi ne gre pisati: ,razpravilni predmet' n. predmet razprave, ,oprostilna prošnja' n. prošnja za oprost, ,spuščalna doba' 11. doba spuščanja, ,slavnostni
— 11 —
govor' n. govor o slavnosti ali svetečni govor itd. 2.) Ne rabi posesivni adjektiv od substantivov v pluralu, kedar se imenuje vsak pojedinec kot imovnik. Razliko razvidimo lahko iz tega-le primera: Mestni zastopniki znači zastopnike mest, a lahko so tudi vsi jednega mesta. Zastopniki mest pa znamenuje zastopnike večega števila mest.
Ker so navedeno pravilo napačno razumeli, počeli so neka- Prepoziei-terniki up&trebljevati adjektive namesto vsakega, kteregakoli si itrulnt. bodi, atributivnega določila. To pa ne gre. Kedar prevajamo nemško zloženko, smemo zameniti določilni substantiv samo ondu z atributivnim adjektivom, ako določilni substantiv kompozicije zastopa kak subjektivni ali atributivni genetiv, t. j. ako ge-netiv zuači imovnika, začetnika, snov, mero, čas, mesto, npr. ,Sonnenstrahl, solnčni žarek; Holzgetass. lesena posoda'. Kedar pa določilni substantiv zastopa kak objekt ali kako razmerje, tedaj ;*a je treba sloveniti s prepozicijonalnimi izrazi. Kako treba je razlikovati rabo atributivnega adjektiva od rabe prepozicijo-nalnih izrazov, pokaže nam se iz tega-le primera: ,Tanzlust' da se prevesti na dva načina. Ako je ,Tanz' v zloženki ,Tanzlust' atribut, tedaj prevodimo celo zloženko s plesno veselje t. j. veselje, ktero izvira iz plesa. Ako pa je ,Tanz' objekt, tedaj prevodimo veselje do plesa. Ljudska igra je igra, v kterej ljudstvo dejstvuje, ,Volksstiick' pa znamenuje tudi igro za ljudstvo. Kedar torej zmisel zahteva, naj se določilni substantivi nemških zloženk prevajajo s prepozicijal-nimi izrazi. Taki primeri so: ,Faustkampf ni ,pestni boj', nego boj s pestmi, ,Bierfass' ni ,pivni sod', nego sod za pivo, ,Landreise' ni ,kmetiško potovanje', nego potovanjenakmete, ,Kirchgang' ni ,cerkveni pot', nego pot v cerkev, ,Fremden-bucli' ni ,tujska knjiga', nego knjiga o tujcih.
Da se tujih besedij branimo, treba da vsak razumnik samo Tnik®-odobrava. Vender jih se v znanstvenej knjigi ne bodemo mogli nikdar otresti. Ako nam torej ni mogoče ustvariti primernih besedij, ktere bi poleg kratkosti tudi popolnoma pogajale zmisel tujke, dajmo jim slovenske končnice, a njih samih ne menjajmo; vzemimo jih takošne, kakoršne so. Kaj nam hočejo npr. besede, kakor ,elektrobudnik' n. e 1 e k t r o m o t o r. Da imamo za ,elektromotor' primerno slovensko besedo, dobro; ali ,elektrobudnik' je poltič-polmiš, en del je grški, a drugi del je slovenski, potem pa še beseda ni tako skovana, kakor zahtevajo jezikovni zakoni slovenščine. Sploh ne kujmo besedij namesto nekih, v znanosti potrebnih
— 12 —
tujih besedij, ktere vsakdo razumeva, kdor jih potrebuje. Ako bi hoteli vse prevesti, trebalo bi, da. zamenjamo ,električnost' z besedo j a n t a most; ker i"/.fxrn»r pomenja j a n t a r. Čemu bi preva-jali trigonometrijo s ,trivogloinerstvom'? Namesto besede fizika na primer, ne vred i ni ,prirodoslovje', ni ,nauka o pri-rodi', ker ta naziv prilikuje tudi kemiji in ker je ta pojem tako širok, da se vanj dajo namestiti tudi geologija, botanika astronomija itd.
Atribntivni Čestokrat pomagamo si pri prevajanji zloženk tako. da prevajamo določilne besede nemških zloženk z relativnimi stavki. Ako prevodimo ,Stundenrad' z urno kolesce, mogel bi kdo misliti, daje to ,hitro kolesce' ali pa .kulesce kake ure'. In vender ni ne jedilo ne drugo, nego znati ono kolesce, ki naznanja ure. Ako se hočemo ogniti dvoumju, treba da si s celim stavkom pomagamo. Tako delajo tudi drugi narodi. Francozi prevodijo ,un-lieizbares Zimmer' se stavkom ,chambre, qui ne se chauffe pas', ,ein heizbares Zimmer, .chambre, pourvue d' une poele' in vender nihče ne bode trdil, da francoski jezik ni sposoben za izražanje najfinejših razlik. Samo kratkovid človek torej more zahtevati, da naj po ustrojstvu odgovarja vsaka slovenska beseda dotičnej latinskej ali nemškej.
zioienko. Kedar hočemo v prav kratkem oblika povedati več mislij med seboj zvezanih, takrat se zatečemo k zloženkam. Pokazati nam je torej, po kterih zakonih se gradijo zloženke in kako se greše književniki o te zakone.
Gori smo povedali, kako postajejo iz korenov osnove, iz osnov besede. Po tem takem je torej vsaka beseda v nekakem zmislu zložena. Ali oni del besede, ki pristopi korenu in osnovi, ni prava beseda, nego je, samo neko znamenje, ktero menja pomen besede, a samo za sebe nima nobene gramatske samostalnosti. O sufiksih vemo le to, da so glasovne skupine, postale iz zaimen-skih osnov, a samostalne besede niso. Drugače pa je, ako se zvežeta dve besedi, ali dve osnovi v jedno celoto, kajti obe imata gramatsko samostalnost, če prav se njih lice v sestavi navadno izpreminja.
1'rimak- Vse zloženke delijo se v dve veliki krdeli. Ako so pojedini
nenke i« ,ie]j zloženke taki besedni obliki, kakoršni rabijo v stavku za
TnV..° znamenoyaiye stavkovih členov, tedaj zloženka ni prava, nego je nedovršena ali primaknenka. Npr. v besedi .laket-brada' imamo dva dela. Oba sta nominativa singularis substantivov laket in brada, ,nehvaležen' je beseda sestavljena iz nikalnice ne
— 13 —
in adjektiva hvaležen, ,pravnuk' iz čestice pra in sub-stantiva vnuk. ,gazi-blato' je sestavljena iz imperativa druge osebe singulara od glagola gaziti in iz substantiva blato.
Prave zloženke pa se imenujejo one, v kterili so pojedini rleli. in sicer vsi ali ]»a vsaj jeden, laki besedni obliki, kteri v stavku ne rabijo t. j. kteri nimajo takega oblika, ki bi naznanjal razmerje, v kterem bi imela biti ta beseda z drugimi stavkovimi členi. Npr. gol o glav- V tej besedi golo ni neutrum adjektiva g o 1 "Fj , a. o, nego je osnova adjektiva g o 11, v izvornem ohliku na no-', glav pa tudi ni genetiv plurala od substantiva glava, nego je adjektivna osnova izvedena od substantiva glava se sekundarnim sufiksom „'i," ; glavi, (v novej slovenščini glav) je torej postalo iz glava+ h-
V imenskih sestavah prikazuje se prvi del zloženke v prvot- 1'ravo r-io-nein osnovnem obliku. Pri deblih na (a), o, a, i. (n)" ter pri ž'-llko-konsonantskih deblih, s kterimi jezik tako postopa, kakor z debli na ,.v', pretvarja se osnovni končnik v „o", oziroma pritika spona ,.o", pri deblih na s" pa se ,,i>" pretvarja v ve" npr. vrat.olom (vrati-{-lomi), kolovoz (kolo + vozi), vodonoša (voda -j- noša), synotvorjerije (svni = sj-im + tvorjenje), kamenosek (kamen -j- seki), — mišemor (miši. mori). Iz primera st.sl. synotvorjenje vidi se, da tudi imena četvrte ali ujevske deklinacije osnovo „i (u)1' izpreminjajo v „0". Krivo pišejo ne-katerniki,sadunosen'n. sadonosen, jiniruljuben' 11. miroljuben itd. „TJ" bil bi samo ondu na mestu, da so te besede primak-nenke ter da je sadu, miru itd. genetiv singulara. Kaj pa hočemo potem z besedami nosen, ljub en itd. Te poslednje osnove nam svedočijo, da so besede sadonosen, miroljuben itd. prave zloženke; v takih pa ,.u" nima mesta. Izvzeti sta osnova medi v medvedi., kjer se „1 (u)" izpremeni v „v", ter osnova polt, ktera ohranja prvotni ,.U'' npr. poludhnije, ali pa „t," poh.kraži.nikT. (nsl. polkrožnik, semicirculus). Čudna je tvoritev bratu če di., bratov sin, od osnove brati nam. bratočedi. Primaknenke iz imen zložene, odpahujejo končnico prvega dela npr. srbski r i 111 - p a p a ne ,rimopapa', laketbrada ne laket obrada.
Prave zloženke razlikujejo se od primaknenk tudi v tem, da imajo prave zloženke vedno samo jeden naglas, npr. zlat o las, v priinaknenkah pa ohranita često oba dela svoj naglas, npr. mojster-ska za.
— 14 —
Logično razmerje onih delov, ki se vežejo v zloženko, je različno ter se zakoni imenske kompozicije ne ujemajo vjezicili, inače sorodnih.
1'riredna Jako redki so primeri parataktovskega ali prirednega raz-
—* merja. Vsi deli take zloženke imajo jednako veljavo ter se da zloženka razkrojiti v pojedine dele, s kopulativnimi vezniki med seboj zvezane. Ta način zlaganja zovejo indijski gramatičarji dvandva. Ker imajo vsi deli jednako veljavo, je vse jedno, kteri del zloženke zavzema prvo ali zadnje mesto. Namesto ,črnobel' t j. ,črn in bel' rečemo lahko tudi ,beločrn' t j. ,bel in črn'. 0(1 važnosti je mesto samo tedaj, ako hočem pojedine dele v izvest-nem redu navesti. Ako torej rečem ,belomodrorudeča' zastava, hočem zajedno tudi red naznačiti, v kterem si pojedine barve sledč. Zadnji del zloženke ohranja svoj samostalni grama!ski oblik, prednji del pa dobiva večinoma osnovni oblik, t. j. konečni vokal osnove je „o" ali „e", kakor smo to vže gori omenili. Npr. ,gluhonem' (gluln> + numi>), t. j. .gluh in nem', ,francoskonemška vojska' t. j.,vojska med Francozi in Nemci'. Slovanski jeziki ne poznajo mnogo takih zloženk. Pri nekaterih primerih bi človek lahko dvomil, so-li parataktovske ali sintaktovske naravi. Vežejo pa se a) substantivi se substantivi, b) adjektivi z adjektivi. Npr. a) Stara slovenščina ima nekaj primerov: ,brati.sestra'. Ta beseda je nominativ duala in pomenja ,brat in sestra', „besta bratosestra po pltti", (,brati>sestra' m. bratosestra). Grotovo nobenemu Slovencu ne bi na um prišlo graditi tako zloženko ter pisati ,bratosestra' nm. .brat- in sestra'. Vender čitamo nekatere take tvorbe v novejših spisih, npr. ,Srbohrvati' n. ,Srbi in Hrvati'. Semkaj spada tudi zloženka ,knezoškof' t. j. .knez in škof. 6>Razven navedenih primerov evo še dva iz srbščine: ,dragoljub', Kupuziner-kresse, tropaeolum minus, ,staimali' Zwerg, minus. Iz obeh navedenih primerov se vidi, da tako zložena imena značijo ime kakej stvari, ter da v istini ne ohranjajo prvotnega značenja. Namesto ,drag in ljub prijatelj' ne more se reči ,dragoljub prijatelj', nego zloženka ,dragoljub' postala je substantiv, ki znači neko rastlino ; jStarmali' ni ,star in mal' nego znači pritlikovca. Ako je beseda jastrebi' accipter res zložena iz *jastn> (ki baje pomenja svitel) in ,r§bi' pisan, in je torej jastrebi = svitel in pisan', pro-menila je vender ta zloženka svoj pomeu tako, da se ne more upotrebljevati tako, kakor bi se razstavljeno upotrebljevala ad-jektiva ,*jastn.' in ,r§bi', ako bi sploh rabila novej slovenščini, nego je ime nekej ptici. — Zaradi tega je svetovati pisateljem,
— 15 —
da se kanejo takih zloženk, pa da rajše pišejo gluh in nem n. ,gluliouem', črn in bel n. ,črnobel', bela, modra in ru-deča zastava n. .belomodrorudeča' zastava, knez in škof n. ,knezoškof.
Od takih parataktovskili zloženk izvajajo se z različnimi sufiksi imena. Taka so npr. ,gluhoiiemec' (n. glušec in neinec), ,gluhonemstvo', ,knezoškofija, knezoškofijski (n. knežji in škofijski) knezi (škofovski'" itd. Zaradi kratkoče izraza bode se težko otresti teh in takih izvedenk, premda se protivjjo svojstvu slovenščine.
Ponajvečkrat je logično razmerje obeh delov zloženke liipo- Podredna taktovsko ali podredno t. j. en del zloženke je drugemu podrčjen. k0"j£0"" To sintaktovsko razmerje pa je zopet dvojno. Prvi del je ali atribut drugega dela, ali pa je nadomestnik kakega zavisnega sklona, kterega zahteva drugi del zloženke.
Kedar je prvi del atribut drugega, zove se ta način zla- &) Determi-glanja v sanskrtskej gramatiki karmadh&raja. Miklošič ga zove ^m^-„determinativno kompozicijo". Ako se zloženka razkroji v svoja cija. dela, stojita oba v istem padežu, npr.,Božidar =■ Božji dar', ,blago-včsti. = blaga včsti.'.
V nastopnih vrstah navesti hočemo ona besedna plemena, ktera se vežejo v determinativne zloženke. Omenjamo takoj, da je treba ločiti izvedenke od zloženk. Ker pa se nekatera besedna plemena ne nahajajo zložena v proste zloženke, nego se prikazujejo samo v izvedenkah od teh zloženk, in ker je cesto težko določiti, je-li kaka sestavljena beseda prosta ali izvedenka, navajali bodemo primere i jedne i druge vrste. Vežejo pa se v determinativne zloženke:
1. Adjektivi se substantivi. Substantivov pa treba, da razlikujemo dve vrsti. V prvo vrsto spadajo substantivi, ki so postali iz nominalnih ali imenskih osnov, v drugo vrsto pa sodijo oni substantivi, ki so izvedeni iz verbalnih ali glagolskih osnov. Ako se da determinativna zloženka razkrojiti v adjektiv in substavntiv nominalne osnove, tedaj je adjektiv atribut dotič-nega substantiva, npr. slepovož iz ,slep vož', caecilia, Blind-sclileiche; ,strmolijak' iz ,strm lijak', "VVassersturz; srb. ,modrokos' iz ,moder kos', passer solitarius; srb. ,sladkogrm' iz,sladek grm', nek grm z rudečim vonjavim cvetom. Ako pa je substantiv take determinativne zloženke iz glagolske osnove izveden, tedaj nadomestuje adjektiv dodatek predikatnega glagola, npr. ,samotok' ni ,sami tok', nego ,ono kar samo teče', ,samouk' .ni sam uk', nego ,oni, ki se sam uči', ,samokres' ni ,sam kres', nego ,ono, kar samo
— 16 —
krešp,' .brzorek' ni .brzi rek', nego ,oni, ki brzo govori' (rede), ,tankoprelja' ni .tanka prelja', nego ,ona, ki tanko prede'.
Pri zloženih substantivili te vrste treba je paziti na dve pravili: 1.) Zloženka mora imeti svoj samostalen suiiks ali nastavek. Drugi del zloženke ne sine rabiti kot prost substantiv. Npr. v besedi ,golomrazica' (izvedenka od *golomraz), gelu, Blach-frost, drugi del ,mrazica' sam za sebe ne pomenja nič; isto tako v besedi ,svetogorec' (izvedenka od *svetogora) drugi del .goreč' ne bi imel nobenega pomena, ako bi stal sam za sebe. V besedi ,hudournik' (izvedenka od *liudoura) ,urnik' sam za sebe ne pomenja nič. V zloženki .velikonočnica' (izvedenka iz * vel ikono č) ,nočnica' sama nima pomena, nego v zloženki pomenja neko cvetlico, pulsatilla pratensis. 2.) Ako pa drugi del zloženke rabi tudi kot samostojen substantiv, tedaj ne ohranjata besedi svojega prvotnega značenja, nego obe zloženi dajeta ime kakej stvari, npr. ,slepovož' ni naravnost .slep vož', nego je ime nekej posebnej vrsti dvoživek, kakor smo vže gori povedali. .Suhodol' ni vsak ,suh dol', nego je ime nekemu kraju, isto tako ,Globodol' ni ,glob(ok) dol', nego ime nekemu seln, .samotok' ni .sami tok', nego ime medu ali vinu, ktero teče brez gnečenja, .blagovest' ni vsaka .blaga vest', nego tako se imenuje evangelij. .Božidar' ni vsak božji dar, nego je nomen proprium.
Mogel bi kdo prigovarjati, kako pa to, da ima stara slovenščina mnogo takih zloženk, ktere se ne pokore ni prvemu ni drugemu pravilu? Evo primerov: ,lT.žeproroki.. rpsvdonnotp^ijg (od h.ži. adj. \ptvdrjt, mendax) = lažnjiv prorok, piivodiakoni frr>mTodiuxoroj = prvi diakon. jsuhojaždi.' Sijgo(pay/a = suha jed t. j. suliojedstvo, ,veli.slava', [nyni.nnntntttt, magniflcentia itd. Ta prigovor bi na prvi pogled ovrgel vse naše umovanje, ako ne bi bile te besede slučajno po grških uzorih načinjene, kakor je to videti iz pristavljenih grških besedij. Kakor grški, tvori tudi nemški jezik take zloženke, npr. sr. v. n. juncfromve, mittelhof, kumvile, hfihzit. Stara slovenščina mnogo je gradila besede po grških uzorih, kakor bodemo še pozneje videli, a nam se ni ob-zirati na staro slovenščino, nego stavljati nam se je na čisto slovensko zemljišče, kedar govorimo o prikaznih jezikovnih. Še manj nam sme za pravilo služiti nemščina.
Oglejmo si sedaj nekaj primerov takih zloženk, ktere se šopirijo po slovenski knjigi, a ne odgovarjajo ni jednemu ni drugemu pravilu. Ocenjuje te zloženke ne bodemo navajali samo prostih zloženk, nego tudi izvedenke. Govorimo najpreje o ,staroslo-
— 17 -
venščini'. Ta beseda je izvedenka iz ,stari' in ,slovčn(ini)'. Iz *Staroslovčn(im.) postaje *staroslovčnbskh in *starosloyeni.ština (staroslovenščina). Zakaj pa ta poslednja beseda ni dobra? Zato, ker one imenske osnove, iz ktere se izvaja, v slovenščini ni. Nobenemu razumnemu človeku ni dozdaj na um prišlo, da bi govoril o nStaroslovenik". Naroda s takim imenom nikdar ni bilo, nego kdor govori o starih rodovih Slovčnov, ta govori o ,starih Slovčnih', sedanje rodove pa zove .nove Slovčne'. Po tem takem tudi ni govora o staroslovenščini in novoslovenščini, nego naš jezik ima se imenovati ,stari in novi slovenski jezik' ali pa ,stara in nova slovenščina'. „Kaj?" bi ntegnil kdo vprašati, ..zakaj pa se govori o maloruščini in o velikoruščini ? Ali je kdaj kdo govoril o analej ruščini'?" Gotovo ni. Ali besedi ,maloruščina' in ,velikoruščina' izvajati je od substantinov Malorus in Velikorus, kteri imeni ne značita malega in velikega Rusa, nego sta imeni dvema narodoma. Poglejmo si še izvedenki .Novomeščan' in ,malomeščan'. Prva je dobra, ker ona ni izvedena iz .novo mesto' nego iz ,Nuvo mesto', kar je ime dolenjskemu mestu. .Novo mesto' pa sta besedi tako tesno zvezani, da obe vkup znamenujeta samo jedno stvar in od takih substantivov z nt ril utoni smejo se izvajati nove besede z različnimi suiiksi. Od ,malo mesto' pa tega ne smemo, kajti atribut .malo' se substantivom ni tako tesno spojen, da bi oba vkupe značila jeden pojem; ,malomeščan' bila bi zaradi tega ne-pravilno skovana beseda, ker nje drugi del ,meščan' tudi samo-stalno rabi. Za pojem .Kleinstadter' ustvaril si je narod besedo ,maloinestnež', v kterej drugi del ,mestuež' sam za sebe nič ne pomenja, pa je zato izvedena zloženka pravilno napravljena.
Iz navedenih primerov da se posneti tretje pravilo za izvedenke iz determinativnih zloženk. Ako je detemiinativna zloženka ime kakej stvari, npr.,Malorus', ali pa ako sta substantiv in atribut tako tesno spojena, da tvorita en pojem, in znamenujeta no-men proprium, premda zloženka sama za sebe ne rabi, npr. *novo-mesto iz ,Novo mesto', tedaj se mogo iz takih zloženk izvajati izvedenke s kterimkoli suflksom, če prav drugi del tudi samo-stalno rabi, npr. ,maloruščina, Novomeščan'. Ako pa substantiv se svojim atributom ni nomen proprium, ondu se smejo izvajati iz njiju izvedenke samo s takim sufiksom, s kakoršnim drugi del zloženke nikdar ne rabi sainostalno; npr.,mlado leto' Iz tega nastane nerabna zloženka ""mladoleto in iz te se suiiksom ,,ije" izvedenka .mladoletje', ktere drugi del ,letje; sam za sebe nikdar ne rabi.
2
— 18 —
Krivo načinjene so torej zloženke in izvedenke: .milodar' n. mili dar,,zloraba' 11. zla raba, ,praznoverstvo' 11. prazno verstvo ali pa praznoverje, ,zločin' n. zel čin ali pa zločinstvo, ,brzovlak' n. brzi vlak, .brzovoz'n. brzi voz. .bistroum' 11. bister um ali pa bistroumje, .slaboum' n. slab um ali s 1 a b o u m j e, ,veseloigra' in .žaloigra' n. y e s e 1 a in žalostna igra, .vesmir' n. ves mir das AVeltall, ,planikrogla' 11. plosna ta krogla, ,blagostanje' 11. blago stanje ali pa blaginja, ,leposlovstvo'n. lepo slovstvo ali pa leposlovje. Tako so ničvredne zloženke ,samovlada' n. samovladje, ,samo-vladar' n. samovladnik, ,sami »vlast' 11. s a m o v 1 a s tnost itd.
V novejšem času čitamo posebno v novinah zloženke, kterih prvi del je beseda ,vele', npr. ,velevlast, veleposestnik, veleizdaja, velesila' itd. Ako bi bila beseda ,vele' adverb, bile bi vse te tvorbe kar naravnost krive, kajti v slovenščini ne veže se nikdar adverb sfe substantivom. ,pustosvat' ni od adverba ,pusto' in substantiva ,svat', nego je postalo od ,pusti svat' t. j. svat brez posebnega posla, kakoršen je npr. posel starejšine. Boljše torej tolmačimo ,vele', ako trdimo da je sežeto iz .veleje'. kteri oblik je rabil poleg .ve-lije' od adjektiva ,velij-. -a. -e'. Z .vele' zloženih substantivov, ki rabijo tudi samostalno, ima stara slovenščina lepo število, a oni so po grškem uzoru načinjeni. Npr. .velelčpota' uiyc0.onnhnna, ,veledčlanije' utyr>>.ov<jyiu. Drugi substantivi pa imajo take su-fikse, da sami za sebe ne pomenjajo nič, npr. ,veledušije' ut;«J.o-yvxla, ,velelčpije' iuyalotit>8nnu. Po pravilu, ktero smo gori naveli, so vsi oni z ,vele' zloženi substantivi, ki tudi samostalno rabijo, grde nakaze. Zato je treba pisati in govoriti: velika vlast, veliki posestnik, velika izdaja, veliki um ne pa ,veleimr, veliki križ ne ,velekriž', veliko mesto ne ,velemesto', veliki knez ne ,veleknez', Velika Britanija ne ,Vele-britanija', velika sila ali velika država, ne pa ,velesila'. Tako pravijo tudi Francozi ,grande puissance', Italijani ,le poteuze europee', Angličani .great power'. Samo o sebi se razumeva, da vseh nakaz ni tu nismo našteli niti jih navajati mislimo v nastopnih odsekih.
2.) Substantivi se substantivi. Take zloženke so jako redke. V starej slovenščini nahajamo: ,ženomažb' 71muumrfg, ,konječlovčki' \nnnxitTavQoi, ,bogočlovčk7.'	srbski: ,turkovlah =
turški vlah'. Jasno je, da so te tvorbe posnete po grških primerili. Nemščina ima mnogo takih zloženk, npr. sred.v.11. ,sumer-zeit, notdurft, abentezzen, minneliet, wehselrede'. Iz nemščine
- 19 -
izposodili smo si tudi znamenovanja raznih stranij sveta, kakoršna so npr. jngovsliod, severozapad' itd. Slovenščina nadomestile prvi substantiv redovito z adjektivom. npr.,poletni čas, ljubovna pesen, južni vsliod, severni zapad' itd. ali pa izraža to razmerje z različnimi suiiksi in prefiksi, npr. .večerja, poletje' itd.
3.)	Vežejo se v determinantne zloženke adjektivi in zaimki z adjektivi ali participi, npr. ,sleporojen', t. j. slep rojen. Tako zloženi adjektivi rabijo navadno samo kot atributi, npr. ,Slepo-rojen človek vzbuja naše milosrdje'. Kedar pa rabijo kot predikat, ali kot apozicija, tedaj se praviloma pišejo oddvojeno, npr. ,Ta mož je slep rojen' in ,Ta mož, slep rojen, vzbuja naše milosrdje'.
Semkaj spadajo tudi zloženke, v kterili je prvi del zaimek ,sam', dragi del pa je adjektiv izveden 1.) iz imenskih osnov, npr. ,samosilen' (*samosila), .samovlasten (*samovlast); 2.) iz osnov neprehodnih glagolov, npr. .samostalen' (sam, stati), ,samodošlec' (izvedenka iz ,samodošel' od sam in doiti), ,samoživ' (sam, živčti).
Zaimek ,sam' zlaga se tudi z vrstilnimi števniki, npr. ,samo-tretji, samopeti, samodeseti' itd. Stara slovenščina ne pozna takih zloženk, nego namesto n.sl. ,samotretji, samoosmemu, samočetrtega' reklo se je ,sam tretij, samomu osmu, samogo četverta' itd., ,,byst'i. videti i samogo tretija". V takih zvezah se ,sam' tudi lahko iz-ostavlja npr. .osma Noja si.hrani', oydoov ftf&t tqv).n^e, ,on je tiga Noe samoosmiga ohranil1 Trub. — Pravilno imajo se te besede oddvojeno pisati, torej .sam drugi, samega petega, samemu šestemu' itd. Da so se te besede primaknile v jedno skupino, temu je kriva nemščina, ktera zaimek ,selb, selbst1 zlaga z vrstilnimi števniki, npr. ,selbander, selbstdritt' itd. Da so pa te primaknenke dobile oblik pravih zloženk .samodrug, samotretji', to se je zgodilo po analogiji pravih zloženk, kakoršne so ,samosilen, samostalen'. Izvedenke so: ,samosilnik, samostalnost, samopašnost' itd. Od drugih zaimkov so izvedenke: ,onostranski (ona, stran), ovostranski, naše-zemski (naša, zemlja), inokrajnik (in, kraj) celokupen (cel, kup), inostranec'.
4.)	Števniki se substantivi, npr.,trpotec' (izvedenka iz .tri1 .pot'), ,dvopotje' (izvedenka iz ,dva' in .pot'), ,stoletnica' (sto, leto), srb. jednoglavec1 (jedna, glava), t. j. jedinec v hiši, ,tro-leten' (tri, leta) itd. Tudi v teh zloženkah drugi del ali ne rabi samostalno, ali pa menja svoje značenje, če rabi tudi samostalno. npr. ,tromeja' niso ,tri meje' nego kraj, kjer mejašijo tri dežele. Nespretne skovanke so: ,dvotkanina; Zwillcli n. dvojna tkanina, ,trikot' n. trikotnik, ,trizvok' n. trozvočje.
a*
— 22 —
tiva, ki samostalno rabi. Taki sufiksi so: 1.) .i.' kot primarni sufiks pristavlja se glagolskemu korenu: npr.,vinograd' (v novej slovenščini odpada sutiks .1.), ,vodomet, kolovoz', (to ni ,kolo' in substantiv ,voz' der Wagen, nego drugi del .voz' je koren glagola ,voziti' in zloženka pomenja .pot, po kterem se s koli vozi'); .Bogoljub', ,dobrotvor', ,kozoder' itd. 2.) ,i>' kot sekundarni sufiks pristopa drugemu delu, ki je samostojen substantiv npr. ,bratučed(i.)' iz ,brati -(- čedo — v; 3.) ,ja'. npr. ,pismonoša' iz .pismo -}- nosi +ja, senokoša, glavobolja' iz .glava + bole + ja'. 4.) ,i.ci., ec', npr. ,domorodec, čudotvorec, zločinec, hribolazec, ognjegasec'; 5.) ,ije, je', npr. ,l;rižepotje'; 6.) ,i.ka, ka', npr. ,mišelovka, sviloprejka'; 7.) ,iki., ik, rokodavnik', S.) ,ica', npr. ,bogorodica, konjekradica'. Nahajajo se morebiti še zloženke z dragimi sufiksi.
Ako pa je odvisna zloženka taka, da nje drugi del rabi tudi kot samostalna beseda, ondu znači ta zloženka ime kakej stvari. Npr. srbski ,gorocvet' ne znači vsakega ,cveta v gori', nego je ime nekej cvetlici, ki se imenuje adonis vernalis, Friihlingsadonis; ,vinotok' npr. je ime meseca, ne pa .tok vina'; namesto ,vinotok, in ,vodotok' reče se bolje .vinotoč' in ,vodotoč' v značenji Wein-scliank, "\Vasserleitung. V besedi ,vinograd' dragi del ni substantiv .grad' Scliloss, nego osnova glagola ,graditi- bauen, ,o-gra-diti' einziiunen.
Tudi substantiv ,poh.' (polu) se veže se substantivi, vender treba, da imajo ti substantivi take sufikse, da samostalno ne rabijo, npr. ,poluletje, poluvčrje, poluvOrec, poludi.nevi.m. (izvedenka iz poli di.ni.), poludimije, polukiblije, poluuoštije (polnočje), polu-nočnica, poluspadije in polispandije, polkrožje', ne pa ,polkrog'; ,poldan, poldne, polnoč, polnoči' so primaknenke. Vse druge zloženke s ,polu' so tuje blago ter niso zloženke, nego primaknenke ter vže zaradi tega ne bi smele imeti oblika .polu', ki rabi starej slovenščini samo v pravili zloženkah, nego oblik ,pol'; v primak-nenkali namreč odpada vokalski končaj. Namesto, da se veže substantiv ,poh>' se substantivom, naj se nadomestuje substantiv .poli' z adjektivom ,polovični' ali pa z adverbijalnim razmerjem ,na pol, po poli', ali pa naj se dragi substantiv postavi v genetiv. Namesto ,polfunt' naj se torej reče pol funta, namesto ,pol-učenjak' polovični učenjak, na mestu ,pol(u)brat.' pravimo po poli brat. Oesto daje se ,pol' zamenjati z drugimi atributi. Tako npr. je Halbgott ,mali bog'. Halbdunkel ,somrak', Halblaut ,zamolki glasnik', ,polsopran' srednji sopran itd.
— 23 —
Pravilno izvedeni so adjektivi iz osnov besede .poli.' in kakega substantiva, npr. ,pol(u)leten' halbjalirig od ,poh.' in .leto' ,pol(u)krožen' lialbkreisfurniig od ,poh>' in .kragv. Nepravilne pa so zloženke, iz ,pol' in kakega samostalnega adjektiva ali parti-cipa sestavljene. Namesto ,polsvit.el' treba je pisati na pol svitel, namesto ,položgan' recimo na pol ožgan. Slednjič se veže ,poh>' tudi z vrstilnimi števniki, npr.,poldrugi, poltretji' itd.
V istem razmerji, kakor substantivi se substantivi, vežejo se odvisno tudi substantivi z adjektivi, npr. .iskrometen' = ki meče iskre, .črvojeden'= od črvov izjeden, ,Bogoljub'= ljub Bogu, ,zim(o)zelen' = po zimi zelen, ,vragometen; = vragonu. metoma = od vraga metan, ,očeviden' = ki se lahko z očmi vidi.
Dalje vežejo se odvisno adjektivi se, substantivi, npr. ,siro-vojedec' = ki je sirovo, ,dobrotvor' = ki tvori dobro ali tvori-telj dobrega, ,zločinec' = činitelj .zla' ali ,zlega'; .višegrad'= grad ua višini (više je osnova komparativova od adjektiva ,vis-ok'). Semkaj spadajo tudi one zloženke, sestavljene se zaimkom .sam', kterili drugi del je izveden iz osnove kakega prehodnega glagola, npr. ,samohvalec' = hvalitelj samega sebe. — V zloženkah ,kiivo-gled' in krivogledec sta .gled' in .gledec' imeni izvedeni iz osnove prehodnega glagola .gledati'; ,krivo' torej ni adverb, nego zastopa odvisni sklon, kterega zahtevata substantiva .gled' in ,gledec' (.krivogled' je pa tudi posesivni kompozit, o čemer bodemo pozneje govorili).
Konečno vežejo se adjektivi z adjektivi. npr. .samogolten' = ki bi samega sebe pogoltnil, ,samoraški'= ki iz samega sebe, raste, ,inoroden' = v tujini rojen, ,vseveden' «= ki vse ve, ,vse-možen' = ki vse more. Ako je drugi adjektiv imenska osnova, tedaj ga prvi del določuje, kakor da je kak adverb, npr. ,temno-siv, velelep'. Včasih godi se to tudi pri glagolskih osnovah npr. ,dobrodošel'. Adjektivi in participi ohranjajo svoj grainatski oblik. Imenske osnove adjektivov rabijo tudi samostalno.
Jasno je, da postajajo tudi iz determinativnih kompozitov izvedenke z različnimi sutiksi, npr. ,vratolom, vratolomen, vratolomka, vratolomstvo; krvotok, krvotočen, krvotočina; mironosen, mironos-nik, mironosnica'. — Precejšnje število izvedenk naveli smo vže gore, ko smo naštevali sutikse, ki se prit ikajo odvisnim zloženkam.
Ako si ogledamo odvisne zloženke, v starej slovenščini, jasno nam bode na prvi pogled, da je gradeči take zloženke posnemala grške uzorce. Velika večina odvisnih zloženk v starej slovenščini je načinjena kar od besede do besede natanko po grškem
— 24 —
nzora. V isto napako zabrela je tudi nova slovenščina. Kn jiževniki slepo prevajajo nemške zloženke in torej se ni čudili, da nam je jezik izkvarjen z nestvori. ki žalijo uho. Med primeri, ktere hočemo tu navesti, je morebiti nekaj takih, ki se mogo braniti in ki niso baš proti vili zakonom, ktere smo gori ustanovili. Ker pa slovenščini nasploh ne prijajo zloženke ter se lahko zanienijo se spretnejšiini izrazi, naj se omenjajo v družbi tistih, ktere so očevidno krive.
,Barvotisek'n. tisek z barvami ali i ar en tisek, Farben-
druck, ,bogondoden' 11. ugoden bogu. jCrevobol' in vse druge zloženke z .bol' 11. bolečine v črevili,
glavi, trebuhu itd. Kopf-, Bauchschmerzen. ,Davkoplačevanje, davkoplačevalec', Steuerzahler, nam. plačevanje davkov, plače valeč davkov, ,delodajalec', Ar-beitgelier, 11. dajalec dela, kakor jemalec dela ne pa (delojemalec.,',delokrog' AVirkungskreis, 11. posel, področje, jdeželnobiren' landesiiblich, 11. običen v deželi, ,deželo-kvaren' landessch&dlich, 11. kvaren deželi, ,domoliod' Heim-gang. 11. vrnitev v domovino, ,domotožnost' Heim\veh, n. čežnja za domovino, ,domovinoznanstvo' Heimatkiiiide, 11. 11 a u k o d o 111 o v i 11 i. Isto tako niso nič vredne vse ostale sestave z besedo .znanstvo' npr. jezikoznanstvo, 11. jezicarstvo itd., ,drevored' 11. šetališče, ,dušebolen' 11. na duši bolan. ,Glasosklad' n. soglasje ali vsaj sklad glasov ali glaso-skladje, ,glasoštetje' Stimmenzahlung 11. štetje glasov, ,grozovlada' Schreckensherrschaft nam. grozna vlada ali grozovl a (lj e.
,Jugoslovan, jugoslovanski'11. Južni Slovan, južnoslovenski. ,Kolodvor' 11. stanica, it.. ,stazione', fr. .Ia gare', .krasoveda' n. v e d a o k r as o t i, nauk o krasoti, nauk o tem, kaj je krasno. Tako bi trebalo iztisniti i vse druge zlo ženke, kterih drugi del je ,veda'. ,Loko8trelec' Bogenschiitze, n. strelec z lokom (tako tudi strelec s puško; za ,Scheibenschiitze' moglo bi se reči ,tarčar', za ,Scharfschfltze' zadostuje vže sama beseda .strelec'), ,lunostroj' lunarium, smešna beseda. Ako vže ostane ,lnna\ pustimo primerno mesto tudi, lunariju'. .let ograd1 Sommerschloss, 11. poletni grad, .ljudovlada' 11. narodna vlada, ,lepo-govornik' 11. ,sijajen govornik, prim. fr. ,orateur elegant'. ,Mirodvor' nepotrebna skovanka za pokopališče ali grobišče, poleg tega pa še nepravilna n. dvor miru.
— 25 —
,Ovrhovoditelj' Executionsfiihrer. 11. izvršitelj ali i z v r š 11 i k. .Prestolonaslednik1 Thronfolger, 11. naslednik na prestolu, preroda vže ,naslednik' zadostuje, ali pa se reče .cesarjevič, kraljevič naslednik'; .parovoz. parobrod' Dainpfivagen. Dampf-schiff, n. parni voz, parni brod, ali pa parnjača, p ar oh od, paro 111 o v. ,Ribolov' Fisclifanjr. n. ribarstvo; .ptičelov' n. ptičarstvo, .rakolov' 11. račarstvo itd. ali pa ribja, ptičja, račja lov itd.
,Slavohram' n. hrani slave, ,samospev, dvospev, trospev' 11. pesem za jedno grlo, dve grli. tri grla itd. .Moški četverospev'n. pesem za četiri moška grla; .samomorilec' 11. sam o moreč; .slonokost- 11. si o nova kost; ,spevoigra' 11. igra s petjem ali peta igra. .Samozaložba' 11. iz da nje o lastnem trošku; ,stranpot' n. stranska pot. N. ,telovadba' recimo ,gimnastika', ako ne vemo spretnejše besede.
Isto tako opustimo ,trivoglomerstvo', pa recimo ,trigonometrija;. ,Veronauk, verozakon' r. verski nauk, verski zakon, ali pa nauk vere, .veroboiilec' 11. borilec za vero; .visoko-mer' in ,toplomer' sta besedi sestavljeni iz adjektivov ,visok' in .topel' in substantiva ,mer', namesto iz substantivov,višina1 in .toplina', ter bi imeli glasiti višino 111 e r in t o p 1 i 11 o ro e r: ,volnopredica'\Vollspinnerin, 11. volno prej k a; ,vodozdravil-nica' Wasserheilanstalt, 11. v o d 11 a z d r a v i 1 n i c a; .vinopivec' ne vredi nič, če prav pozna narod besedo .Vodopivec'. Ali ta beseda je nomen proprium, ne pomenja pa nikdar onega, ki ,pije vodo'. N. .vino pivci* reče se ljudje, ki vino pij o, .vinoreja' 11. vinarstvo in tako troli vse druge .reje' npr. ,sadjereja'. 11. sadjarstvo, ,živinoreja' 11. živin ar s t vo; ,vseučilišče' 11. visoke šole. .Živinozdravnik' 11. zdravnik za živi 11 o, ,zobozdravnik' 11. z o bar, ,železolivarnica' 11. livar niča želez j a, ,zemlje-krog' 11. zemeljski krog, .zlatot kaleč' 11. tkalec zlatnine, fr. flleur d'or; .žitotrštvo' Getreidehandel n. t. r št. v o se žitom.
Besede, ktere smo tukaj naveli, so samo nekak cvetnik naj-navadnejših nestvorov, ki se. bohotno šopirijo v knjigi. Rez števila jili j« v navadnem življenji, posebno pa v političnih novinah.
Neka posebna vrsta zlaganja imenuje se posesivna, ali kakor PoBeBiVM jo imenujejo sanskrtski gramatičarji .Ijahuvrihi'. Posesivne ime- °"i'jPl°/1 nujejo se te zloženke zato, ker značijo, da ima kdo ono, kar je
— 2fi -
povedano v obeli delili zloženke. Vse take zloženke so adjektivi ali pa substantivovani adjektivi. Adjektiv .pesoglav' torej znači. da ima kdo pasjo glavo, .belook', da ima belo oko, .triglav', da ima tri jrlave. Nekteri gramatičarji mislijo, da so se zloženke te vrste zgostile i7. posesivnega stavka, ki se ima rešiti s participom .imajoč' npr. .dolgovrat = dolg vrat imajoč'. Miklošič trdi, da so posesivne zloženke postale iz primarnih determinativnih in od-visnili zloženk s tem, da jim se je. priteknil sekundarni sufiks ,i,'. Primarne zovejo se one zloženke, ki so postale neposredno iz pojedinih delov zloženke in take zloženke so bas vse do sedaj imenovane vrste zloženk. Posesivne zloženke pa se imenujejo sekundarne, ker so izvedene iz primarnih. Prvi del posesivne zloženke ima osnovni oblik na ,o' ali ,e;; drugi del pa dobiva sufiks ,'ii', pred kterim osnovni končnik odpada, npr. ,zlatorog' je postal iz ,zlati.' in ,rogb' = *zlatorogi., ktera beseda pa ne rabi samostalno v značenji ,zlat rog'. Ako se pritakne tej zloženki še sekundarni sufiks ,v, pred kterim odpada prvotni sufiks, tedaj do-bodt-mo: ,zlatorogi> -f-1. = zlatorogi.', nsl. .zlatorog', ki je substan-tivovan adjektiv ter je ime nekej bajevitej živali. Istotako postaje iz ,gola glava' prvotna zloženka, *gologlava' in drugotna .gologlavi.' nsl. ,gologlav'; iz jedno oko' ,*jednooko' in jednooki.' nsl. jednook'. Iz teh primerov je videti, da primarne zloženke jeziku v resnici niso rabile, kajti zloženk .gologlava = gola glava', jednooko = jednooko' slovenščina ne pozna. Zlagajo pa se 1.) adjektivi se substantivi, npr. .brzonog. dolgorok, zlatolas'. Tudi števniki se zlagajo sč substantivi npr. ,četverogub' vierfach, nsl. .guba' Falte. — ,Trizob' tridens, ,trinog' tripus so posesivni adjektivi, ki so postali substantivi, ,samorog' iz zaimka .sam' in .rog'. Primarne zloženke so determinativne, npr. ,*zlatolas'i, = zlat i, vlasv. 2.) Zlagajo se substantivi se substantivi npr. ,volkodlak' iz ,volk' in ,dlaka', ,pesoglav' iz ,pes' in ,glava'. Primarne zloženke so odvisne, npr. ,*pesoglava = glava psa'.
Naravno, da se tudi od posesivnili zloženk tvorijo izvedenke z različnimi sufiksi, npr.,hladnokrven' (*hladnokrv), .novoverec' (*novovčr), .samoglaven' (samoglav), ,belolasast' (belolas). .goro-stasen' (gorostas). ,dvoličen' (dvolik), .belouška' (belonli). Kakor vidimo iz prvih dveh primerov, nektere posesivne zloženke niti ne rabijo, pač pa besede iz njih izvedene.
Mnoge zloženke dade se tolmačiti različno. Npr. ,samorasel' lahko je i determiuativna i odvisna zloženka, kakor jo liočeš tolmačiti, ker pomenja i onega, ,ki sam raste' i onega, .ki sam
— 27 —
iz selie raste'. Miklošič navaja besedo .samouk' v Gram. II. 381 med determinativniini zloženkami, p. 387 pa med odvisnimi. Na prvem mestu gre tolmačiti, (la je ,samouk' = ,oni, ki se sam uči', na drugem, daje ,oni, ki samega sebe uči'; ,kuroploch' (t. j. kuro-plali) navaja se na strani 383 med determinativniini, na strani 393 med odvisnimi zloženkami; .knezoškof je lahko = .knez in škof, ali pa tudi ,pokneženi škof'.
Ako se zveže več nego dvoje besedij v jedno zloženko, ondu Decom-se imenujejo take zloženke decomposita. Grimm Gr. II. 927 it'. — ,l0S"a' Takih besedij slovenščina ne pozna. Tudi v srednjej nemščini bile so take besede redke. V novej nemščini pa so začeli graditi besede, ki so zložene iz cele vrste besedij. Ni čudo, da so tudi Slovenci začeli krpati take besede, da bi čim vestnejše pojem nemškega dekompozita izrazili se slovenskimi besedami. Ali tu so obtičali. Pa več kot dve besedi ne moreta biti v jedno celoto zloženi, to je vsakdo čutil. Ostal je torej zadnji substantiv samostaleu, a sprednji pretvorili so se v adjektive in sicer po-sesivne adjektive, ki so se zložili v odvisno kompozicijo. Tako so postali izrazi za ,Staatseisenbahngesellschaft, državnoželezniško društvo', za .Bienemvacliskerzen. čebelnovoščene sveče', ,Landtags-verliandlungen deželnozborske razprave' itd. Takih nakaz pa slovenščina kratko in nmlo ne trpi. Posesivni adjektivi ne zlagajo se v determinativne in odvisne zloženke, zatorej je treba reči namesto .državnoželezniško društvo' društvo državnih železnic (fr. .compagnie des chemins de fer de 1' etat', it. ,c.om-pagnia delle ferrovie di stato'), namesto ,čelielnovoščene sveče' reci ,sveče iz čebel nega voska', n. .deželnozborske razprave' razprave deželnega zbora itd.
Imena ne zlagajo se samo z imeni, nego tudi s prepozici- Prepozne, jami. Predno govorimo o zloženkah, sestavljenih iz imen in pre-pozicij, treba je da nekoliko besedij iz pregovorimo o prepozicijah. Prepozicije so ali ,prave1, ki so postale iz zaiinenskih osnov (Bopp [Vergl. Gr. 111. 487.] Weber flnd. Stud. II. 406], J. Grimm [\V8rt. I. 50.] in Schoeman [liedetheile 142] mislijo, da so prepozicije glagolski koreni; Pott trdi, da so sui generis.) ter zaznamujejo v stavku razmerje subjekta do objekta, ali pa so neprave, ki so postale iz imen. Prave slovenske prepozicije so: ,v, vz, do, za, iz, k, na, nad, o, ob, od. po, pod, pri, pro, proti, prč, pred, raz, s (v značenji lat. ,de', in lat. ,cuin'), ,u'. Te besede bile so prvotno adverbi in nekatere imajo še sedaj adverbijalno značenje. V zvezi z glagoli postale so prefiksi. Kakor se korenom na koncu
— 30 —
mikanje v kako stvar .zabresti, zagovoriti se', 3.) kako napotje ,zadržati, zazidati', 4.) začetek dejanja ,zadremati, 5.) kako izgubo .zagospodariti', 6.) zvršetek dejanja ,zaklati'. Gestokrat pa prefiks nima druzega posla, kot ta, da dejanje imperfektivnega glagola perfektivuje npr. ,roditi se, naroditi se'.
Prepozicije, s kterimi se zlagajo glagoli so le-te: 1.) ,v (vi.)' npr. ,vtekniti', 2.) .vz (vi.zi.) npr. ,vzdigniti, vzdati' iamdi dot m in anididorai, vzbujati', 3.) ,do' npr.,dovesti, donositi, dopovedati, 4.) ,za' primere glej zgorej, 5.) ,iz (izi.)' npr. ,izliti, izpiti se', 6.) ,na' npr.,navezati, naučiti, nagnjiti. naloviti, najesti se, naroditi se', 7.) ,nad (nadi,)'. Glagoli s to prepozicijo zloženi, izposojeni so iz hrvaščine, npr. ,nadviti se sich voruber winden, nadi.stojati imxila&at instare, nadvladati iibenvaltigen, 8.) ,o, ob (obi,)' npr. ,obviti, obiti' besehlagen, obriti', 9.) ,od (oti)' npr. ,odvaditi, odvečeijati, odmevati' resonare, 10.) ,po' npr. ,popijati, podirjati, pomniti, poloviti, popisati, posloveniti', 11.) ,pod (podi.)' npr. ,podkovati, podjeti snscipere, podkupiti' bestechen (= heimlich kaufen), 12.) ,pri' npr. , pri vabiti, prigo-spodariti, prigrizti, prismoditi'; 13.) ,pro'npr. .probosti, provesti (čas), prodati, proigrati, progledati, proglasiti, prostreti', 14.) ,pre (prč)' npr. ,prebroditi, prebiti (prčbyti) manere, preložiti, pretvoriti, preminiti, preupiti, prenajesti se, prebledčti', 15.) .raz (razi.)' npr. ,razvezati, razbeliti', 16.) ,s (si,)' cum npr. ,zbrati, zbosti', 17.) ,s (si,)' de, npr. ,segnati' depellere, 18.) ,u' npr. ^bežati, ubiti' occidere.
Ako se je prefiks z glagolom tako tesno spojil, da skoro ne čutimo več, da je glagol vže zložen, pristopa pred njega lahko še drug prefiks npr. »pozabiti (po, za, biti), prenarediti (pre, na, rediti), spremeniti, izpromeniti (s = iz, pre = pro, meniti), ponamestiti (po, na, mestiti), spokoriti se (s = iz, po, koriti se), odvzeti (od, vz, j$ti), preporoditi (pre, po, roditi)'. — Od takih osnov, z dvema prepozicijama zloženih, verba simplicia ali ne rabijo npr. ,meniti, mestiti, koriti', ali pa s prefiksom pomen celo prominjajo npr.,roditi' gebaren, ,preporoditi' pa samo v prenesenem zmislu.
Z drugimi, nego gori navedenimi prepozicijami se glagoli ne vežejo. Tak prepozicije so: 1.) prave: ,k, nad, niz, proti, pred, črez'; 2.) neprave: ,včn, (vi,m>), okolo, okrog, med, prčko, srčdi, mimo, stran, zoper' itd. Glede na prave prepozicije omeniti je, da se v slovenščini ,k' nikdar ne zlaga z drugimi besedami; ,nad' z glagoli zložen, je hrvatskega izvora, npr. .nadvladati' superare, ,nad-gledati, nadzirati' inspicere, ,nadgovoriti' lingua vincere, ,nad-
- 31 -
živeti' iiberleben, ,nadkrivati' von oben zudecken. Slovenščina zamenjuje to prepozicijo s kako drugo in pravi, pregledati n. ,nadgledati', pokrivati n. ,nadkrivati', preživeti n. ,nad-živeti'. napisati 11. .nadpisati'.
Čisto napačna pak je raba glagolov sestavljenih z dragimi prepozicijami npr. ,protigovoriti, predstavljati, okolohoditi, ven-metati, mimoiti, zoperstavljati se, skozihoditi' itd.
Istina je sicer, da ima stara slovenščina veliko število glagolov, sestavljenih s takimi prepozicijami, a take zloženke na-činjene so po grških uzorih in protivno svojstvu sloveščine. Taki glagoli so npr. ,bezakonovati' (hninh .bezvrčmeniti' Sbtai(tila&m} ,bezdčli.stvovati' annratTHv, ,bezdušbStvovati' iipv^tiv, ,bezokovati', iumirr/vntlv, ,bezočsi.tvovati' idem; .bezumiti' amentem esse, ,l>ez-umovati' idein; ,bespečalovati' curis vacuum esse. — Ti glagoli pa so vsi izvedeni iz prepozicijonalnih zloženk npr. ,bezakonije, bezdeli.ni>, bezoki.' itd. ne pa zloženi iz prepozicije in glagola.
.mimovesti' nngdyBi.vJ .voditi, iti, liesti, pluti', na^a^inea&ai, .mimotešti' nwmrni/nr itd.
,nadi.iti' invadere, .nadi.ležati' iniy.t'iafhti. ,nadilivati' intun-dere, ,nadi.niknati' ttQo*$nthv, prominere itd.
,protivobori.stvovati' lUTmd/talhii je postalo iz ,protivobon.ci,'. ,prOkorč čustvovati, prekosloviti' Ant).eyitvf sta glagola izvedena iz prepozicijonalnih zloženk, ,*prčkorččhni, pi-Pkoslovi.ni.' itd.
,prediibesedovati' vnajoosfatr, .prčdi. variti' nnncj &dvnr, ,predi-vesti, predTiVoditi1 nQodyeiy,,prčdi.vizvčstiti', praenuntiare, ,prčdi-glagolati' declarare, ,prčd7.gresti' praevenire, ,prčdpolagati' nno-t i Verni, .pmli.posi.lati' ante mittere itd.
,črčsLzakoniti, crčsi,nalagati'. Prvi glagol je iz prepozici-jonalne zloženke ,črčs-i>zakoni.ni>' nnnaiouoi izveden.
V novej slovenščini treba je pisati oba dela posebej. Govoriti in pisati torej gre: ,ladija je mimo plavala' ne ,mimopla-vala', ne ,naditi koga' nego .iti nad koga', ne ,protibesedovati' nego ,nasproti besedovati, protiviti se, protivno govoriti, upirati se, prigovarjati', adjektiv: ,uporen, protiven', substantiv: .protiv-Ijenje, protivnost, upornost, protivna beseda', ne ,predvesti' nego .vesti prt d koga', ali ako se ima naznačiti abstraktno le mer gla-golskega dejanja ,vesti naprej', ne .čreznalagati koga' jernanden tiberladen, nego ,preveč nalagati (komu)', ne ,zoperstaviti kaj komu' nego ,staviti kaj zoper koga'. Ako so prepozicije zajedno i adverbi, pišeta se torej oba dela razstavljeno, inače pa se prepozicije zamenjajo z dotičnimi adverbi in pišejo tudi razstavljeno,
- 32 -
Pa se je toliko takih, posebno s prepozicijo ,pred' zloženih glagolov podkralo v našo knjigo, temu se ni čuditi, ker nemške besede kar naravnost prelagamo, a svojih se ne spominjamo. Tako nam rabi glagol,predstavljati' napačno v mnogoterem značenji. Npr. Sich dem Vorgesetzten vorstellen, ,pokloniti se starejšini, poka-zati mu se'. Ieh stellte ihm seine Fehler vor, ,karal sem ga zaradi napak'. Ieh stelle mir die Sache anders vor, .jaz si stvar drugačo mislim'. Teli stelle mir lebhaft vor, živo mi je pred očmi, živo mi je v pameti, živo zamišljam'. Heute wurde ini Theater eine Vorstellung gegeben, ,danes se je glumilo v glumišči'. Die Sangerin wird morgen die ..Norma- darstellen, ,pevkinja pela bode jutri ,,Normo" itd. Bei dieser Voi stellung war ich nocli nicht, ,te gliime (igre) še nisem videl, ali slišal'. — Temu primerno prevaja se tudi substantiv ,Vorstellung' tako-le: ,poklon, prikaz, ukor, misel, igra, gluma', ne pa ,predstava'.
Namesto ,pred' rabi v zloženkah prepozicija ,pre' npr. ,i> re-grinjati' in pregrinjalo 11. ,predgrinjalo;, ,pro' npr. pr o pisati, p rop i s, ne pa ,predpisati, predpis'. Jasno je, da bi stalo mnogo truda iztrebiti vso tujo navlako. Nekatere besede so se vže tako vkoreninile, da ne rabijo samo književnikom, nego celo prostemu ljudstvu. Ako se vsem besedam nikakor ni moč ogniti, ker so se vže preveč ukoreninile v knjigi, upotrebljujmo v sili vsaj samo one, kterih drugi del samostojno ne rabi npr.,predsedovati, predsednik, predsedstvo, predlog, predlagati'.
Iz participa praet. pass. glagolov tvorijo se z nastavkom ,(i)je' iiomina actiouis, to je imena, ktera značijo delovanje ali stanje, ki je v glagolu izraženo. Taka imena pa še tvorijo samo od imperfektivnih glagolov, liabi torej glagolnik ,dokončavanje, prodavanje, zakopavanje' itd., ne pa ,dokončanje, prodanje, zako-panje'. Jezik si je sicer stvoril nekoliko izjem, a po pravilu smejo se izvajati iz perfektivnih glagolov substantiva na ,ije' samo ondu, ako ne pomenjajo dejanja ali stanja, nego efekt ali učinek tega dejanja, ter so postali popolnoma substantivi, v kterih ne čutimo več glagolske radnje, npr. .poštenje (stsl. počisti)' Elirlich-keit, ,dopuščene' Erlaubnis, ,vzetje' die Einnalime, ,umrtje = smrt'.
imeua i?.- Iz glagolskih osnov, ktere so zložene s pretiksi, izvajajo se ▼•dena iz y |ia>vadnimi imenskimi sutiksi imena, (substantivi in adjektivi). varili gla- Npr. ,uvod (od u-vesti, osnova ,uved), vzdig, vznnk (■"vz-nn.k-koIuv. n.j.ti)( dobitek (dobiti), zaseda (zasesti), zavesa (zavesiti), iztok (izteči), izbor (.izbrati), napoj (napiti), okov (okovati), otok (ob-
— 33 —
teci), odmev (odmčvati), pogon (pognati), pomisel (pomisliti), popis (popisati), podpora (podpreti), prizor (♦prizi-eti), prigrizek (prigmti), prismoda (prismoditi), prodaj (prodati), proglas (proglasiti), prevod (prevesti), predaja (predati), razboj (razbiti), razpelo (razpeti), zbor (zbrati), spev (*speti). smetana (od smetati (leicere), uboj (ubiti), ukor (ukoriti)'.
Pri Uekterili primerih mogel bi kdo suninjati, da so besede sestavljene iz gotovega substantiva in prepozicije, npr. v besedi ,izvoz'. Ali ta beseda ni sestavljena iz prepozicije ,iz' in substantiva ,voz' currus, nego je izvedena iz glagolske prefikso-vane osnove .izvez', od ktere imamo glagol .izvesti'.
Tudi pri imenih, ki so izvedena iz glagolov, zloženih s prepozicijami, opažamo neke stalne zakone.
1-) Od mnogih glagolskih osnov, ki niso s prepozicijami sestavljene, imena izvedena niti ne rabijo; npr. od osnove .met' rabi pač ,si,meti,' (smet, 1), ne pa simplex ,meth'. — Od osnove ,inet' tnrbare rabi pač ,z-mata (zmota)-', ne pa .mata (mota)'. Nasproti pa rabi,moten' turbidus, ne pa ,zmoten', nego ,z-meten'. Od osnove ,pi,n' rabi ,spona' ne pa ,pona'. Tako ,ovoj' od ,vi' ne pa ,voj;, ,ogrčv' od .grč' ne pa ,gi-ev' itd.
2.)	Imena iz osnov, sestavljenih s prepozicijami, imajo večinoma take nastavke, kakoršni pri osnovah brez prepozicij niso navadni, ali pa je jačanje osnovnega vokala različno; npr. ,črta' pa ,načrt', jeka' pa ,odjek', ,del' in ,oddelek', ,rod' in ,izrodek', .proga' in ,vprega, ,plot' in ,razplet'; (,zaklada-je od osnove ,klad' ponere, ,klada' trabs pa je od osnove ,klad' secare). — Poleg .nauk' rado rabi ,nauka'.
3.)	Ako rabi ime, izvedeno iz nesestavljene glagolske osnove pored onih, izvedenih iz osnov s prepozicijami zloženih, menja se naglas, npr. ,glas' in .priglas', ,rast' in ,vzrast\ ,krov' in ,pokrov', .soj', in .prisoj' itd.
4.)	Besede izvedene iz prefiksovanih glagolov mešajo pomen tako, da dobiva zložena glagolska osnova povsem drugo zna-menovanje; npr. .stroj' Maschine, .ustroj' administratio; ,moč' robur, ,pomoč'auxilium; ,reklo'dictum, ,poreklo' cognomen; ,boj'pugna, ,poboj' caedes, ,oboj' Beschlag, ,podboj' pavimentum;,govor' oratio, ,pogovor' colloquium; ,voz' currus, ,uvoz' importatio; ,hod' in-cessus, ,dohod' Einkunft; ,tvor' ulcus, ,stvor' creatura; ,mCra' Mass, ,zamera' Vermessung, (nemčizen); ,rod' genus, ,izrod' m. de-gener; ,čiu' opus, ,način' modus; ,skok' saltus, ,uaskok' impetus;
8
— 34 —
.kov' Priigung, ,podkov' Hufeisen; ,sm6h' risus', ,posm6h' irrisio lusus iocus; .glas' vox, ,proglas' Kundmachung.
Pri mnogih zloženkah, izvedenih iz zloženih glagolov, pa skuša jezik tudi na več načinov zajedno izbrisati čut za jedin-stvo imena izvedenega iz proste glagolske osnove in onega, ki je izvedeno iz prefiksovane glagolske osnove. Tako se veže različen naglas in razlika pomena v besedi ,rod' genus in ,porod' partus.
Kar smo preje, povedali o glagolih, sestavljenih z dvema prepozicijama, to velja tudi za imena iz njih izvedena. Zatorej imamo imeni ,prenaredba' od .pre-na-rediti', .preporod' od ,pre-po-roditi'. Jednako vredi i pravilo, da se ne izvajajo imena od glagolov, zloženih s takimi prepozicijami, o kterih smo rekli, da je njih zlaganje z glagoli svojstvu jezika protivno. Tako npr. ,predgovor' od .predgovoriti'. Kakor je ,predgovoriti' glagol skrpan po nemškem uzoru, tako je tudi ,predgovor' prevod nemške besede .Vorrede'. Namesto nje rabi Srbom in Hrvatom ,pristop', ,pripomena'. Namesto ,predsednik' trebalo bi govoriti in pisati ,starejšimi', (kakšen .starejšina' je kdo, da se pač iz zmisla posneti). Boljša nego ,predsednik' je tudi beseda ,prvomestnik'.
Iz besedij, kakoršne so npr.: .zaročnik' od ,zaročiti se, (,zaroč-i.u-iki.'), ,obrednik' od ,obrediti' (,obred-i.n-iki.'), ,prilič-nost' od ,priličiti (,prilie-i.n-osti,'), ,razbojnik' od ,razbiti' (,razboj-Ln-ikT.') itd. vidi se, da se od glagolskih osnov tvorijo se sekundarnimi sufiksi nove besede. To ne velja samo o glagolskem korenu. nego nova imena izvajajo se tudi od glagolskih osnov, kakoršne nahajamo v participih, npr. .prodajalec (prodaja-l-i,<a,), zaspanec (zaspa-n-i>ci>), prešestnik (prešhst-in-iki), pokopališče (pokopa-l-isko = pokopalište). prokletstvo (prokh>n-t-tstvo).
Od glagolov izvajajo se poleg imen. ktera značijo kraj. kjer se kaj godi, ter sredstvo ali orodje, s kterim se kaj godi. posebno še imena, ktera značijo dejanje ali stanje (nomina aetionis) in imena, ktera značijo osebo ali stvar, ktera deluje ali se v kakem stanji nahaja, ali pa na kterej se dejanje in stanje pojavlja (nomina agentis).
Oboja imena mogo značiti ali hipno (momentano) ali pa trajno, odnosno ponavljano dejanje. Jasno je, da se imena, ktera značijo hipno dejanje, izvajajo iz perfektivnih glagolov, nasproti pa ona, ki značijo trajno dejanje, iz imperfektivnih glagolov.
Za vsa nomina aetionis, ki so izvedena iz glagolov, zloženih s prepozicijami, vredi pravilo, da drugi, t. j. glagolski del ne sme ra-
— 35 —
biti samostalno kot substantiv. ako se zloženke ne dajo tolmačiti po gori navedenih zakonih. Pri tvorbi takih imen utekala je zopet nemščina v slovenčino in kar je v nemščini bila pravilna zloženka. postala je v slovenščini nakazna primaknenka. Evo primerov. .Fahrt* reče se Slovenki .vožnja'. Za .Abfahrt' izumila se je. beseda .odvožnja*. .Odvoziti' pa ne pomenja .abfiihren', — kajti to pomenja glagol .odvesti". — nego .ganzlich wegfiihreii'. .Odvožnja* je torej beseda, ki bi pomenjala .das ganzliche weg-f&hren', ako bi sploh narodu rabila. Jasno je torej. da je ta beseda sestavljena iz gotovega substantiva .vožnja* in iz prepozicije .od-, da pa ni izvedena iz glagola s prepozicijo .od- zloženega. Slovenski treba je reči .odvoz- ali .odvažanje'. Isto je i z .dovožnjo, privožnjo- itd. (Ako se tvori od glagola .odhoditi- rabni nomeu actionis ,od-hodiya', kakor od .odvoziti- nerabni,odvožnja', treba je pametiti, da .hodnja- ni nikdar samostalna beseda in da ,od-hodnja- ne pomenja .Abreise-, nego .Abschied-.) Oblik ,odvoz- ni samo abstrakten pojem, nego postane, kakor v nemščini .Zutulir, ktera beseda je jednako izvedena iz glagolskega korena, okasio-nalno konkretna. Tako se zovejo namreč ona abstraktna imena, ktera izražajo dejanje v prostoru in času omejeno, v razliko od onih konkretnih imen, ki znamenujejo kako snovno reč. Tako npr. sta .dovoz- in .dovažanje- abstraktni imeni, ali .dovažanje* znači ob-čenit pojem, vsebino misli, .dovoz* pa postane okasijonalno konkreten pojem, ako ž njim spojimo misel o kakej realuej stvari, npr. ako pomenja .dovoz* vse ono, kar se dovaža. ali pa pot, po kterein se dovaža. .Vožnja* pa pomenja vedno le .die Fahrt*, ne pa ,die Fulir* in je vedno le abstrakten pojem. Ker čisto abstraktna imena zuačijo vedno neko trajno dejanje ali stanje in ne rabijo nikdar okasijonalno konkretno, ne morejo se izvajati iz perfektivnili glagolov in zato se tudi od glagola ,odvoziti' ne more izvajati abstraktni pojem ,odvožnja'. — Od besede .dovoz' izvaja se adjektiv ,dovozen, na. no* in iz njega sš drugotnim nastavkom .ik' substantiv .dovoznik* ne pa .dovoznik*'. Da je treba naghišati ,dovoznik', vidimo lahko iz drugih primerov. Vsakdo ve, da ima beseda ,bojnik* naglas na zadnjem zlogu, .razbojnik' pa na predzadnjem. Od .razvod* imamo substantiv .razvodnik' ne pa .razvodnik*; nikdo ne reče žila .odvodnica* nego ,od vodnica*. S tem. da se v takih besedah naglas nazaj pomika, zaznamenuje jezik zloženko, ker bi inače mogli misliti, da je beseda navadna primaknenka iz prepozicije in substantiva. ,Vodnik' in ,vodnica' ,b6jnik* in ,bojnica*, .voznik' in ,voznica* so besede, ktere samo-
8*
— 36 —
stalno ne ral>ijo z naglasom na drugem, odnosno na tretjem zlogu od zadaj, rabijo pa samostalno .vodnik, vodnica, bojnik. voznik'.
Isto tiiko ne gre govoriti in pisati npr. .razsodba' nego ,razsod' ali .razs6dek\ ne .razsodnik', nego .razsodnik-; ali pa se tvorijo imena z drugotnimi nastavki od imperfektivnega glagola npr. .razsojevati. razsojevalec, razsojevanje. razsojevališče-. Adjektiv ,sodni' in .soilnji- rabi v starej slovenščini, v srbščini in tudi v nftrodnej slovenščini samo v zvezi z besedo .dan- t. j. .dasjiingste Gericht'. Namesto sodni dvor' itd. pa bi trebalo govoriti in pisati ,sodbeni dvor itd., .sodniška služba, sodska medicina- itd.
.Zatožnik' in .zatožnica' narodu nikjer ne rabita v pomenu ,Anklagei-' in .Anklagerin-. nego samo ,tožnik' in .tožnica'. Od glagolov, v kterih prepozicija nima drugega posla, kot da jili tvori perfektivnimi. ne stvarjajo se nornina agentis in actionis. .obtožnica* pa pomenja Anklagesuhrift.
Iz navedenega razloga so nespretne besede: ,dopisava' 11. do pisava nje. .izmera* Ausmass n. mera. .izračun, obračun' n. račun, .izselitev 11. selitev Ausvvanderung. kteri pomen ima nomen simplex .selitev- vže sam. .zaobljuba' 11. obljuba, .obrezatev n. obreza vanje, .zaprošnja- n. prošnja, .občnt' n. občutek, .ugrabež' n. grabež. .ugrižljaj' 11. ugriz ali grižljaj, .zamolčljivost' 11. mol čl j i vos t. .zasluh'Verhfir 11. zasluševanje itd., .poplačilo- pomenja .popolno plačilo- a za pojem .Bezahlung- zadostuje plačilo.
Imena, izvedena iz preflksovanih glagolov, ne zlagajo se zopet z imeni, nego kedar se tvorijo zloženke, kterih prvi del je ime, drugi del glagolska osnova, treba je vezati ime z osnovo nepreflksovanega glagola; torej ni dobro rečeno ,dvonprežna kola', nego .dvoprežua kola', ne ,samoužig'. nego ,samožig', ne ,samoumor', nego .samomor', ne ,vodoodvod', nego ,odvod vode'. Jednako se ne vezeta dve prepoziciji, kteri imata skoro isto značenje, npr. .zaužig' n. za-žig ali užig, .naopomin' n. na po min ali opomin itd. Fnmak- Druga velika vrsta zloženih besedij so nedovršene zloženke nettke" ali primaknenke. Besede, ktere imajo same za sebe gramatski pomen, se vežejo vjedno celoto. Takih besedij razlikujemo štiri imensko razrede. V prvi razred spadajo besede, v kterih so zvezana imena, ne'™"*- Takih besedij ima slovenščina malo, npr. ,mož-beseda, mojster-skaza, kljuka-nos, figa-mož'. Ako odštejemo malo čislo izjem, kterim ne vemo zakona, značijo ta imena: 1.) osebe in stvari, o kterih govore narodne pravljice, bajke in pesni. npr. ,laket-brada, pedenj-človek, žari,-ptica (ruski), klin-čorba (srbski),
— 37 —
pogan-divča (malor.)'; 2.) take primaknenke tvorijo ime kakej stvari, npr. ,Okič-grad, Šar-planina, vazda-živ (srb.) sedum maius, dan-i-noč (srb.) viola tricolor, pekel- vice' Wucherblume, ,riž-kaša, češčena-si-inarija, oče-naš'. Tako se piše: .uredništvo Dom-in-sveta', ker je ,Dom-in-svet' ime nekim uovinam. 3.) S primak-nenkaini tvorijo se šaljiva imena, npr. ,Šaren-gača' (srbski),človek v pisanih hlačah'. Navadna so lastna imena, pred kterimi stoji kak substantiv, ki znači sorodstvo ali dostojanstvo ali dobo. Taki priimki pa se tako tesno spoje z lastnim imenom, da nam oddeljeno niti ne rabijo. Npr. ,Don-Kišot, mojster-skaza'. Tako rabijo hrvaščini besede ,fra', npr. ,Fra-Dane', ter ,beg' in ,aga', ki se zapostavljata, npr. ,Pilipovič-beg, Čengič-aga'. V novej slovenščini prodrla je navada, da se tako primikajo tudi naslovi in krstna imena, ktera niso šaljiva ali vsaj zaupna, ter se piše in govori ,Doktor Valentin Zarnikovi spisi' namesto pravilnega Spisi doktorja Valentina Zamika. Ako pa se ne moremo rešiti te tnje razvade, potem bi seveda morali pisati ,Doktorvalentin-zarnikovi spisi' ali pa vsaj ,Doktor-Valentin-Zarnikovi spisi', kakor pišejo take primaknenke tudi drugi narodje, npr. Francozi: ,Pere-Lachaise, Paul Lero.v-Beaulieu, Notre-dame-de-Nazareth'. Da bi pa razlikovali govor od pisma, ter sicer pravilno govorili ,Doktoi;ja Valentina Zamika spisi', pisali pa ,Dr. V. Zarnikovi spisi', kakor se je nasvetovalo, je preveč naivna misel, nego da bi jo smeli resno zmatrati.
Take primaknenke sestavljene so često iz tujih besedij, kterih slovenščina ne sklanja; npr. ,tarok-kvarte, tobak-opalda'. Primaknenkam prištevati gre tudi nesklonive sestavljenke iz vlast-nih imen. npr. ,Cesta Rudolfovo-Karlovec' n. Cesta med Ruti o 1 f o v e m in K a r 1 o v c e m. ,Pravda Kolnik-Črne' n. p r a v d a K o 1 n i k o v a proti Omet u itd. , Janežič-Bartlov besednjak' n. besednjak Janež i ča in Bar tla ali Janežičev besednjak. po p r a v 1 j e n od B a r 11 a ali nekako slično. Ta način krajšanja je svojstvu slovenskega jezika povsem protiven.
Pri spojenkah te vrste izgubi prvi del vedno vokalski končaj, npr. ,riin-papa' t. j. rimski papež n. ,*rinib-papa', ,šaren-gača' n. ,*sarene-gače'. Pa tudi drugi del pogostoma ne ohranja svojega oblika, nego se izpreminja. Ker slovenščina nima takih primerov, navajamo nekoliko srbskih. Tako se pravi ,gvozden-znba' (neka pošast, s ktero plašijo predice) n. .gvozden zub' (t. j. železen zob), ,šaren-trba' (psovka, s ktero rak žabo nazivlje) n. ,šaren trebuh'. Tu je zahteval spol one stvari, ktero priniakiienka
- 38 -
znači. da se je drugi del promenil. — Primakneno pišejo se tudi mnoge besede, v kterili je prvi del genetiv imena, npr. ,časti-lakomen'. Ta imena so večinoma prosti prevod iz nemščine. Da so samo neopravičene primaknenke, vidi se iz tega, da se ne. morejo pojedini deli skupno pisati, ako stopi pred substantiv kak atribut, npr. .vse časti vreden' ne pa .vse častivreden'. Poleg tega dajo se taki izrazi večinoma zameniti s pristnimi domačimi. Tako je treba reči npr. čestitljiv ali pa časti vreden, ne pa ,častivreden', p o b o ž n o s t ne pa .bogaboječnost (Gottesfnrchtig-keit), bojevit in bojevitost ne pa .bojaželjen' in ,bojaželj-nost', pohvalen, ne pa .hvalevreden', čudovit in ne .čuda-poln', trud o vi t in ne .trudapoln' itd.
Kakšne čudne izrodke si prisvajamo iz nemščine, vidi se iz primaknenke dobroklic' n. glasno priznanje, ki je prevedena iz nemške ,Bravoruf.
Kakor imena z imeni, spajajo pa se tudi imena z adverbi in adverbijalnimi izrazi, npr. .povsodi-pričujočnost, v-boga-ime, v-nebo-hod, v-nebo-vzetje, Pod-vrbo-smuk, nima-nič, a-be-ce-da' itd. Tudi taka imena večinoma ne ohranjajo prvotnega značenja, nego so postala ali imena kakej stvari, kakor npr. ,vbogajme', kar znači .mili dar', ,ynebohod', kar je ime nekemu prazniku, ali pa so šaljiva imena npr. .uimanič', kar pomenja siromaka. Nadejati se je, da književniki ne bodo stvarjali takih besedij brez skrajne potrebe. Prav po nepotrebnem izposodili so si nekteri književniki iz hrvaščine primakuenko .imendan', ki je prosti prevod nemške besede .Namenstag' (ako ni ,imeni.ni. dan'). Ves naš narod pravi temu dneva .god', pa i Srbi imajo zanj besedo .godovno' (Vuk. R. 91); beseda .god' pa pomenja v njih .veliki praznik' (Vuk. R. 91.).
primak- V drugi razred primaknenk spadajo one sestavljenke, v " uivijenp kteiih je prvi del kaka čestica (particula). drugi pa kako ime. iz šestič in Taka čestica je nikaluica ,ne'. Isto nikalnico zamenjuje v san-'"''""' skrtščini čestica ,an', v grščini ,«»• («)', v latinščini ,in', v nemščini ,un'. Resede zložene s to čestico ne značijo, da nedostaje onega, kar ime znamenuje, nego značijo nekaj protivnega onemu, kar ime izraža. Tako npr.,nesmrten' ne znači samo ,ne smrten' nego naravnost isto, kar ,vekovit'. Tako je ,nezdrav = bolan, nejak = slab, nelep =— grd, nemoder = top, nečast. = sramota, nemoč = slabost, neprijatelj = sovražnik' itd.
Razven nikalniee ,ne', tvorijo se primaknenke tudi s prepozicijami. Prepozicije zlagajo se, kakor smo vže povedali v
— 39 —
značenji pravili prepozicij v prepozieijoiialne zloženke, npr. .poglavje', kot prefiksi pa z glagoli, npr.,pojesti'. Nekatere prepozicije pa se vežejo tudi adverbijalno. Take prepozicije so: ,l>rez, na, ob = o, po = pa, pod, pra, prč, pri, pro, raz, so, s, u, za'. Od teli prepozicij ,bez, raz' in ,u' v novej slovenščini kot adverbi ne rabijo, pač pa v drugih slovanskih jezikih. Iz primerov, ktere hočemo navesti, prepričali se bodemo, da ostale prepozicije pri-maknene značijo neko .mero'. ,Na, ob, pod, pri, pro, za' pomanjšujejo značenje imena, prč' in včasih .u' umnožujeta značenje imensko, ,po, pa' in ,so- značijo, da je kaj nepristno, ,pra' naznanja veliko starost. Npr. ,nagluh' je oni, ki ni popolnoma gluh, ,nakriv, nakisel' znači ,nekoliko kriv, kisel'. ,obližnji' je oni, ki je precej blizu, .omalen' znači ne zadosti velikega, .podmolkel, zamolkel' je oni, ki ni popolnoma *molkel', ,prisladek' = nekoliko sladek, ,prosed' = semicanus, ,past.erka' iz ,padi.šti', znači hčer, ali ne pravo, .posinek' Stiefsohn, ,poturica' Afterturke, ,podolgovat' lftnglich, ,sopraznik' je mali praznik, ,soknežica' (srbski) = ,ki se zove knez, a ni pravi'. V besedah .prelep, preblag, pre-mraz' itd. znači prepozicija veliko mero, ,praded' je, ,Urahn', ,prastar' je ,uralt'. Prepozicije kot adverbi spajajo se navadno z adjektivi, le malo njih veže se tudi se substantivi, pa potem dobivajo poslednji često tako končnico, da jih loči od navadnega substantiva. npr. ,po-bratim, pa-toka' itd. — ,Pa, pra- in ,so' imajo včasih isto značenje v primaknenkah in v zloženkah, ter je potem težko ločiti, ktere besede so zloženke, ktere primaknenke.
Iz tujega tvorila pa so besede, v kterih je prvi del prepozicija v značenji prepozicije, drugi pa je kak gotov substantiv. Te. besede postale so brez izjeme v književnem jeziku in vidi jim se na prvi mali tuji izvor. To so substantivi zloženi s prepozicijami: .med, nad, pod, pred, proti, raz, so'. Taka imena niso posesivna kompozita, ker nimajo posebne končnice, pa tudi niso imena izvedena iz preliksovanih glagolov. Beseda ,podnajem' ni izvedena iz glagola ,podnajeti', ki niti ne rabi, nego je primaknenka iz substantiva .najem', pred kterim stoji prepozicija ,pod'. — Obe besedi ohranita vsaka svoje značenje, v pravih zloženkah pa se značenje prepozicije stopi se značenjem drugega dela. Namesto teh, slovenščini protivnih zvez, trebalo bi pomen prvega dela, rekše prepozicije, izraziti s kakim atributom, včasih s celini stavkom, včasih pa ga celo ni treba izraziti. Tako strašijo v knjigi besede sestavljene s prepozicijami:
— 40 —
,med' npr. ,medigra' n. vmesna igra. ,medprašanje' n. postransko vprašanje, ,medvladar' n. začasni vladar, ,medoblast' n. posredovalna oblast, .inedstavek' n. srednji stavek itd.
,n a d'npr. ,naddavkar'n. vrhovni ali glavni davkar, .nadoblast' n. vrhovna oblast, ,nadškof" n. veliki škof, ,nadžupan: 11. veliki župan, .nadporočnik' n. prvi poročnik (prim. fr.,premier lientenant', it. .primo tenente'), ,nadlaket, nad-komolec« n. g o r e n j i laket, gorenji komolec, .nadstavek' n. prvi stavek, ,nadsodnik'n. višji sodnik (prim. fr. juge supčrieur'), ,nadrubež' n. pregledna rubež itd.
,pod' npr. ,podadmiral' n. mali admiral ali admiralov namestnik, ,podzdravnik' n. nižji zdravnik, ,podzid' n. spodnji zid, ,pododeja' n. spodnja odeja, ,podlovec' n. mali lovec, ,podporoštvo' n. drugo, nadomestilno poroštvo, ,podnajem' n. drugotni najem, ,pododbor'n. ožji odbor itd.
.pred1 npr. ,preddvor1 n. preddvorje ali prednji dvor, ,predstraža' n. prednja straža, ,predskušnja' n. pripravljalna skušnja, .predtelovadec' n. prvi telovadec (pa tudi beseda ,telovadec' je zlo skrpana n. g i m nas tik), ,pred-bolesti' n. prve bolesti, ,predznak' n. znak brez kakega atributa, ,predznamenje' n. prvo znamenje, ,predpogoj' n. prvotni, prvi pogoj, , pred pravica' n. posebna pravica, ,predplačilo' n. na prejšnje plačilo, ,prednaznanilo' n. začasno naznanilo itd.
,p roti' npr. ,protinamera' n. p r o t i v 11 a namera, .proti-zapoved' n. promena zapovedi, .protipoliod' n. vračanje pohoda, ,protidokaz' n. protivni dokaz, ,protikralj' n. kralj p r o t i v n e stranke, ,protiglas' Gegenstimme n. dr u g i glas, ,protibrainba' n. obramba. (Gegengruss je ,odzdrav', Gegenschein ,povratna priznanica', Gegenbiirge ,drugi jemec' itd.) ,protiključ' n. drugi ključ, ,protiruski' n. protiven Eusoin itd.
,raz' npr. ,razkralj' n. bivši, nekdanji kralj. Srbski ,raspop' izvajati je od ,raspopiti'.
,so' npr. ,sostarejšina' n. drugi starejši na, ,sopodpis' 11. drugi podpis, ,sovaruh' n. drugi ali skupni varuh, ,soposest' n. skupna posest, ,sozarotnik' n. deležnik zarote, ,sodedič' n. drugi, postranski dedič, ,sošolec' n. šolski drug, ,sodelalec' n. pomočnik, ,somolilec, sobrat, sodržavljan' n. jednostavnili in o 1 i 1 e c, brat, državljan,
— 41 —
kakor se latinski ne pravi ,concivis', nego samo ,civis'. Ako vže treba tačno izraziti ono. kar znamenuje nemški ,mit', teilaj se pristavi besedam kak atribut, ali pa se izraža s celim stavkom, np. .somolilci = oni, ki skupno molijo', ,sodržavljani = članovi iste države' itd.
Kdor bi hotel ugovarjati, da se v narodu nahajajo imena, kakor ,Nabrežina, Preddvor, Podgora, Čezsoča' itd., ktera so sestavljena iz prepozicije in gotovega substantiva, ta naj pomisli, da so to nomina propria, t. j. imena, ki značijo ime nekej stvari.
Tretji razred primaknenk so tiste besede, ki so sestavljene Primtk-iz imperativa in kakega imena. Razlikujejo se te spojenke od j™^!*, ostalih primaknenk in pravih zloženk s tem, da je beseda, ktera in imena, se ima določiti, na prvem mestu, ona pa, ktera določuje, na drugem. Pri ostalih je določilka na prvem, določenka na drugem mestu. Npr. v besedi ,gaziblato' je glavna beseda imperativ glagola .gaziti' in ta imperativ ima pri sebi določilo ,blato'. Kakor se pri imenskih primaknenkali često menja drugi del zato, da ugodi značenju svojemu, tako se menja pri primaknenkali. postalih iz imperativa in imena, drugi del zato, da dobode oblik nominativa in da ugaja spolu one stvari, ktero znači. Tako npr. postala je beseda ,potrihiš' iz ,*potri-hišo„ ,Gazivoda' (nomen proprium) iz ,*gazi-vodo', ,nazovisestra' t. j. neprava sestra, iz ,*nazovi-sestro', ,nadriknjiga' t. j. polovičarski učenjak iz ,*nadri-knjigo'. Takih imen srednjega siiola pa jezik ne trpi, nego samo imena moškega in ženskega spola. Često promenja se pa tudi konečui vokal imperativa s kakim drugim vokalom, kar gre pripisovati tvorni moči analogije. Tako npr. stoji ,tresoglav' namesto ,tresi-glav(o)i.', ,vrtoglav' n. ,vrtiglavo', ,netopir' (metopir) n. ,meti-pir'. V teh primerih zamenil je vokal ,o' imperativov vokal ,i', ker je ta vokal prevladal v pravi kompoziciji, kar smo na dotičnem mestu povedali.
Druga beseda je v primaknenkali tega razreda ali subjekt ali pa objekt imperativu. 1.) Druga beseda je prve j subjekt, ako je glagol neprehoden, npr. ,smrdokavra' nam. .smrdikavra'. Primeri iz srbščine: ,smrdipotok, skočivuk (t. j. skočivolk), leti-pas (t. j. leti-pes). — Drugi del primaknenke more. se tudi misliti, da je postal iz vokativa. a.) Druga beseda je prvej objekt., ako je glagol prehoden, npr. ,gaziblato, gladibrk, kažipot, pecirep, palipuška, smičiklas, hlapimulia (brbljavec), izpičutura, pamtivek' itd. Lastna imena so: ,Berislav, Vladimir' itd.
Iz navedenih primerov je videti, da primaknenke tega razreda značyo ali kako lastno ime np. fVladivoj', ali pa ime kakej
— 42 —
stvari, npr.,kažipot' Zeigefinger; ostale, primaknenke pa se iz šale in podsmeha upotrebljavajo. Tako so iz šaljivih nadimkov postala tudi vlastna imena, npr. srbski ,Pušibrk, Smičiklas. Pecirep' itd. Take primaknenke zovejo se stavkovne kompozicije. Baz ven primaknenk iz imperativa in imena, pa nahajamo tudi še take, ki so sestavljene iz celih stavkov, npr. ,.to je pravi ,ne-bodi-ga-treba", ,ne-pridi-prav', bolje je ,drži-ga' nego .lovi-ga' itd.
V četrti razred spadajo slednjič primaknenke, ki so sestav-iTiiiink- ljeue iz različnih drugih besedij. Take besede so npr. 1.) števniki. rMiifnih Ix stsl- siedini na desete' postal je nsl. števnik ,enajst'. 2.) Za-beneiiij. iniki, npr. .nikdo' iz ,ni + kdo', ,teden' iz ,ti. žde -f di.ni., ne -f- go, kdor = kdo + že', 3.) čestice, npr. .vekoma -{- j (.j' je pronomeu (lemonstrativum), tukaj = tu -f- kaj, zdaj + ci, kajti = kaj -j- ti; kot = *kako + ti = *kaoti = *koti = kot, onile = oni -j- le (le = glej), kjerkoli = kjer + koli'. Posebno veliko je število adverbov in nepravih prepozicij, ki so sestavljene iz prepozicij in imenskih sklonov, npr. ,zmirom = z -j- mirom, dosta = do-f-sita, zavoljo = za 4- voljo, poleg = po dlbgu, vpričo = vi -p pritbčo, namesto = na mesto in namesti = na rnčstč, ta -)- kraj, on -f- stran, vsled = vi.-f-sled, zbog = vi.zi. -j- boki., kljubu = k + ljubu, kvišku = k -j- višku, kmalu = k -)- malu. potem = po + tem, sinoči = si. + noči. zjutraj = z + jutra+j' itd. Semkaj spadajo tudi zloženke, v kterih je spojeno več prepozicij, npr. .izza, izpred, iznad, izpod, izmed, počrez, poprek'. .Morebiti = more biti'.
Zajedno pišejo se take. besede 1.) ako jeden del ni več živa beseda, npr. ,iznenada', kajti v tej spojenki je drugi del beseda ,nenad', ki več ne rabi. 2.) ako je jeden del žive besede tako promenjen, da ne. rabi sam za sebe, pr.,bojda', iz ,baj6da' ili cunt, terunt, 3.) ako je primaknenka rekcija ali konstrukcija, ki ni več po deuašnjej gramatiki, npr. dvakrat n. .dva krata', on dan n. , oni dan', oba dva, obad veh 11. ,obeh dveh', dvesto, tristo, petsto 11. ,dve sti, tri sta, pet set'.
Kakor se iz pravih zloženk izvajajo z različnimi nastavki izvedenke, tako se dogaja isto s primaknenkami. Npr. 1.) ,mnogo-znalica' multiscius; ,polturak' nummus polonicus iz ,poltora' t. j. ,poli vbtora'; 2.) ,nesitnež' iz ,nesit', ,nesramnež' iz ,nesramen', ,nedelja' iz ,*ne-delo', ,pobratim' iz ,*pobrat', .soludnik' stultus iz ,s51ud'; 3.) ,vijoglavka' iz ,vijoglav', ,tresorepka' iz ,tresorep', ,vrtoglavica' iz .vrtoglav', ,ljubosumen' iz ,*ljubosnm' (11. ,ljubi-sum'); 4.) ,sinočnji, zjutrajšnji'.
R. Perušek.