PoStnlno platana r gotovini V Qubl}anJ, ponedeljek 26. aprila 193? Cctm din 1 Sleo. 93 Z ilustrirano prilogo ,»Teden o slikah1* leto II. Ureditev Podonavja - brcz Francu« m čsr Rim, 26. aprila, o. Z ozirom na najrazličnejše razlage, ki so se pisale v evropskem časopisju o političnem sestanku v Benetkah, pišejo italijanski listi, da je sestanek samo potrdil stare smernice, ki so ustvarile italijansko-avstrijsko prijateljstvo. Članki v listih so povečini izraz uradnega mišljenja italijanskih vladnih krogov. Iz teh uradnih poročil je razvidno, da Italija vsekakor vztraja na osnovi svoje zunanje politike, ki jo predstavlja zveza z Nemčijo. Temu načelu se ho morala podrediti tudi Avstrija, po volji Italije. Italija je trdno odločena, da po sporazumu z Nemčijo uredi Podonavje po svoji zamisli. Kljub vsem govoricam je zaradi tega jasno, da pri tein urejevanju Italija in Nemčija ne bosta upoštevali češkoslovaških zahtev. Sobotni »Popolo di Roma« piše, da se bo Podonavje uredilo nele brez francoskega, marveč tudi brez češkoslovaškega sodelovanja. V koliko bosta pri tem sodelovali Jugoslavija in Romunija, bo jasno razvidno prihodnje tedne. V zvezi z italijanskimi načrti glede Podonavja je treba podčrtati pomen italijanskega kraljevega potovanja v Budimpešto, kamor pojde tudi gro! Ciano. Rim, 26. aprila. AA. (Havas). »Giornale d’Ita-liac priobčuje članek Virginija Gajde, ki pojasnjuje včerajšnje poročilo o sodelovanju narodnih socialistov v avstrijski patriotični fronti. Virginio Gajda pravi, da to poročilo ni v zvezi z beneškimi razgovori. Poročilo, ki smo ga včeraj objavili, pravi Gajda, o možnosti bližnjega sprejetja avstrijskih narodnih socialistov v patriotično fronto, kar bi pomenilo pomiritveno dejanje in stvar prirodnega notranjega miru, so nekateri londonski listi spravili v zvezo s samimi sklepi beneške konference, kar naj opravičuje sklep, da vodi italijanska politična orientacija politiko v Avstriji. Takšno tolmačenje postavlja zasedo, ker stremi za temle: da nastane vtis, kakor da je notranje politično življenje Avstrije omejeno, da je italijanska politika varuhinja avstrijske politike in da se naj vzbude nova nesoglasja med narodnimi avstrijskimi gibanji in sicer med nacionalno fronto in narodnim socializmom. Virginio Gajda nadaljuje takole: Poudariti moramo, da poročilo, ki smo ga objavili ni v zvezi z beneškimi razgovori dne 22. in 23. t. m., marveč z avstrijskim stanjem, ki smo ga na kratko omenili, da pojasnimo obstoječe stike s tujo politično orientacijo. Pisec pravi nato. da so žc bila pogajanja, da bi narodni socialisti pristali prostovoljno na sodelovanje v patriotični fronti, kar bi pomirilo notranji položaj in da bi ta okolnost ne ostala brez posledic za zunanjo orientacijo Avstrije. Italija nima namena mešati se v vprašanja avstrijske notranje politike, pač pa pozdravlja ta razvoj notranje politike neUniversul< poroča, da bo v kratkem prispel v Bukarešto na obisk načelnik poljskega glavnega generalnega štaba, ki bo v zvezi s sedanjimi razgovori romunskega in poljskega zunanjega ministra uredil skupno z zastopniki romunske vojske nekatera važna vojaško-po-litična vprašanja, ki se nanašajo na skupni nastop obeh vojsk v primeru kake sovjetske vojne nevarnosti. Romunski zunanji minister Antonescu je sprejel poročevalca agencije Pat in mu dovolil daljši intervju o odnošajih med Romunijo in Pojsko. Minister je poročevalcu poljske agencije izrazil predvsem svojo radost, da je imel priliko sestati se s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Naglasil je, da je Beckov obisk v Bukarešti doprinesel nov dokaz o prisrčnih odnošajih med Poljsko in Romunijo. Po vrsti pomembnih sestankov, ki jih je imel romunski zunanji minister s svojim poljskim tovarišem v Varšavi in Ženevi, se je te dni v Bukarešti ponudila prilika, da so ponovno proučili vsa vprašanja, ki se tičejo mednarodnega položaja, kakor tudi vse, ki se nanaša neposredno na od- nošaje med Poljsko in Romunijo. Ob priliki buka-reških razgovorov so ponovno definirali stališče obeh vlad glede vseh teh vprašanj. Skupno z ministrom Beckom je ugotovil, da se v celoti skladajo Uradno poročilo o sestanku zunanjih ministrov v Bukarešti pravi, da se zunanja politika obeh držav v ničemer ne razlikuje, zlasti ne v tistih vprašanjih, ki še posebno zadevajo varnost Poljske in Romunije. Zaradi tega se bo pojsko-romunsko prijateljstvo razvijalo tako na gospodarskem, kakor kulturnem ter organizatornem področju. Posebno skrb bosta obe državi posvečali sodelovanju med organizacijami, ki se bavijo z mladinsko vzgojo. Belgija je prosta lokarnskih obveznosti Bruselj, 26. aprila, o. Francoski in angleški poslanik sta v soboto izročila belgijskemu zunanjemu ministru spomenico, s katero Anglija in Francija odvezujeta Belgijo obveznosti iz lokarn-ske pogodbe. Belgija je že dalje časa zahtevala, naj jo rešijo obveznosti, da mora tudi Belgija vzdrževati nekatera važna jamstva, če hoče, da bosta Francija in Anglija verovali njeno nevtralnost ter ji v primeru kakega napada prišli takoj na pomoč. S tem angleško-francoskim korakom je lokarnski sporazum razbit, ker sta ostali prav za prav samo se Anglija in Francija v tej zvezi. An-gleško-francoska spomenica pravi, da angleška in Franco protestira zaradi kršitve blokade Tanger, 26. aprila, o. Nacionalistična agcncija piše, da je general Franco poslal angleški vladi ostro pritožbo, češ da so angleške bojne ladje kršile mednarodno pravo s tem, da so peljale tli tovorne parnike, ki so vozili živež v Bilbao, v obalne španska vode in preprečile, da bi nacionalisiične bojne ladje parnike zaplenile, po določilih blokade. Ti parniki po nacionalističnih poročilih niso vozili samo živeža, marveč tudi orožje. Tudi niso bili angleški, marveč last neke španske družbe v Londonu, kateri predseduje londonski poslanik valencij-ske vlade. Plule so pa pod angleško z&stavo. Francova vlada bo zahtevala od angleške vlade cado-ščenje zaradi nerazumljivega ravnanja angleških bojnih ladij, ki onemogočajo učinkovito blokado severne španske obale, čeprav je vlada v poslanski zbornici svečano izjavila, da se v blokado ne bo vniCš;i’sla. Ladja letal zaplenjena St. Jean de Luz, 26. aprila, o. Nacionalistične bojne ladje, ki krožijo ob severni španski obali, so v soboto ujele v obalnih vodah neko tujo ladjo, ki je vozila 22 letal in 30.000 novih uniform za čete valencijske vlade. Carigrad, 25. aprila. AA. (DNB). Veliki španski parnik »Escolado« (3.800 ton) je plul skozi Dar-danelsko ožino v Barcelono. Parnik je prišel iz Odese s precejšnjim tovorom vojnega "materijala. Kruh v Bilbau Bilbao, 26. aprila. AA. Ker je končno trem angleškim tovornim ladjam uspelo predreti blokado na baskiški obali in dospeti v baskiške luke, kjer so bile takoj izkrcane velike količine živeža, eo prebivalci Bilbaa po nekaj tednih prejeli spet prve obroke kruha. Angleške ladje pa so bile še v zadnjem trenutku izpostavljene največji nevarnosti. Nacijonalisti eo za blokado ne poslužujejo le svojih bojnih ladij, nego tudi okrog 50 napadalnih letal in večjega števila lovskih letal. Popolna Izpraznitev Madrida Madrid, 26. aprila, o. Vlada je izdala odlok, po katerem ima vso oblast v Madridu general Kliaja in ne razni obrambni ter politični strankarski odbori. Tudi nima nobena skupina več pravice vmešavati se v vojaške zadeve. General Miaia je odredil, da se mora Madrid zaradi bližajočih se bojev popolnoma izprazniti, tako da bosta v mestu ostala sam še vojaštvo in milica. Madrid, 26. aprila. AA. Odbor za obrambo Madrida je danes v svojem komunikeju ugotovil, da davi v nobenem sektorju madridske fronte ni bilo ’*ehnih dogodkov. Zmaga pred vrati Bilbaoa Sevila, 26. aprila. AA. General de Liano je izjavil po radiju, da so nacionalistične čete zavzele Elorrio. Pripomnil je, da pomeni padec tega mesteca za nasprotnike velik poraz in da se prve nacionalistične čete spričo tega uspeha nahajajo že tako rekoč pred vratini Bilbaoa, Vitoria. 26. aprila. A A. Nacionalistična vojska, ki je prodrla v Elorrio, je našla mestece popolnoma izpraznjeno. Nobena hiša ni bila poškodovana. Na prvi pogled je bilo jasno, da mestece po državljanski vojni bi bilo hudo prizadeto. Burgos, 26. aprila. A A. S fronte pri Bilbau so prispele vesti, da so nacionalistične čete prebile nasprotnikove postojanke pri Vergaru in zavzele strateško važne točke v gorah krog te vasi. Zavzele so tudi vas Incotas. Sedaj je baskiška vojska okrog Eibar neposredno ogrožena in izpostavljena nevarnosti, da jo nacionalistične sile obkolijo. Boji drugod Madrid, 26. aprila. A A. Po vesteh iz Gi jona so pričeli nacionalisti z novo ofenzivo tudi pri Oli-varesu. Snoči so izvršili že prvi napad na baskiške postojanke v neposredni bližini tega mesteca. Napad je bil že od vsega početka odbit. Baskiško letalstvo je z uspehom napadlo 20 nacionalističnih letal, ki so nameravala nad vladne pstojanke krog Ovieda. Kakor se je izvedelo, so nacionalisti koncentrirali večje oddelke svojega vojaštva pri Ovie-du, ki ga nameravajo docela osvoboditi baskiškega oklepa. Pri prodoru republikanske fronte med Mon-dragonu in Eibarom so nacionalistični oddelki v Elgeti ujeli 500 baskiških miličnikov. Pozdravi generalu Francu Rabat, 26. aprila. A A. Po tukajšnji radijski postaji so snoči razglasili, da je vrhovni poveljnik in začasni državni poglavar general Franco o pri- francoska vlada izražata belgijski vladi svojo popolno soglasje in sta se zato sporazumeli na tole izjavo: Obe vladi jemljeta na znanje sklep Belgije, da bo svoje meje branila z vsemi sredstvi proti vsakemu napadu in da bo preprečila izrabo belgijskega ozemlja v napadalne namene proti drugi državi, tako da bi njeno ozemlje postala baza za kopne, pomorske ali letalske operacije, dalje da bo Belgija v ta namen svojo, obrambo dobro organizirata. Hkratu jemljeta vladi na znanje nova zagotovila zvestobe Belgije do Zveze narodov in do vseh obveznosti, ki veljajo za člane te zveze. Navedeni vladi izjavljati na osnovi tega, da je Belgija s tem oproščena vseh obveznosti tako lokarnske pogodbe kakor dogovora od 19. marca 1936 v Londonu. Obe vladi soglašata v tem, da razrešitev Belgije od navedenih pogodb in navedenih obveznosti ne poseda v obstoječe obveznosti med Veliko Britanijo in Francijo. Schuschniggova zahvala Mussoliniju Rim, 26. aprila. AA. Havas: Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg je poslal Mussoliniju naslednjo brzojavko: S svojega bivanja v Italiji odnašam najlepše vtise, posebno pa z razgovorov, ki sem jih imel z Vašo ekselenco in grofom Cia-nom v ugodnem ozračju v Benetkah. Ko zapuščam Italijo, hočem vaši ekselenci izraziti naše iskrene simpatije in hvaležnost v mojem lastnem imenu in imenu mojega sodelavca Guida Schmidta. Rim, 26. aprila, A A. Stefani: Zuuanjl minister Beck je sprejel dopisnika A. Stefani v Bukarešti in mu rekel, da zastopa stališče, da je treba spremeniti pakt ZN in nekatere sedanje mednarodne ustanove. Ljudje, ki so pisali pakt ZN, so živeli v nekem posebnem ozračju in so tudi v najboljšem hotenju bili daleč od tega, da bi mogli predvideti vse okoliščine, v katerih se bo pakt moral izvajati. liki združitve Falangistične stranke in nacionalne delavske organizacije prejel na tisoče pozdravnih brzojavk. Poleg drugih mu je izrazil svojo udanost tudi Jose Maria Gil Rables, bivši minister in vodja narodne akcije, ki je izjavil, da z navdušenjem pristopa k novi nacionalni organizaciji. Zbor slov. časnikarjev v Rogaški Slatini Ljubljana, 26. aprila. . Včeraj dopoldne so se zbrali v Rogaški Slatini številni časnikarji iz vse Slovenije, da prisostvujejo občnemu zboru Ljubljanske sekcije jugosl. novinarskega združenja. Med slovenske tovariše so prihitel^ tudi časnikarji iz Zagreba, da tako pokažejo složno delo vseh časnikarjev v državi v stanovskih organizacijah. Občni zbor je vodil predsednik sekcije g. Stanko Virant, ki je najprej pozdravil prisotnega okrajnega načelnika iz Šmarja pri Jelšah dr. Dionizija Maraža in upravnika zdravilišča Rogaške Slatine g. Ivana Gračnarja. Nato je v kratkih besedah očrtal delovanje organizacije v preteklem letu, posebej pa se je pečal z vprašanjem razširjenja pokojninskega zavarovanja časnikarjev za vso državo. Zbrane časnikarje sta pozdravila tako okr. načelnik dr. Maraž, kakor tudi upravitelj zdravilišča Rogaška Slatina, ki sta želela gostom prijetno bivanje v Rogaški Slatini. V imenu zagrebške sekcije je pozdravil slovenske časnikarje dr. Branko Sokolič, poudarjajoč solidarnost slovenskih in hrvaških časnikarjev. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Tone Gmajnar, je razvidno, da šteje Ljubljanska sekcija 81 rednih, 20 pripravnih in 12 izrednih čla- nov. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Drago 1 otočnik kaže, da je bilo premoženjsko stanje Združenja ugodno ter da so zagotovljena sredstva za zgradbo časnikarskega doma v Ljubljani. Podano je bilo tudi poročilo o socijalnih akcijah Združenja, ki so lani izkazale znaten napredek. Po poročilu nadzorstva, ki ga je dal g. Ante Beg, je bila upravi dana razrešnica, nakar so-bile v razpravi še druge stanovske zadeve. Po izčrpni diskusiji so bile volitve, ppri katerih je bil izvoljen za predsednika ponovno g. Stanko Virant, nadalje je bil izvoljen stari odbor, kakor tudi ostali funkcionarji društva. Po uspelem občnem zboru je bilo skupno kosilo v restavraciji Ogrizek, ki je poteklo v najlepšem razpoloženju. Popoldne so se gostje odpeljali v 30 km oddaljeni Podlehnik, kjer so si ogledali vzorno vinsko klet, last Štajerske posojilnice, kjer so bili deležni nadvse prijaznega sprejema. Zdraviliška uprava v Rogaški Slatini je zastopnikom slovenskega časnikarstva priredila nadvse gostoljuben sprejem ter e tem pokazala, kako' zna ceniti pomen Časnikarskega dela v našem narodnem in gospodarskem življenju. Ni treba poudarjati, da tudi časnikarji ne bodo pozabili Rogaške Slatine* Vesti 26. aprila 1500 novih zakonskih^ parov, ki so se poročili na praznik dela v Italiji, je sprejel sv. oče v posebni avdienci v soboto. Poleg njih je sprejel še 2000 romarjev iz Belgije, Francije, Nemčije’ in Švice. Vse je pozdravil s prisrčnimi besedami in jim dal svoj blagoslov. Italijanski kralj in cesar je včeraj svečano odprl Tintorettovo razstavo v ‘Benetkah. Slovesnost se je izvršila ob navzočnosti vseh zastopnikov oblasti in mesta in ogromne množice ljudstva, ki je vzklikalo vladarju, ki je moral večkrat priti na balkon in odzdravljali navdušeni množici. Nemški zunanji minister von Neurath bo odpotoval v Rim na uradni obisk v začetku maja. Ta obisk je nov dokaz za iskreno sodelovanje držav na osi Rim—Berlin. Zveza severnih držav, ki jo sesluvljajo Danska, Švedska, Norveška, Finska, se je po augle-škem posredovanju ojačila tako, da je postala po obliki in pomenu enaka n. pr. Balkanski ali Mali zvezi. »Pot v vojno« je naslov knjigi, ki jo je napisal vodja angleško parlamentarne opozicije, major Allee. V knjigi očita angleški vladi, da ne kaže nič odpora proti mednarodnim akcijam fa-šistovskih držav. Velik sneg je zapadel po severnih krajih Češkoslovaške. V višjih predelih ga leži do 4 m na debelo. Glasovi o odpuščanju častnikov, ki niso naklonjeni sedanji bolgarski vladi, so neresnični. Vojni minister Lukov je dejal včeraj časnikarjem, da ne bo letos v bolgarski vojski nobenih pomembnejših izprememb. Francoski vojni minister Daladier bo 28. aprila odpotoval v Maroko, kjer bo ostal 14 dni. Njegovo potovanje je v zvezi z revolucionarnim gibanjem, ki ga Kominterna nemoteno organizira med marokanskimi Arabci. Angleški delavski voditelj Landsbury, ki je imel pred nekaj dnevi sloviti razgovor s Hitlerjem,. je v soboto poročal o tem razgovoru zun. ministru Edenu. Za habsburško propagando so avstrijski legi-timisti sklenili pogodbo z listom »Neuigkeits-weltblatt« in bo list odslej docela na razpolago legitimistom. List je drugače veljal za glasilo avstrijskega kanclerja. * 14 rudarjev je utonilo v rudniku »Ferdinand« blizu Plznja ter je udrla voda v premalo zavarovan rov. . _ General Goring je včeraj obiskal Rim in je imel dolg razgovor s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Razgovor je verjetno veljal zadnjemu avstrijsko-ltalijanskemu sestanku v Benetkah. Dva socialistična poslanca v Gdanska je v soboto aretirala policija tega svobodnega mesta, baje zaradi protidržavnih dejanj. Uradni italijanski obisk Albaniji bo 28. aprila, ko pride zun. minister Ciano na povabilo albanske vlade v Tirano. Zunanja politika angleško delavske stranke bi bila Anglijo že zdavnaj zapletla v vojno, če bi bila stranka na vladi. To se kaže zlasti pri stališču delavske stranke do španskega vprašanja. Njene zunanje-politične smernice so brezglave. Tako napada delavsko stranko predsednik angleške vlade Baldwin v poslanici svojim volivcem. Razpust komunistične stranke v Luxenburgu je sklenila v soboto zbornica te male svobodne države s 34 proti 19 glasoovom. 10 mlijard frankov za javna dela v Franciji zahtevajo francoske delavske organizacije od vlade, vrh tega pa še državno pokojnino za vse delavce, ki so prekoračili 60 let. S temi zahtevami bodo organizacije povzročile nove težave Blumo- vi vladi. Brat predsednika poljske republike Mosei-ckega, Vitold Moscicki, je umrl. Parlamentarna zastopstva Male zveze bodo od 6. do 8. maja imela sestanek v Belgradu. V nemško narodno socialistično stranko bodo 1. maja sprejeli samo tiste preskušene pristaše, ki so že delali v različnih strankarskih organizacijah, ne da bi bili člani stranke. O splošnem sprejemanju v stranko pa ni govora. Novo nemško notranje posojilo v znesku 500 milijonov mark bo razpisala uprava nemških drž. železnic. Posojilo bo služilo gradnji novih avtomobilskih cest. Francoski vojni minister Daladier, ki je imel važna pogajanja z angleškimi vojaškimi krogi, se je včeraj z letalom odpeljal iz Londona v Pariz. Carinske pristojbine namerava mižati japonska vlada za različne predmete, ki jih doslej zaradi carin ni bilo mogoče uvažati. Odbor za pobijanje mednarodnega terorizma, eden izmed neštetih odborov, v katerih se izživlja Zveza narodov, je začel v soboto svoje seje v Ženevi. Skušal bo pripraviti predloge o mednarodnem preiskovalnem postopku za teroriste in o ustanovitvi mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu. Eksplozija je nastala na italijanskem parniku >Alberoni«, ki je plul v Massuo z velikim tovorom orožja. Po neprevidnosti mornarjev pa je velik del tovora eksplodiral čisto blizu namembne luke. Načrtom za angleško letalsko oborožitev nasprotujejo opozicijski poslanci v spodnji zbornici ki so začeli z resno obstrukcijo in jo bodo nadaljevali do kronanja, če vlada ne bo prej umaknila svojih oborožitvenih predlogov. Potrebo bencina in olja za vso Nemčijo bodo ugotovili s tem, da bodo morali vsi lastniki motornih vozil prijaviti oblastem moč motorjev pri vozilih in pa, koliko vozilo porabi goriva. Ta odlok je izdal Goering, vrhovui komisar za nemško gospodarsko obnovo. Orožnike so napadli stavkajoči rudarji v angleški vasi Harworth, ker so hoteli orožniki izvesti nekaj preiskav pri stavkujočih. V spopadu je bilo precej ljudi ranjenih. Stavka tramvajskih in avtobusnih uslužbencev se je začela včeraj v Tokiu in je bilo mesto, ki ima sicer ogromen promet, skoraj čisto mrtvo ker j4?M vojulfl oigg krožilp po uUsab, ’ Gasilska armada v složnem delu Ljubljana, 25. aprila. Gasilska enota dravske banovine je na včerajšnjem občnem zboru manifestirala enodušno in složno za enotno, nestrankarsko in splošno požrtvovalno delo slovenskega gasilstva. Občni zbor, ki ga je vodil z veo spretnostjo in objektivnostjo starešina dr. Anton Kodre je potekel mirno, disciplinirano in dostojno, kako- to pristaja gasilstvu. Razna temeljita in stvarna poročila funkcijonarjev uprave Gasilske enote so podala nazorno in ogromno sliko, kakoSno delo je naše gasilstvo izvršilo na polju reševanja domov pred divjim ognjem, na polju samaritanskega dela, kaor tudi na kulturnoprosvet-nem polju. Gasilstvo je preživelo krizo zunanjega hrupa, sedaj skuša delovanje poglobiti v notranjost svoje velike misije Človekoljubja. Visoki cllii gaj ica Ne navajamo podrobnosti iz poročil posameznih funkcijonarjev. Starešina dr. Kodre je objektivno očrtal razvoj dogodkov, ki so pokrenili gasilska stremljenja v druge smeri. Novo starešinstvo ee je z vso resnostjo lotilo dela za reorganizacijo in po-vitev gasilstva. Gasilce mora vezati prava sloven-skaa in jugoslovanska zavednost, bratska vzajemnost z vsemi državljani jugoslovanske državne skupnosti. Ta združuje Slovence, Hrvate in Srbe, ki smo različni po svoji kulturi, jeziku, veri, zgodovini, tradiciji, ohičajh. šegah, narodnem gospodarstvu itd., vendar pa tvorimo samostojno državno skupnost na osnovi načela popolne enakopravnosti. Srbi, Hrvati in Slovenci imamo pravico in dolžnost, da v skupni državi samostojno in samobitno izvajamo svoje narodno življenje v vseh panogah in smereh, ki jih naš duh snuje, ustvarja, razvija in oblikuje. Prav naš gasilec je po svojem stremljenju in po svojih načelih med prviin poklican, da s svojim' delom in zgledom pospešuje in širi misel medsebojnega prijateljstva. Naš gasilec mora biti odsvit slovenske narodne samostojnosti, a istotako živa veja jugoslovanske državne skupnosti. Tako bomo najlepše vršili visoko poslanstvo vzajemne pomoči in prijateljstva. G. starešina je navajal nato mnoga dejstva in druge podatke, kako je sedanja uprava vse zadevo reševala in obravnavala le samo z načelnega stališča, vedno zasledujoč splošne koristi in ideje gasilstva. Bistvo gasilstva ne obstaja v tem, da ima S(ta dovo jno število oblek in orodja, pač pa v tem, da ž: ‘ volja do gasilske službe. Razne podpore Tajnik Gasilske enote gosp. Fran Mežek je nato poročal prav pregledno in izčrpno o notranjem delu uprave. Zanimivo je bilo poglavje v podporah, ki zavzemajo glavni del dnevne pošte. Banska uprava je 7. decembra lani sporočila, da znaša skupni, prispevek (zavarovalnic) za leto 1936 iz 4 in pol odstotnega gasilskega sklada 1,478.925 Din, od katerega odpade: 10% gasilski zvezi v Belgradu, 20% gasilski zajednici v Ljubljani, 10% gasilskim župani in 60% gasilskim četam. Statistika izkazuje sedaj: 30.324 izvršujočih, 16.535 podpornih in 1375 častnih članov. Okoli 53 nvli?onov premoženja Gasilski inšpektor inž. Dolenc je poročal o 6trokovno-tehničnem delu Gasilske enote. Skrbno je setavil mnoge zanimive podatke o velikem, požrtvovalnem in celo nevarnem delu gasilcev, ki so povsod reševali bližnjemu dom in iinovino. O požarih smo že svoječasno poročali, kakor tudi o ogromni požarni škodi. S svojim delom so gasilci pri požarih ohranili nad 87 milijonov vredno imo-vino, ki bi bila drugače postala žrtev plamena. Niso pomagali samo pri požarih, sodelovali so pri 2 prometnih nezgodah in pri reševanju utopljenca. Samaritanski odseki gasilskih čet so j)a prevozili približno 7000 bolnikov in ponesrečencev in so v tej službi njih vozila prevozila nad 60.000 km. G. inšpektor je naposled omenil, da cenijo premoženje vseh gasilskih edinic dravske banovine na 53 mili- jonov dinarjev. Od tega je do tri četrtine zamrznjenega. Dolgove čet pa cenijo na 5 in pol milijona dinarjev. V daljnem poteku skupščine je bila pri volitvah postavljena le enotna kandidatna lista s starešino dr. A. Kodretom na čelu. Lista jo bila brez protesta in z gromkim vzklikom izvoljena. Naposled so bile stavljene prav mnoge resolucije in razni predlogi, zadevajoči tako interno, kakor tudi javno službo našega gasilstva. Skupščina je bil ves čas na dostojni parlamentarni višini, z malim incidentom. V spremstvu ženskega fakirja senzacionalnega ekvilibrista komičnih žongler iev in akrobatov 27,. 28 in 29 aprila ob 16. in 20. uri KINO UNION Svetovna senzacija! Invalidom pravice, ne milosti! Proč s sramotnim invalidskim zakonom! Ljubljana, 26. aprila. Za mnoge od tistih, ki so na krvavih poljanah pustili svoje zdravje, da so se za vse življenje pohabljeni vrnili takorekoč ob bergljah domov, velja v resnici žalostna ugotovitev o nehvaležnosti domovine, ki dostikrat pozablja na one, ki so zanjo žrtvovali sebe. Toliko let je že preteklo od takrat, ko je potihnil krvavi ples svetovne vojne, pa ti pohabljenci še vedno niso v dostojni meri deležni najnujnejših človečanskih pravic. Včeraj so po daljšem času spet zborovali vojni invalidi, in njihovo zborovanje je bilo enoglasen protest proti vsemu, zapostavljanju, ki ga niso zaslužili, in proti določbam invalidskega zakona iz leta 1929., s katerimi so izgubili še tisto malo pravic, ki so jih v prvih letih po vojni imeli, in ki so se jih smeli tudi posluževati. Malokatera organizacija je tako složna v svojih zahtevah, kakor so ravno invalidi. Vsaj tako je pokazal včerajšnji občni zbor Občnemu zboru so prisostvovali tudi zastopnik g. bana g Zorn, zastopnik ljubljanskega župana g Svetel, divizionar polkovnik Nedelikovič, od vojnega okrožja kap. Ronko in še več drugih odličnih zastoonikov civilnih in vojaških oblasti. Najlepšo sliko položaja vojnih invalidov je nudilo poročilo predsednika te organizacije g. Štejeta, ki med drugim povdarja tole: Večina invalidov je danes ostala popolnoma brezpravna, le še majhen del jih uživa državno zaščito, stanje pa je vedno slabše in nikjer ni nobenih znakov, da bi invalidi prišli vsaj v nelti meri do svojih pravic, kakor jih zaslužijo. V povojni dobi so bili izdani trije invalidski zakoni 1. 1921, 1925 in 1 '1929. S prvim so bile uvedene invalidske komisije. Redukcije so bile kar naprej in brez ozira na levo in desno. Drugi zakon iz leta 1925 je izenačil invalidnino za vso državo. Največ socialno krivičnih določb pa vsebuje zakon iz leta 1929, ko so postavili komisarje in vzeli invalidom vsako besedo, da bi mogli tudi sami izraziti svoje želje in zahteve. Smrtna nesreča v tovarni Kaolin Očeta šestih otrok je zasulo Kamnik, 26. aprila. Iz Orne, v občini Kamniška Bistrica, se je v soboto zvečer razuesla po vsej okolici pretresljiva vest, da je v tamkajšnjem rudniku Kaolinn izgubil življenje vzorni delavec Žagar Janez. Pokojni jc bil star 56 let. Nesreča, ki je zahtevala njegovo življenje, je toliko protresljivejša, ker je bil pokojni Žagar Janez oče šestih otrok, katerim je posvetil vse svoje delo in svojo skrb. V tovarni »Knolina« je bil »služben že dolgo vrsto let. Pri svojem poslu je bil vzoren iu nadvse priden delavec. Bil je zaposlen v jami, kjer izkopavajo rudo, iz katere v tovarni nato pridelujejo kaolin. Pri tem poslu jc bil tudi v soboto zvečer precej pozno. Bilo jo nekako ob devetih. V jami, kjer je Žagar kopal, se jo nepričakovano vdrla velika plast zemlje nad njim in ga zasula. Zemeljska plast jc bila tako ogromna, da je nesrečnega delavca stisnila v smrtni objem, kljub temu, (la se mu je v zadnjem trenutku zaradi veliko prisebnosti posrečilo dvigniti glavo iznad vdrte zemlje. Nesrečnik je v prvem hipu obupno klical po pomči, vendar pa je bilo vse prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju, zaman. Zaradi silnega pritiska zemlejske plasti, ki se je zrušila nanj, jc dobil težke notranje poškodbe, ui jim jo nekaj trenutkov po nesreči podlegel. Za pokojnim Žagarjem neutolažljivo žaluje žena in šestero otrok, poleg njih pa tudi veliko število pokjnikovih tovarišev, ki jih je zaposlenih v omenjeni tovarni okoli 120, ter vsa okolica, ki je pokojnega vzornega delavca in skrbnega družinskega očeta poznala. Kako zelo j« bil priljubljen in spoštovan, pričajo neprestani tihi obiski ob pokojnikovi krsti. Naj veljajo svojcem tudi naši izrazi iskrenega sožalja! Ljubljana, 26. aprila. Prav značilen za sedanje socialne in gmotne prilike našega človeka je bil včerajšnji občni zbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. V vsakega objektivnega opazovalca se je morala vtisniti splašna slika, v kako težavnem vsakdanjem boju za življenjski obstoj se nahaja danes še vedno naš železničar, ki je zadnja leta mirno, resignirano prenašal mnoge udarce in vse stiske gospodarske depresije. Nočemo tudi po šabloni podajati poročila o poteku nedeljskega zbora, ki se je vršil v veliki dvorani »Metropola«:. Želez- Občni zbor nabavljata« zadruge v Mariboru Maribor. 25. apr. Ob ogromni udeležbi 842 članov se je ob 0. uri dopoldne vršil občni zbor nabavljalne zadruge v veliki dvorani narodnega doma. Navzočnost tolikih članov jasno govori za velik interes zadrugarjev za to svojo ustanovo in da jim ni vseeno, kdo upravlja ;>j kako se upravlja v tem podjetju, ki dostikrat odloča o mnogih tisočakih mariborskega žepa. Z vso vnemo so se zn ta občni zbor pripravili opozicija kakor dosedaj »vladajočic. Vsaka stran je pač hotela imeti v upravnem odboru svoje najboljše ljudi. Občni zbor je potekel zelo stvarno, mestoma celo ostro, ker s® zadrugarji očitali upravi, da zadruga prodaja nekatere potrebščine zelo po višjih cenah kaor trgovci. O veliki razširjenosti te zadruge med mariborskimi prebivalstvom govori dejstvo, da šteje za druga letos 4666 Članov napram letu 1935 : 4342. Da ima zadruga velik pomen tudi v finančnem oziru, priča njen promet, ki je znašal 25,282.926.41. Od, tega prometa odpade na prodajalno v Celju 2 miljj. 582.340.03. Promet je v Maribru padel v letošnjem poslovnem letu za 83.036 din. Brutto dohodki so znašali 2,888.394.35 din. Za sklad za članske na- mene je bil otvorjen odbitek za 1,310.031. Rezervni sklad se je povečal za 31.019 din in znaša sedaj 3,245.379 din. Občni zbor jo sprejel pravilnik za zdravniško pomoč zadrugarjeii!, kakor ga je predložila uprava, vsekakor zelo socijalna ustanova, ki bo marsikdaj res rešila iz stisl.e zadrugarje. Poslovni prebitek je bil razdeljen takole: 30% je šlo v rezervni sklad, 10% v pok. sklad usluž-benstva, 10% za kulturno-humane ustanove, 2% čistega dobička sta namenjena neposredno članom, 48% se vrne zadrugarjem. Z večino glasov je bila izvoljena kandidatna lista opozicije. V upravne modboru so: 1. Malenšek Josip, 2. Semenič Andrej, 3. Kandus Pavel, 4. Kolnik Franc. Za namestnike: 1. Ribič Ivan, 2 Juršič Anton. Za člane nadzornega odbora: 1. Gračner Franc, 2. Bučar Alojz, 3. Kerin Mariin. Namestnike nadzor, odbora: 1. Jakopec Karel, 2. Grobin Jože. Dosedanja opozicija alj sedanja »vladajoča« stranka se nadeja, da bo nov upravni in nadzorni odbor v vsakem oziru ustregel članstvu in verno sledil visokim in koristnim idejam zadrugarslva. 20 odstotne invalide je ta zakon enostavno črtal, čeprav so bili že prej priznani, priznal pa tudi ni več invalidov-bolnikov. Krivična je bila tudi novost, da so začeli invalidnino odmerjati po davku, ki ga plačuje ta ali oni invalid. Edinstven je tudi zloglasni paragraf 42. invalidskega zakona, ki odvzema že pridobljene pravice. S tem paragrafom so tudi oži-ycle kazni iz prejšnjih let, pred letom 1929! / V predsednikovem poročilu je značilna tudi ugotovitev, ki kaže na strahotne posledice omenjenega invalidskega zakona. Leta 1921 je v Sloveniji prejemalo invalidnino okoli 37.000 vojnih žrtev, po invalidskem zakonu iz leta 1929 pa jo prejema le še okoli 6600 fantov in mož. V vsej Jugoslaviji je bilo po statistiki glavnega odbora 1. 1925 priznanih 215.297 vojnih žrtev, zdaj pa je priznanih samo še 83.604. Številke povedo več kot celi stolpci! Naravnost pretresljivi so bili prizori, ko so se po predsednikovem poročilu začeli prijavljati k besedi nešteti zastopniki z dežele in kot iz enega grla obsodili vnebovpijoče kriv;ce, s katerimi jim domovina izkazuje svojo »hvaležnost«. To je bila v glavnem obsodba invalidskega zakona iz leta 1929., o katerem se je celo sam minister za socialno politiko g Cvetkovič izjavil, da je krivičen, ker je neso-cijalen. Občni zbor :e zatem soglasno sprejel resolucijo, v kateri energično zahteva odpravo tega invalidskega zakona iz leta 1929. Pred volitvami upravnega odbora je govorilo še več zastopnikov, med drugimi zastopnik iz Belgrnda g Mrvaljevič, predsednik Osrednjega odbora g. Nedič in g. kanonik Stroj, ki je zastopal knezoškofa g. dr. Gregorija Rožmana ter izrazil njegove pozdrave in iskrene želje, da bi invalidi končno le že prišli do svojih pravic, obljubil pa je tudi vso svojo pomoč V upravni odbor so bil izvoljeni: predsednik Matko Štefe; podpredsednik Matko Jevak; tajnik I. Miroslav Benedik, tainik II. Stanko Tomc; blagajnik Miroslav Osana; odborniki: France Maček, Jože Zore, Franc Preša, Ivo Marinko in Franc Per; namestniki pa: Miha Sernec, Pankracij Fakin, Leopold Zupančič in Leopold Jerman. Po izklesanem govoru, ki ga jc nato imel g. Kremžar kot zastopnik Karitativne zveze in v katerem je odločno podčrtal, da je k zboljšanju invalidskega položaja dolžna v prvi vrsti prispevati tudi država, ker bi bi! to pač prvi znak hvaležnosti do vojnih žrtev, pa tudi prave ljubezni do domovine, je bil občni zbor ob pol 2. popoldne zaključen. Naročajte in širite Slovenski dom! Težaven položaj naših železničarjev niško delavstvo dravske banovine si je postavilo glavne osnovne težnje odnosno zahteve, in sicer: polna zaposlitev delavstva, povečanje mezd z ozirom na rastočo draginjo in višji standard slovenskega delavca, povračilo 10% odbitkov od mezd in ukinitev doplačevanja za že enkrat plačano dobo pokojninskega zavarovanja. Mnogi relerati so podali obupno sliko življenja slovenskega železničarja. Predsednik inž. Stanko Roglič je navajal, da je organizacija sestavila in zbrala raznovrstne statistične podatke o ?ftposlitvi železniškega delavca. Nekateri železničarji so premalo zaposleni, drugi pa tako, da so z delom preobremenjeni in nimajo niti prilike, da bi se v prostem času mogli posvetiti vsaj družini, če ne javnemu delu. Lahko govorimo o 50 in celo do 80% preobremenitvi nekaterih železničarjev. Normalno je za železniškega delavca na leto določenih 2400 delovnih ur, v ljubljanski direkciji pa so delavci zaposleni do 5000 delovnih ur na leto in še višje. V ljubljanski direkciji zaposleni železničar doseže v 30 letih svoji službe nad 120.000 delovnih ur. Merodajni krogi so pripoznali upravičenost teženj po izboljšanju gmotnega položaja železničarjev. Dale so se resne obljube in upamo, da hodo dosegli železničarji končno ureditev svojega težavnega položaja. Za proračun 1936-37 ni bilo mogoče še doseči primernih kreditov, tudi za leto 1937-38 še ni pričakovati, da bi se razmere izboljšale, ker so že vse osnove proračuna 1937-38 gotove, računati je treba, da se bodo razmere izboljšale šele v proračunskem letu 1938-39. Zbor železničarjev je drugače mimo potekel. Nadškof dr. Ujčič v Ljubljani Ljubljana, 26. aprila. Danes zjutraj je prispel v Ljubljano belgraj-ski nadškof g. dr. Josip Ujčič. Vzrok njegovega obiska v Ljubljani je ureditev nekaterih njegovih zasebnih stvari, ki so v zvezi z njegovo postavitvijo za belgrajskega nadškofa. Tihotapska smola Ljubljana, 26. aprila. Tihotapskih zgodb ni ne konca ne kraja. Živina, tobak, saharin in podobne stvari ter lažji zaslužek ob njih preelepe ljudi, da gredo poskušat tihotapsko srečo. In koliko je takih, ki so zgubili življenje, še več pa takih, ki so morali sedeti za zapahi. Tudi tistim, ki se izmuznejo obmejnim organom, tihotapski zaslužek nič preveč ne iekne. Od obeh n eja se razpredajo goste tihotapske mreže. Nič čudnega, če ee v tihotapski družbi znajdejo tudi ljudje, ki s potrebnimi veščinami niso kaj preveč založeni. Nekaj sumljivih kretenj izda njihovo skrivnost in zaslužek je splaval po vodi. Slično zgodbo 60 doživeli včeraj potniki osebnega vlaka, ki prihaja iz Maribora v Ljubljano zvečer. Mlado dekle je sedelo v kupeju sicer mirno, le kadar je zaneslo mimo po hodnikn orožnika, 6e je pojavil na njenem licu nemri in zaskrbljenost. Blizu Grobelnega pa je stopil orožnik v kupe in prosil ostalo potnike, da se umaknejo. Za zagrnjenim oknom se je odigralo predzadnje dejanje tihotapske zgodbe. Dekle je prebledelo in moralo potegniti raz sebe podlogo, v kateri je bilo kar pet kilogramov saharina. Orožnik se torej ni varal. Očividno izne-naden nad svojim uspehom in nad dobrim plenom je orožnik dekle odvedel iz vlaka, dragoceni plen pa pustil potnikom na ogled. Najbrže zalo, da bi se ljudje ob tem primeru poučili, da je tihotapska sreča_opoteča in da 60 kontrolnim organom njihovi triki že dodobra poznani. Vse do Ljubljane ee namreč nihče od poklicanih ljudi ni več zanimal za li ’ zaplenjenega saharina. Lepa aprilska nedelja Ljubljana, 26. aprila. Lahko kronist mirno zapiše, da je bila včerajšnja nedelja letošnjo pomlad skorajda edino tako sončna in splošno lepa, ko še nobena d’"< ga. Skupine izletnikov so zjutraj bile še nekam pesimistične, ker je nad mestom dolgo časa vladala megla, toda kmalu je sonce zasijalo, ki je razveselilo vsakogar. Vsi hribi in gore, ki so primerne za pomladanske ture, so bili obiskani od večjih in manjših skupin izletnkov. Mnogi so šli peš, drugi so se vozili z vlaki, ki so bili zlasti oni proti Gorenjski nabito polpi. Večerni vlaki so vozili velike skupine izletnikov, nekateri do 600 potnikov, nazaj v Ljubljano. Ker se je temperatura naglo razvijala, saj se je živo srebro v barometru dvignilo do 17 stopinj Celzija nad ničlo, je popoldne Ljubljani in okolici grozila nevihta, kar je posledica naglega ogrevanja zračnih plasti. Res so se okoli 16 zbirali v smeri proti Polhovemu gradcu in proti Gorenjski nevihto prinašajoči oblaki. Po raznih krajih v smeri severovzhod je moralo pač dokaj močno deževati. V Ljubljani je le nekoliko porosilo z nekaj kapljami. Ne more biti nedelje brez nesreče in pretepa. Strojni stavec Rudolf Strgar je napravil izlet. Ko jo vozit s kolesom, je nesreča hotela, da je padel in si močno poškodoval levo roko. — V Hrenovi ulici stanujoči šofer Slavko Smrekar je bil nekje v okolici napaden in udarjen s topim predmetom po levi strani glave. Poškodba je huda. — Krojaški pomočnik Fran Bizjan je bil v Zaklancu pri Horjulu včeraj od njemu sovražnih fantov močno po životu pretepen. Iskal je davi pomoči v splošni bolnišnici. Prosvetno športne tekme Slomškovega fantovskega okrožja Maribor, 25. aprila. Slomškovo fantovsko okrožje v Mariboru je kot eno izmed prvih izvedlo danes prosvetno športne tekom zimske sezone. Pred pričetkom tekem je bila teli v Maribor da položijo račune o svojem delu teko mzimske sezone. Pred pričetkom tekem je bila sv. maša na Slomškovem grobu, katero je daroval msgr. Vreže, ki je imel tudi lep cerkveni nagovor. Med sveto mašo so fantje v mogočnem zboru peli ljudske nabožne pesmi, da je odmevalo daleč naokrog in zbujalo splošno pozornost. Po maši se je pričelo tekmnovanje na seme-niškem vrtu Obširni semeniški vrt je oživel ob pesmi in ob živahnem ter borbenem gibanju mladine. Rezultat tekem je pokazal, da so se fantje za tekme temeljito pripravili, zlasti na prosvetnem polju, vsak odsek je hotel odnesti kar največ dosegljivih točk. Tudi redovne in športne vaje so izvajali zelo zadovoljivo. Komisije, katerih je bilo pet, so hitro delovale, tako da so bile tekme že zaključene ob 1. popoldne. Po razglasitvi tekmovalnih uspehov, je okrožni podpredsednik Mirko Ge-ratič nagovoril tekmovalce ter jim podal smernice za nadaljne delo. S himno slovenskih fantov se jc lepa slovesnost končala. Hud karambol Včeraj dopoldne ob pol enajstih je prišlo na križišču Resljeve in Sv. Petra ceste do udara avtobusa in motornega kolesa s prikolico. Avtobus, ki redno prevaža potnike s Krekovega trga na pokopališče in uazaj, se je vračal v Ljubljano in iz Komenskega ulice zavozil po desni strani na Resljevo. Istočasno pa je vozilo po sv. Petra cesti proti središču mesta motorno kolo z dvema moškima, v prikolici pa je bila ženska. Zaradi precejšnje brzine, s katero je drvelo motorno kolo proti križišču, sta se avtobus in motorno kolo znašli drug ob drugem. Motorist je uvidel, da avtobusa ne bo mogel več prehiteti in je zato ostro v levo zaokrenil kolo v Resljevo cesto v smeri proti mostu. Toda nesreča je bila že tu. Tik pred trkom sta oba moška skočila s kolesa, prikolica pa se je zadela v zadnji del avtobusa. Udarec je bil močan, da si je gospodična v prikolici zlomila roko in nogo, zraven pu nevarno pobila po obrazu. Na kraj nesreče so bili lakoj poklicani reševalci, ki so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico. Občni zbor je sprejel soglasno obširno spomenico, ki točno opisuje položaj železničarjev in precizira njihove minimalne zahteve. Ta spomenica bo poslana na vsa merodajna mesta, narodnim poslancem in senatorjem dravske banovine in drugim. Treba je omeniti, da so se narodni železničarji lojalno v pozdravnem pismu zahvalili ministru notranjih del dr. A. Korošcu, ministru dr. M. Kreku, banu dr. M. Natlačenu in županu dr. Adle-šiču za naklonjenost, ki so jo izkazovali železni-.arjem pri njihovih težnjah. Ptuj Draginja raste. Cena kruhu je zvišana pri kg za 50 par z motivacijo, da je tudi v Mariboru in Celju kruh postal dražji. Ptujski mestni urad ni dal pristanka za to povišanje, ker dejstvo, da se je cena moki povišala za 15 par po kg še ne opravičuje pekov za to zvišanje. Tudi ptujski' mesarji hočejo zvišati ceno mesu, češ da je živina v ceni poskočila. Upamo, dr. oblast vsaj za sedaj ne bo dovolila tega povišanja. Zaenkrat so še v veljavi stare cene, in sicer goveje meso od 8—10 Din za kg, telečje meso pa od 8—12 Din za kg. Kulturni koledar Dragotin Kette 26. aprila 1899 je umrl v Ljubljani v stari cukrarni slovenski pesnik Dragotin Kette. Rodil so je 19. januarja 1876 na Presnu na Notranjskem. Gimnazijo je študiral v Ljubljani in Novem mestu. Po maturi je bil potrjen in je moral na mesto na Dunaj k vojakom za tri leta. Tu si je nakopal jetiko in je bil 1. aprila 185(9 odpuščen. Pred smrtjo je izročil svojo pisateljsko imovino L. SchwentDerju in določil za svojega dediča Pod- Ljubljana : UASK 2 :1 (1:0) I Od tu in tam SK Ljubljana, ki je zadnje čase krmaril po nevarnem vodovju, v katerem se mu je ob nepričakovanem čerovju razbijala barka za barko, je nastavil jadra prijaznejšemu vetru. Ljubljanski Heleni z Odisejem Hasslom na levem krilu so spretno obpluli Scilo. Še dve nerodni skali ogražata vožnjo: Konkordija in sarajevska Slavija Upajmo pa, da se bodo naši kopni »marinarji« tudi pri njima dobro odrezali. Danes se je spet potrdila staroslavna resnica, da se Kranjec začne učiti plavanja, kadar mu Porno društvo za slovenske visokošolce. Pesmi je I ^'oda v r teče. Kako lepo bi bno da bi s tem 'ia/>Al tmpoIi 70 rt rtrtr\f\cai Krk i rt 1 v • I utop nunni mt ** . . r . _ . < začel pisati zelo zgodaj. Ko je bil star osem let, je napisal prvo pesem očetu za god. V Ljubljani j je bil član ljubljanske Zadruge in se je živahno udejstvoval v literanem življenju študentovskih krogov. L. 1890 je prinesel Ljubljanski Zvon njegovo prvo pesem: Na blejskem otoku. Mladinske pesmi je pošiljal v Angelček in Vrtec. V svojih umetnostnih nazorih se je tesno naslanjal na narod, kar je tudi večkrat poudaril. Občudoval jo klasike in se ni preveč naslanjal na tuje moderne vplive. O svojih pesmih je sodil zelo strogo in jih najbrž še ne bi izdal tako kmalu. Njegove najboljše pesmi so soneti (sonetni ciklus »Moj Bog«). Kljub temu pa je med prvimi pretrgal shematični ritem in uvedel naravno svobodno ritmiko in lahkotni izraz. Njegove Poezije je izdal Aškerc leta 1900. Uubliana danes Koledar Danes, 26. aprila, ponedeljek: Marcel. Torels, 27. akrila: Peregrin. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 3; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska oesta 31. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Pred bitko. Kino Sloga: Tajnost pariškega podzemlja. Kino Matica: Nesmrtne melodije. I * K I N UNION Danes posiedniiOi Pred bitko Vtctoi Francen Annaneiia Režita H. L. Herbier-a Glasba Jean benolr TEL. 27*30 SLOGA Vclenapeto filmsko delo Tajnosti pariškega podzemlja v glavni vlogi Const; nt Remv, Lucien Barroai, litim Konan, madelulne Ozery T MATICA Velika JOB. STRAUSSOVA opereta Nesmrtne inelod je T glavni viosl Marija ei udler, Mzzi bolzschuh, Leo siezait (JXeaU£cxA>& 06 ■ 16., 19.'5 iti 21." -um G. Lojze Drenovee praznuje 1. inaja 25-letnico svojega nepretrganega dela pri slovenskem gleda lišču pri premijeri češke operete »Lojzka«, ki e< odlikuje po izvrstnem libretu in prijetni glasbi. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni. pričel že malo prej in ne šele takrat, ko se kazalec pomika proti polnoči! Menili smo, da bodo zadnji negativni uspehi odvrnili vse ljubljansko športno občinstvo. Precej časa je bila podoba res taka, saj je še do srede druge predtekme strmelo na zeleni travnik samo borih 800 ljudi, ki jih je za požrtvovalnost nagradil in za radovednost kaznoval s pljuskom iz nebeške golide sam sveti Florijan. Sever je zatrobil oblakom za naskok. Kmalu so zagrnili solnce, ki se je za črnim zastorom škodoželjno posmehovalo nedolžnim kibicem, ki jih je bilo speljalo, da so pustili dežnike doma. Mrzel veter je segnal roke v žepe in zavihal mehkužnemu občestvu ovratnike. Nazadnje pa se je nebo vendarle omehčalo. Posijalo je solnce, tako na zeleno trato kot na klubsko blagajno. Obema moštvoma je šlo za »biti ali ne biti«, Ljubljani in Basku. Bask je na razplet tega življenjsko važnega vprašanja gledal sicer bolj optimistično, usodili bi si reči, nekako skozi rožnata očala. Pozneje se je sicer izkazalo, da je ta očala delal slab optik. Ura se je naglo bližala četrtu na pet. Evo jih! Že so se vsuli črnobeli Baskovci izpod tribune. Aha, tu je Tomaševič, ki nam je spodaj v kajbici še pravkar preroško napovedal: najmanj 3:0 za Bask! Čakaite, kaj pa so pripeljali s seboj? Dobro. Takole bodo nastopili: Bjelič; Ivkovič, -Mihailovič; Klisarič, Vojnovič, Dimitrijevič; Čabrič, Detlinger, Tomaševič, Matijas, Sarič. Glasen aolavz! Rdeče-beli prihajajo! Logar; šiška, Bertonceli; Slapar, Pu-po, Boncelj; Janežič, Lah, Pepček, Grintal, Hassl. ! Nazadnje dostojanstveno prikoraka še majhen, črno oblečen, simpatičen možiček — sodnik g. Rafaele Scorzoni iz Bologne. Začnimo! Kratek potek: Ljubljana takoj v začetku živahno pritisne. Že prve ooteze obetajo razburljivo in te-peramentno igro Napad za napadom valovi na Baskova vrata. Tudi Baskova halflinija je potisnjena v defenzivo. Ob dobri razdiralni igri gostov ostajajo zaporedne šanse domačega napada pred črnobelimi vrati neizkoriščene Napad Ljubljane igra tudi v polju — izjemoma po dolgem času — kombinatorno zelo točno, brez nepotrebnih horizontalnih predložkov in obotavljanja na trenutno zasedenem terenu Igralci se znajo racionalno nameščati, razkrivati, sprot' poiskati najekonomičnejše medsebojne razdalje ter z dobrim startom preprečevati nasprotniku striženje strmo poševno podajanih žog. Koristen placement napada omogoča bitre in kratke poteze proti nasprotnikovemu golu, Bask se prve četrt ure le brani, dasi vprizori tudi ta čas nekaj manj nevarnih, prej po lahkomiselni nepremišljenosti domačih akterjev izzvanih napadov. Pomalem pa se njegove vrste vendarle urede. Prva dobi stika z napadom najvažnejša vrsta, halflinija. Z njenimi porabiimi žogami si črnobeli napad v kratkem času preskrbi spoštovanje od strani ljubljanske obrambe. Beka in Logar imata večkrat prav kočljive opravke. V splošnem pa terenska premoč Ljubl’ane še vedno traja. Končno v 30. min. Grintal na lep Slaparjev predložek iz daljave 18 metrov zabije 1:0 za domače. V odgovor pritisne Bask. toda do polčasa brez uspeha. V drugem polčasu Ljubljana nadaljuje s serijo napadov, toda le do 5. minute. Potem postane Bask kar 'za deset minut izredno nevaren. Nekaj krasnih domačih šans pokvarila domači krili, V 21 min. Detlinger z roko »zacopra« gol na Dimi-, trijevičev prosti strel, ki ga ie prestregel in k njemu ®.e j podaljšal Tomaševič. Sodnik seveda pravilno ne prizna. Že dve minuti nato prosti strel proti Basku, ki ga s sijajnim udarcem pretvori Pupo v 2:0 za domače Tretji gol visi v zraku. Baskova halflinija močno popušča, tako da mora zanjo garati tudi napad, ki se v triu zelo lepo vigra. V 36. minuti hands Premijerskim abonentom! Najuljudneje sporočamo abonentom premirjersk^ga abonmaja, da je premijera »Lojzke«, v kateri proslavi g. Lojze Drenovec jubilej svojega dela na odru, izven abonmaja, i proti Ljubljani. Matijas ga sigurno in močno Spravi Prosimo, da p. n. abonenti z razumevanjem upoštevajo izjemo pri jubilejnih predstavah članov gleda- i lišča, kot je to tudi storila uprava našega gledališča. Združenje gledaliških igralcev. Drevi ol> 20 bo v mali filharmonični dvorani koncert moderne poljsko argentinsko glasbe. Spored izvajajo gospa Milena Štrukelj-Verbiieva (mezzosopran). Marta Osterc-Valjalova (klavir) in prof. Pavel Šivic (klavir). Vstopnice po 10 in 5 Din eo v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Istotam se dobi podrobni spored. Angleško društvo v Ljubl jani vabi na današnje i predavanje g. VVilliama Teelinga o: »Kronanju iri britanskem imperijuc, ki so vrši v proslavo društvene 15. letnice ob 18 v mali Filharmonični dvorani. »Danica«. »Savica« m »Zarja« prirode danee ob 20 v Beli dvorani Uniona tretje predavanje: »Problemi sodobne mladinske vzgoje«. Govori dr. St. Gogala. — Udeležba je za člane obvezna, vabimo prav iskreno tudi starešinstvo in vse, ki se za ta vprašanja zanimajo. Avtomobili na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija 1937. Se nikdar ni bila razstava avtomobilov in motornih koles na ljubljanskem velesejmu tako obsežna, pregledna in popolna, kakor bo letos. Na razstavi, ki bo obsegala preko 1400 m* razstavnega prostora, bodo razstavljeni avtomobili vseh vrst, velikosti in cen, tako, da interesentom ne bo težka izbira. Zanimanje za avtomobile je letos znatno oživelo. Kupco opozarjamo na izredno lep pregled na ljubljanskem velesejmu. — Dosedaj je prijavljena že udeležba sledečih tvornic oziroma znamk: Lancia, Oldsmobile, Hansa, Lloyd, I'iat, Ford, Mayl>ach, B. M. \V., Škoda. Mercedes-Benz. D. K. W., Amilcar, Opel, Chrysler, Daimler-Benz, Chevrolet, Pontiac, Buick La Salle, Cadillac, Vauxhalle-Plymut Renault. Horcb, Wanderer, Adler, Saurer, Blitz-Truck, Bedford-Truck, G. M. C.-Truc , M. A. N.. Standard, Framo, Maico, llillman, Diamant, Bi-anchi, Piich, Sachs. Vsega torej 36 znamk avtomobilov in 7 znamk motornih koles. Sadjarska podružn’ca Šiška-Ljubljana. V ponedeljek 26. t. m. ob pol 20. uri bo poučno predavanje o vzgoji in obrezovanju sadnega drevja po najnovejšem načinu strokovnjaka »Pekrun-a«, v samo stanski dvorani v šiški. Predava g, Začek Rudolf viš. drž. žel. iz Šiške. Frančiškanska prosveta priredi v torek 27. apri1' ob 20. uri skioptično predavanje »Pariz . Lisieux Lurd«. Predava dr. r. Toman Tominec. Krasn* skioptične slike in reproducirana glasba. Na to prc davanje opozarjamo zlasti one, ki nameravajo letos obiskat: svetovno razstavo v Parizu, da v naprej spoznajo kraje, koder bodo potovali. Da si zagotovijo sedež, rezervirajte vstopnico po 2 Din v predprodaji v pisarni »Pax et bonum« (frančiškanska pasaža). Klub ljubiteljev cvetlic vabi lastnike tulipanov, narcis, hijacint in drugega s ■' 'insl ^ga cvetja k sodelovanju pri razstavi, ki jo bo klub priiedil v pod Logarjem v mrežo — 2:1. Obojestranski napori tega rezultata ne morejo sprčmeniti. Po dolgem času ostaneta snet dve, to pot res krvavo potrebni točki, na domačih tleh. Ocena moštev: Bask je pokazal, da je precej homotfeno moštvo, ki ima dokaj smisla za soliden kombinacijski nogomet, dober štart in v bližnjih dneh pod pokroviteljstvom g župana dr. Jura Adlešiča. Sestanek bo v torek, dne 27 aprila t. 1. v matični sobi gostilne Sokol — Pred Škofijo ob 8. uri zvečer. »Vzgojni pomen domač«* in tuje kulture« le naslov predavanju, ki ga prired: danes v ponedeljek, ob 18. uri Pedagoško društvo v mineraloški predavalnici univerze. Predava dr. Vinko Brumen. Iskreno vabljeni! Univ prof dr. ing. Milan Vidmar bo predaval 27. t. m. v Prirodoslovnem društvu o temi: »Elektrika kot pionir nove poti v svetovnem gospodarstvu«. Predavanje se vrši ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 6, 4 in 2 Din. t HiM^nsko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek. 26. aprila: »Zadnji signal«. Red C. Torek, 27. aprila: Zaprto. Sreda, 28. aprila: Zaprto. Četrtek, 29. aprila: »Rivala«. Premierski abonma. OPERA. Začetek ob ot> m 1 b Ponedeljek, 26. aprila: Zaprto. Torek, 27. aprila: »Hovanščina«. Sreda. Sreda, 28. aprila: »Nathan der Weise (Modri Na-than). Gostovanje igralske skupine Alberta Bassermanna. Izven. Četrtek, 29. aprila: »Plamen. Red Četrtek. DRAMA: V »Zadnjem signalu« obravnava pisec dela politično usodo Burov v Transvaalu leta 1902. pred podpisom mirovne pogodbe z Angleži. V igri nastopa zgodovinska oseba Stephanus Roos, ki ga igra g. Levar, njegov sin Johanec (Jan), captain Gordon Wilson (Debevec), glavno žensko vlogo pa '*rft&, *<**>■' • »- ,«£► <'• * Reklama, ki prinaša izgubo... Lastnik neke restavracije v čikagu je prišel na misel, da bi privabil čim več ljudi v svojo gostilno s tem, da je po listih in z lepaki razglasil, da lahko v njegovi restavraciji vsakdo poje za pol dolarja koiikor hoče. Ta reklama se je v začetku sijajno obnesla. Gostje so kar drveli zaradi nizke cene v restavracijo in lastnik je delal zaradi lega navala lepe dobičke. Toda ni vsak dan nedelja in tako je tudi prebrisani gostilničar postal lepega dne žrtev lastne zamisli. Nekega jutra je že na vse zgodaj prišel v lokal zanimiv gost. To je bil ‘21 letni Wiiliam Gu-zan, ki je velel prinesti za pol dolarja zajtrk. Za prvim zajtrkom je prišel drugi, potem tretji in tako dalje, tako da je fant zajtrkoval 10 in pol ur kar naprej. Mod tem časom je za pol dolarja pojedel med drugim več porcij juhe, 14 porcij svinjske pečenke, 4 porcije pražene slanine z jajci, četrt prašička na ražnju s špageti, 5.jagodnih tort. Med tem je seveda krepko natepaval različne salate, rižev puding, sadje, sladoled, pet skodelic črne kave, 2 skodelici čaja ter še več kar najpomembnejših jedi in pijač. Gostilničar je v začetku šalo razumel. Ko so pa ure tekle kar naprej, je pa bil prisiljen namigniti požeruhu, da bi pri takih gostih moral iti v nekaj dneh na kant. Gost se je izkazal kot dostojen človek in je res odšel s težkim vzdihom. Zahvalil se je gostilničarju ter mu potožil, da čuti še zmeraj naravnost volčji glad. Nemška rekorderja Knies in Beck, ki sta z brez-motornim letalom preletela 200 km. Podroben program ljubljanske in neb evropskih postaj dobite v najboljšem in najfenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 2«. aprila: 12 Valčki (plošče) — 12.4A Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme, borza — 18 Zdravniška ara: (g. dr. Ivan Matko) — 18.40 Dr Ivo Šorli — ob njegovi šestdesetletnici (k. prof. Fr Koblar) — 10 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.31) Nae. ura: Kosmiški znača.i našega pesništva (d. Miloš Djurifi, Belgrad) — 10.50 Zanimivosti — 20 Rezervirano za prenos — 22 Cas, vrome,poročila, spored — 22.15 Ura Parmovih skladb (Radijski orkester). Torek, 27. aprila; 11 šolska ura: O slovenski narodni pesmi (g. Lnka Kramolc) — 12 Odmevi iz daljnih dežel (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme borza 18 Klavirski koncort štiriročno (gdč. Herta Seifert in g. Gojmir Demšar) — 18.40 Z letalom čez naše kraje (g. Vladimir Rcgally) 19 Cas, vreme, poročila, spored obvostlla — 19.30 Nae. ura: prof. Fran Novak in alo-venska stenografija — oh njegovi smrti (dr. Jernej Pavlin) Ljubljana — lO.IiO Zabavni zvočni tednik — 20 V. orgelska ura. Sodelujeta g prt. Matija Tomo (orgle) in ga. Tončka Šuštarjeva (sopran). Moderna ♦ In« » /~ ,2Hf’ ,Male skladbe velikih skladateljev (Radijski orkoster) — 22 Cas, vreme, poročila, spored - 22.U Zvoki v oddih (Radijski orkester). Naročajte Slovenski dom! Judje so proti razdelitvi Palestine V Jeruzalemu je pred dvema dnevoma začel zborovati tako zvani sMali cionislovsld kongres«, to je delavni odbor cionistovske organizacije, ki ima namen judovstvu pridobiti Palestino ter v njej osnovati jedro za bodočo judovsko svetovno državo. Zbor vodi predsednik judovskega narodnega sklada inž. Usiškin. Predsednik svetovne cionistovske zveze, vseučiliški profesor Haim Weitzmann, pa ni mogel priti, ker ga zadržujejo v Londonu važni politični razgovori glede Palestine. Gre namreč za končno poročilo angleške preiskovalne komisije, ki naj bi vladi poročala prijazno za palestinske Jude. Cionistovski kongres v Jeruzalemu se je pri prvi seji odločno izrekel proti razdelitvi Palestine v arabski in judovski del, zlasti pa še, da bi se arabaka polovica priključila narodni arabski državi. Judje smatrajo Palestino kot svojo zemljo, kjer nima nihče drugi nič iskati. Vrh tega pa so judovske naseljevalne organizacije nakupile po vseh predelik Palestine ogromna zemljišča, ki so po določilih teh organizacij postala za večne čase ne last posameznikov, marveč last judovske narodne celote. Obdelovalci in naselniki so samo najemniki teh zemljišč. Če bi prišlo do razdelitve Palestine po narodnostih, potem bi Judje izgubili veliko te nakupljene zemlje. Jeruzalemski zbor se je bavil tudi s političnim položajem v judovskih organizacijah, kjer se kažejo na eni strani močna fašistična, na drugi strani pa huda levičarska stremljenja. O teh zadevah je poročal predsednik izvršnega odbora »Judovske agencije« Ben Gurion. Zbor je sklenil tudi resolucijo proti delitvi Palestine, ki jo bo poslal Zvozi narodov. Spričo vpliva, ki ga imajo Judje v evropski politiki zaradi svoje denarne moči in zaradi časopisja, ni dvoma, da bodo svojo zahtevo po nedeljivosti Palestine prodrli. Na Japonskem se pripravjajo na »praznik cvetočih češenj«. Vsako leto ob tem ča6u začno nositi obleko iz tako pisanega blaga. Letos je blago dobilo tudi že olinvpijskSge kroge. Pri 36 letih ded Poseben rekord je dosegel neki Charles Drouet, ki živi v Aubervilliersu pri Parizu. Postal je po vse verjetnosti najmlajši ded v Franciji. Kakor pripoveduje sam, se je rodil 31. decembra 1900. Njegova 17 letna hčerka pa je že 6. novembra 1936 dobila otroka ,in tako je Drout pri 36 letih postal ded. Drouet je na to zelo ponosen. Največja njegova želja je, da bi se njegova vnučka, kateri velja zdaj vsa njegova ljubezen, tudi čimprej poročila, tako da bi bil nekako pri 50 letih, torej v najlepši moški dobi, že praded. Če mu bo sreča posebno naklonjena, utegne pri 70 letih biti že prapraded. Toda tako daleč, kakor pravi, za zdaj še ne misli. Poseben zakon za enega samega državljana Enakost pred zakonom je, kakor znano, osnovna pravica vsakega svobodnega državljana. Zakoni so obvezna določila, ki v načelu z enako močjo vežejo vsakega državljana. Na Danskem pa se zdi, da ni tako. Tam se je pojavila očitna in ne vsakdanja izjema, ki prizadeva veliko težav danskim vladnikom. Leta 1913 je neki danski državljan v Zee-brugge poročil neko Belgijko. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je mladi zakonski par odpotoval na Angleško. Tu je našel mož zaposlitev. Toda žena se v novem jx>ložaju ni nič kaj dobro počutila. Po koncu vojne je odpotovala z obema otrokoma nazaj v Belgijo. Od tega trenutka dalje mož ni ničesar več čul o ženi in o otrokih. Mož tudi ne more več dokazati, da je njegova žena še živa, kakor tudi ne more dokazati, da je mrtva. To pa je največje važnosti zanj, ker se hoče poročiti. Če se mu posreči dokazati smrt svoje žene, potem ni nikakih ovir več za ponoven zakon. V nasprotnem primeru pa je prisiljen, da se da ločiti. Tudi v tem primeru, če bi se bil njegov prvi zakon ločil, bi on brez privoljenja svoje žene ne mogel zahtevati nobene sodnijske ali pa upravno-oblast-ne ločitve. Poleg tega, in to je prav najvažnejše, nima v rokah niti svojega poročnega lista. Razumljivo je, da Se Danec noče spustiti v pustolovščino dvoženstva, ker bi ga lahko stalo dolgoletne ječe. Dober nasvet bi bil v tem primeru tudi zlata vreden. Nazadnje se je rodil predlog za poseben zakon za tega Danca, po katerem bi se vse zapreke prebrodile. Če pa bo ta osnutek kot zakon tudi j sprejet, se pa danes ne da nič gotovega reči. I Štorklje so se že vrnile z juga. Pri nas se seveda tudi topot niso ustavile. Če se milijonar ženi po časopisih Za trdno ne spada med vsakdanje zadeve, če se kak milijonar, ta redka divjačina, odloči, da si bo poiskal ženo po časopisnem oglasu. Tako je storil 45 letni japonski bogataš Josiaki Nakamura, ki mu vodstvo njegovih tovarn jemlje najbrž preveč časa, da bi si mogel osebno potruditi, da si najde bodoč družico ali krotiteljico. Pred nekaj dni je dal v vse tokijske liste oglas, iz katerega so interesentke razbrale, da si milijonar želi 35 do 40 letno damo, fletno, izobraženo, duhovito ter po vrh vsega iz dobre hiše. Učinek inserata je bil nepričakovan. Milijonar je dobil tako ogromno število odgovorov in ponudb, da je moral pobegniti v skrito kopališče in tam čakati poročil- svojih tajnikov, ki so morali prpfrlpdati vse ponudbe, ter pripravne kandidatke poslati pred posebno razsodišče, ki bo milijonarju nuiumaio poročalo kako in kaj. Ožja izbira pa bo pripuščena milijonarju samemu. Toda do te še ne bo prišlo tako hitro, ker se vsak dan oglašajo nove ponudnice, tako da se bo mogel odločiti šelo čez nekaj mesecev. Ni čudno, katera ženska pa bi danes ne bila rada milijonarjeva žena. Svetloba se širi s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo, elektrika prav tako hitro, zvok pa samo s hitrostjo nekaj čez 300 metrov. Zato tudi slišimo grom šele kasneje kakor vidimo blisk, čeprav nastaneta oba obenem. Potem, ko so padale bombe na Bilbao. Jetniki s 29 Hudičevih otokov Končno so se krvniki že sami naveličali tega posla. Speal je zadovoljno gladil brado. Steepu pa je dejal: »Nadaljujva z zapisnikom!« »Piši!« je ukazal Zvvergu. »Kaznjenec zdravnik Mudd priznava, da je sodeloval pri mnogih političnih akcijah, ki so Dne zasnovane pred umorom predsednika. Bil ie aoigo časa ena vodilnih osebnosti politične organizacije, ki je bila svoj čas prepovedana.« »Prepovedana,« je ponovil Zwerg zadnjo be-eedo. »Tako, dobro... piši dalje!« Speal se je za trenutek zamislil, pa spet nadaljeval: »Kaznenec zdravnik Mudd priznava, da je vodil protizakonito politično borbo. Priznava tudi, da je pomagal zloglasnemu strahovalcu Boopu na begu. Zwerg je točno zapisoval besedo za besedo. »Kaznjenec priznava,« je svečano z vzvišenim lasom povdarjal »da ie z visokimi denarnimi znes- i podprl razna protidržavna rovarjenja.« Muud ni niti Črhnil. »Zapisnik je bil sestavljen v navzočnosti dveh prič,« je končaval Speal. »Zadiši točno, Zwerg. — Torej v navzočnosti dveh prič, Bella in Zvverga. Kaznjenec je radevolje vse priznal.« »Končano!« je javil Zwerg. »Daj sem!« Speal je vzel popisan kos papirja, ki mu ga je pomolil Zvverg in ga strogo pregledal, nato pa se zadovoljno nasmejal. . »V redu, Zvverg. Dobro je. Sedaj mora samo Se podpisati.« ......... Poča6i se je približal zdravniku Muddu. »Imamo torej tvoje priznanje,« je začel znova, »6amo podpisati še moraš.« Mudd se ni zganil. Ti*dj Buck je molčal v svojem kotu. »■Kaj ne slišiš!« se je zadrl nanj Speal. »Tole moraš podpisati!« »Tega ne bom storil,« je odklonil zdravnik Mudd. »Cesar nisem govoril, tega tudi ne bom podpisal.« »Nočeš?« se je spet zarežal Speal. »Ne boš "oHnjsaP — Rps ne? — Ha, pa se menda vendar ne šališ... Morda si sedaj po sestavljanju tega zapisnika postal malo bolje razpoložen ... Torej, nočeš podpisati?« »Ne!« je kratko odklonil Mudd. »Pomni dobro, kar ti bom sedaj povedal,« je s prezirom pripomnil Speal. »Bodi previden in dobro pazi, da ti kakšna beseda preveč ne uide!« S presunljivim pogledom 6e je zazrl v svojo žrtev, ki jc brez moči ležala na tleh, ter nadaljeval: »Takšen službeni zapisnik, ki je sestavljen tako, kakor zahteva običaj in zakon, mora po svojem zaslišanju vsak podpisati. Torej, moreš to storiti tudi ti! Ce tega ne sloriš, — ha, če tega ne storiš, — ali veš, prijatelj, kaj se bo s teboj zgodilo?« Za trenutek je umolknil, kakor da bi se hotel prepričati o učinku svojih besedi, nato pa je še z večjo prepričevalnostjo nadaljeval: »Veš, kaj se bo 6 teboj zgodilo? — Tole: Okusil boš zopet malo one vrečice, ki jih Zvverg in Bello znata tako vešče sukati. Občutil boš 6pet malo ono tanko iglico za svojimi nohti. Prizanesla ti tudi ne bo ona mala razbeljena paličica, ki 6e tako sijajno sveti... Same krasne stvari, ne?« Oba jetnika tam v kotu 6ta molčala dalje. Ob Spealovih besedah sta postala nekam iezna. Nanju je močno vplivalo spominjanje na strahotne muke, ki sta jih pretrpela, vse prejšnje trpljenje. »Torej, boš podpisa!,« je spet vprašal Speal. Mudd tudi sedaj ni Črhnil. »Se še sedaj nisi premislil? — Ha, potem ti moram pač opisati še nekaj nadaljnih lepih stvari, ki te bodo morda omehčale... Obesili te bomo malo, takole gori malo, vidiš,... za dve ali tri pedi od tal, da boš malo visel v zraku... Ne, ne bomo te obesili tako, kakor to delajo krvniki... Ne ne! To bi bilo vendar škoda za takšnega odličnega dečka .. velika škoda ... torej tega ne bomo sto-r*.l' •: -Obesili te bomo le za roke in te pustili tako viseti kakšno uro ali dve, — da malo pomodriš,... dokler ne izgine iz tvojega telesa predzadnji znak življenja... Torej... 60 še lepe stvari za take ljudi, kakor si ti. .Na primer... Opeke ... Opeke so izredno pomagale takim trmoglavcem... Če jih obesimo na posamezne dele telesa... ha, tudi tisti najtrdovratnejši omahuje ... Opeke,... opeke... to e, kar še manjka ... te puščajo sledove še pozneje... n tako dalje... Mogel bi ti jih naštevati v nedogled .. Toda čemu? Mislim, da ti je dovolj, kar si slišal. Toda zdravnik Mudd se ni ganil. Muke, ki jih pretrpel, so bile strašne. Že sama misel nanje je bila grozna. In kaj se mu je še moglo ZgCK,:*:9 Mogli so ga edinole še ubiti. Smrti se ni bal. Smatral jo je za rešiteljico vseh muk, vsega trpljenja, vse groze. Bil je pripravljen nanjo. Zaskelela ga je samo misel na ženo, na otroka in to je bilo tudi vse, kar ga je še vezalo na ta 6vet. Sicer je sam s seboj že naredil obračun. Česa se je mogel še nadejati na tem strahovitem kraju? Kaj si je smel še obetati tukaj, kjer so gospodarili razne propalice kot Rankin, Bello, Zwerg, Steal in Steep? Da, smrt... smrt ga je še mogla rešiti vsega ... Ni 6e je bal. Ni bil bojazljivec. Ljubil je pravico in tem bolj sovražil take propalice, ki so se skrivali za njo, te zverine, ki so se odevali v zakonitost in to tako imenovano zakonitost tolmačili po svoip, razbojniški. In naj sedaj dopusti tem podležem, da se jim posreči njih namera? Sedaj nai podpiše njihove izmišljotine, pristavi svoj podpis in potrdi, da je govoril in storil tisto, česar v resnici ni naredil. Ne! ' Tega ni mogel storiti. To je nasprotovalo njegovi biti, V6emu njegovemu pojmovanju resnega in poštenega človeka, ki ga je le nesrečen slučaj privedel v tako težak položaj. Tega zmagoslavlja ničvrednežem ni hotel privoščiti. Naj ga mučijo, naj ga ubijejo, toda te končne zmage si ne bodo izvojevali. In kakor da se je zgodil čudež. Ko je Speal zadel na tako odločnost, ni niti poskušal več naprej siliti vanj. Odnehal je. »V redu, — ce nočeš — nočeš,« je dejal. »Potem bomo to uredili brez tebe. Predpise je treba izpolniti.« Prije! je pero v roke in načečkal na papir nek podpis. Zatem je z v6emi tremi spremljevalci odšel. XVIII. poglavje. Na strahovitem Hudičevem otoku se je med tem zgodilo nekaj, kar je življenje na njem do temeljev spremenilo. Nekega dne je namreč zavihrala na najvišji trdnjavi kaznilnice rumena zastava. To je bil znak, da je na otoku izbruhnila epidemija strašne bolezni, rumene mrzlice. V bližino otoka je priplula neka ladja, natovorjena s hrano in zdravili. Toda čim je kapitan opazil rumeno zastavo, je ladjo zaobrnil in ni hotel pristati, ker se je zbal za svoje moštvo, da si tudi to ne naleze te strašne bolezni. Na otoku pa so se medtem odigravale strahotne stvari. Majhna kaznilniška bolnišnica je bila prenatrpana z bolniki. Kaznjenci in ječarji so ležali drug ob drugem in se zvijali v neznosnih mukah. •Sluveuak) dom« izhaja delavnik nb 12 M«sečna naroftnina 12 Din za inozemstvo 2S Din OradniStvo Kopitarjeva alica GfTTL Telefon 2994 in 2991». Uprava: kopitarjev« k Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: K Ce& Izdajatelj; Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.