VII. POROČILO ekonomske in administrativne šole ti ter šolskega centra za blagovni promet za šolsko leto 1968-69 VII. POROČILO ekonomske in administrativne šole ter šol. centra za blagovni promet za šolsko leto 1968-69 KAZALO I. Družbeno upravljanje na šoli......................3 II. Zasedba delovnih mest.............................5 III. Predmetnik .v...................................10 IV. Kronika za šolsko leto 1968/69 13 V. Poročilo o opravljanju počitniške prakse ... 15 VI. Praktični pouk učencev — prodajalcev .... 15 VII. Zaključni izpit maturantov ESŠ....................17 VIII. Šolske organizacije in društva...................20 IX. Knjižnice in strokovne zbirke....................25 X. Poročilo o tekmovanju v strojepisju in stenografiji 29 XI. Seznam učencev in njihov uspeh...................30 XII. Statistika učnih uspehov v šol. letu 1968/69 . . 41 XIII. Zaključni izpiti.................................43 XIV. Poslovno poročilo................................52 , v 7 PTUJ r* \ ■a es/l A. / / n }, DRUŽBENO UPRAVLJANJE NA SOLI Glede na določila 91. člena ustave SFRJ o ureditvi notranjih odnosov s statutom, temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ, št. 15/64), temeljnega zakona o zavodih (Uradni list SRS, št. 5/65), zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 11/65), zakona o organih upravljanja v šolah in drugih zavodih (Uradni list SRS, št. 7/64) ter na osnovi statuta ekonomske srednje šole v Ptuju, ki ga je potrdila skupščina občine Ptuj, št. 022-47/67-2-TuA, od 18. 5. 1967 - je izvolila delovna skupnost zavoda ustrezne organe družbenega upravljanja in to: - vsi člani delovne skupnosti zastopajo njen delavski svet, ker ne šteje skupnost 30 članov; - upravni odbor je sestavljen iz 5 članov. Po določilih člena 115 statuta zavoda so vključeni v delovno skupnost za odločanje o posebnih pristojnostih zastopniki javnosti, ki jih je imenovala skupščina občine Ptuj s sklepom št. 022-82/64-3--TM, od 4. 11. 1964. Zastopniki so : Kolarič Ciril, sekretar Kmetijskega kombinata Ptuj, ki zastopa ekonomski oddelek; Rubin Maks, načelnik pri upravi občine, ki zastopa administrativni oddelek; Vobner Karel, direktor Trgovskega podjetja „Merkur" Ptuj, ki zastopa šolski center za blagovni promet. Delovna skupnost je na svojih sejah obravnavala: Na 27. seji, dne 30. 10. 1968, je volila naše samoupravne organe. Za predsednico delovne skupnosti je bila izvoljena za prihodnji dve leti tov. profesorica Marija Svetelšek, za namestnika tovariš profesor Jože Čič. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tovariš predmetni učitelj Stane Tomšič. Delovna skupnost je izvolila na tej seji še naslednje komisije: - finančno komisijo, - komisijo za ugotavljanje delitve po delu in - komisijo za sestavljanje samoupravnih aktov. Na 1. seji, dne 17. 12. 1968, je delovna skupnost določila začasnega namestnika za obolelega ravnatelja in je odločala o spremembi obračunske vrednosti točke pri delitvi osebnih dohodkov. Na 2. seji, dne 17. 1. 1969, je obravnavala poročila inventurnih komisij za popis osnovnih sredstev, drobnega materiala in obveznosti ter terjatev. Na 3. seji, dne 3. 2. 1969, je obravnavala in sprejela zaključni račun za poslov- no leto 1968 s poslovnim poročilom in razvrstila sredstva za leto 1969 po zaključnem računu. Na 4. seji, dne 24. 2. 1969, je sprejela v delovno razmerje s 1. 2. 1969 tovarišico Marijo Kos, diplomirano tehnologinjo, razrešila pa tovarišico Marijo Knez, strokovno učiteljico zaradi zaposlitve na skupščini občine Hrastnik in sklepala o razrešnici pred mesecem dni sprejete tovarišice Marije Kos zaradi zaposlitve na Carinarnici v Mariboru. Na tej seji je odločala tudi o delitve sredstev stanovanjskega sklada za dva člana skupnosti. Na 5. seji, dne 26. 3. 1969, je predlagala za odlikovanje ob 1900-letnici Ptuja tri člane delovne skupnosti, razpravljala o sprejetju novih učencev v šolskem letu 1969/70, ugotovila potrebo o razpisu novih delovnih mest in se seznanila z ugotovitvami komisij republiškega sekretariata za šolstvo glede verifikacije šole. Na 6. seji, dne 27. 3. 1969, je razpisala nova delovna mesta. Na 7. seji, dne 9. 4. 1969. je razpravljala o merilih Republiške izobraževalne skupnosti za finansiranje šole v 1. 1969 in sprejela pripombe k pomanjkljivostim teh meril, ki jih je posredovala izobraževalni skupnosti. Na 8. seji, dne 23. 5. 1969, je obravnavala prošnje za sprejem na razpisana delovna mesta, razrešila z veljavnostjo 31. 8. 1969 tovariša profesorja Franca Kovačiča zaradi zaposlitve v Tovarni avtoopreme v Ptuju in tovaršico predmetno učiteljico Hedo Kreutz zaradi zaposlitve v osnovni šoli ..Toneta Žnidariča" v Ptuju. Ker sta oba prosilca za razrešitev tudi nosilca stanovanjske pravice stanovanj, do katerih ima šola razpolagalno pravico, je delovna skupnost sklenila, da odpove stanovanja tovarišu Francu Kovačiču z dvoletnim mirovanjem izvršbe, za stanovanje tovarišice Hede Kreutz pa je sklenila, da naj prevzame v dogovoru z osnovno šolo ..Toneta Žnidariča" na naši šoli še polovično delovno obveznost. Na 9. seji, dne 26. 8. 1969, je sprejela v delovno razmerje za določen čas do opravljene diplome tovariša Jožeta Maučeca, absolventa filozofske fakultete, prošnji tovarišu Francu Mauriču za razrešitev ni mogla ugoditi vsaj do 31. 10 1969, za novega hišnika pa je nastavila tovariša Tomislava Kolarja. Na tej seji je delovna skupnost prevzela razpolagalno pravico za garsonjero v Trstenjakovi 6/b (III. stanovanje št. 14), ki jo je šoli ponudilo občinsko javno pravobranilstvo in v kateri stanuje članica naše delovne skupnosti tovarišica Štandeker Ruža. Razpravljala je tudi o dodeljenih sredstvih Republiške izobraževalne skupnosti za 1. 1969, ki so bila zmanjšana za 80.000,00 din in temu ustrezno predvidela način za dokončno delitev sredstev zavoda za 1. 1969 tako, da bo sprejela delovna skupnost podrobno delitev sredstev na prihodnji seji. ZASEDBA DELOVNIH MEST Spremembe v staležu učnega in tehničnega osebja v šolskem letu 1968/69 Namestitve : 1. Kos Marija, profesorica - pripravnica, nastopila prvič delovno razmerje 1. 2. 1969, 2. Kovačič Terezija, snažilka, nastopila delovno razmerje 15. 1. 1969. Zavod so zapustili : 1. Knez Marija, strokovna učiteljica, razrešena 31. 1. 1969 na lastno željo zaradi zaposlitve na Skupščini občine v Hrastniku, 2. Kos Marija, profesorica - pripravnica, razrešena 28. 2. 1969 na lastno željo zaradi zaposlitve v Carinarnici Maribor, 3. Kovačič Franc - profesor - pripravnik, razrešen 13. 8. 1969 na lastno željo zaradi zaposlitve v Tovarni avtoopreme v Ptuju, 4. Kreutz Heda, predmetna učiteljica, razrešena 31. 8. 1969 na lastno željo zaradi zaposlitve na osnovni šoli Toneta Žnidariča v Ptuju, 5. Žumer Hilda, snažilka, razrešena 15. 1. 1969 na lastno željo zaradi zaposlitve v tujini. Bolniški dopusti učnega osebja 1. Stropnik Jože, ravnatelj, 12. 12. 1968 do 16. 1. 1969. UČNO, ADMINISTRATIVNO IN TEHNIČNO OSEBJE na ekonomski srednji šoli, administrativni šoli in v šolskem centru za blagovni promet Zap. PRIIMEK IN IME, št. naziv Rojstno leto POUČUJE šola, pred., razr., odd. Ste''il.° Razrednik ur ted. Stalno nameščeni 1. STROPNIK Jože. ravnatelj, profesor 1921 ESŠ pe. 4. a3bJ 6 2. BRATINA Jože, str. učitelj -pripravnik 1922 I. polletje ŠC pr. p. 4 odd. SC otp. 2. d«, 3. d« bi. 1. a?V, 2. d3 II. polletje SC pr. p. 5 odd. otp. 3. a4b4c4 od 1. 3. dalje SC pr. p. 5 odd. otp. 3. c* bi. 3. a‘b« 45 III. d SC 32 36 III. c SC 3. ClC Jože, profesor 1937 I. polletje ESŠ an. U, 2\ 43 Aš sl. 16 ŠC an. 1. a4, c4 2. d4, 3. d4 II. polletje ESš in Aš — isto SC an. 2. a4, 3. a4, c4 35 I. AS 31 4. KNEZ Marija, str. učiteljica -pripravnica 1938 I. polletje AS sg. 1« sp. 1«, 2't (I. sk.) (poučev. od 1. 9. 1968 do 31. 1. 1969) 30 5. KOS Marija, profesorica -pripravnica 1944 od 4. 2. do 28 . 2. 1969 SC bi. 2. a6, b6 3. a6, b6, c6 30 6. KOVAClC Franc, profesor -pripravnik 1939 I. polletje ESš gz. 1. a2b2, 2.2, 3.2, 4.i gr. 1. a3, b3 st. 4. a2b2 AS ze. 2.2 SC ze. l.a^c2, 2. d2 II. polletje ESš in Aš — isto ŠC ze. 2. azb2 32 1. a ESS 28 7. KREUTZ Heda, predm. učiteljica -pripravnica 1936 I. polletje ESS tv. (dekleta) 1. a4b2,2.2 3.4. aV AS tv. L3, 23 SC tv. 1. a'b’o> 2. d3, 3. d2 II. polletje ESš in AS — isto SC tv. 2. a’b* 3. a3b3c* 30 31 Zap. PRIIMEK IN IME, št. naziv Rojstno leto POUČUJE šola, pred., razr., odd. Število ur ted. Razrednik 8. LENART Zora. profesorica 1914 I. polletje ESS kn. 1. a«b« 2. «, 3.J, 4. SC kn. 2. cE, 3. dl II. polletje ESS — isto SC kn. 2. a3bs, 3. a3b3cs 25 31 3. ESS 9. LORGER Tone, profesor 1927 I. polletje ESS bi. 1. a2bJ, 23 3.2, 4. a3b' Iv. 13,2.', 3.', 4.i AŠ zv. 13 SC bi. 3.d3 Iv. 1. a2b2c2 2. d2, 3. d2 II. polletje SC Iv. 2. a2!)2, 3. a2b2c2 od 1. 3. 1969 dalje ESŠ in AS — isto SC bi. 3. a« 36 4. a ESS 31 37 10. MAURIC Franc, 1937 I. polletje ŠC tr. 1. a4b4c4 2. d4, 3. d4 ops. 1. a5b5c5 II. polletje SC tr. 2. a4b4, 3. a^4^ ops. 2. a4b4 od 1. 3. 1969 dalje ops. 3. a4b4 profesor -pripravnik 35 28 36 II. d SC III. a SC 11. MINKO Doroteja, profesorica 1912 I. polletje ESS ne. 1«, 23, 33, 45 SC ne. 1. aVc*, 2. d«, 3. d4 II. polletje ESS — isto SC ne. 2. a4b4, 3. a4b4c4 33 33 I. b SC II. b SC 12. PEČNIK Tatjana, predm. učiteljica -pripravnica 1938 I. polletje ESŠ tdu. 3.2, 4. a2b2 Aš zdg. I.2 pp. 1.3, 2.2 dev. L2, 2.2 oup. 2.2 ŠC zdg. 1. a2b2c2, 2. d2 dev. 3. d3 II. polletje ESŠ in Aš — isto ŠC tdu. 3. a^c4 zdg. 2. a2b2 30 35 I. a SC II. a SC in III. b SC 13. PEKLAR Feliks, str. učitelj 1938 I. polletje ESŠ sg. 1. a2b2,2 2, 3.J sp. 1. a2b2, 2.2, 3.i (I. skupina) std. 4. a1!)1 (I. skupina) AS sp. L12 (1. sk.) II. polletje ESŠ — isto Aš sg. I.6 sp. I.12 29 35 Zap. PRIIMEK IN IME, št. naziv Rojstno leto POUČUJE šola, pred., razr., odd. Število ur ted. Razrednik 14. SVETELSEK Marija profesorica 1933 I. polletje ESS sl. 1. a«b« 2.«, y AS sl. 2.6 SC sl. l.c=, 3.d‘ II. polletje ESS in AS — isto SC sl. 3. W 30 2. ESS 31 15. STANDEKER Ruža, str. učiteljica -pripravnica 1940 I. polletje ESS sp. 1. a2b2, 2.2, 3.' (II. skupina) std. 4. a,b< (II. skupina) AS sg. 2.« sp. 2.12 (II. sk.) ep. 2.2 II. polletje ESS sp. 1. a2b2, 2.2, 3.‘ (II. skupina) AS sg. 2.6 sp. 1.‘2 (I. sk.) 2.12 ep. 2.2 29 39 II. AS 16. TOMSlC Stane predm. učitelj 1921 ESS ma. 1. aib2, 2.2, 3.2, 2.2, 3.2, 4. a2b2, gr. 2,2, 3.2, 4. a2b2 AS gr. I.2, 2.2 26 I. b ESS 17. ZORKO Bogdana, profesorica 1936 ESS gp. l.a2b2, 2.3, 3.2, 4. a3, b3 pe. 2.3, 3.3 ko. 3.2, 4. a2b2 27 4. b ESS Dopolnjuje učno obveznost 18. SOREC Herbert, predm. učitelj PV 1914 I. polletje ESS pv-m 3-42 pv-ž 3.2, 4. a2b2 SC pv-m 2.2, 3.d2 12 namešč. na gim.Ptuj Honorarni predavatelji 19. DABlC Viktorija, predm. učiteljica -pripravnica 1941 I. polletje SC sl. 1. asb3 II. polletje SC sl. 2. a5b3 10 10 namešč. na OS F. Osoj. Ptuj 20. LUNDER Vera, sanit. tehnik 1943 I. polletje SC zv. 1. a2b2c2, 3. d2 8 namešč. pri SO Ptuj 21. MAUCEC Jože, profesor 1907 ESS zg. 1.^3%’, 11 namešč. na SC za kov. stroko Ptuj 22. OROVIC Slavko, aranžer -dekorater 1928 I. polletje SC ar. I.a2b2c2, 2. d2, 3. d2 II. polletje SC ar. 2. a2b2, 3. aWc* 10 10 namešč. pri TP „ Panonija" Ptuj Razrednik Zap. PRIIMEK IN IME. Rojstno POUČUJE Število št. naziv leto šola, pred., razr., odd. ur ted. 23. Šuligoj Drago, 1930 profesor I. polletje ESS sl. 4. a3b3 SC sl. 2. d* II. polletje ESS — isto SC sl. 3. a$ namešč. na 11 gim. Ptuj 11 24. TURKUS Branko, 1930 predm. učitelj I. polletje ESS tv-m 1-42 SC tv-m 1. a+b3, l.c+2. d+3. d2 II. polletje ESS — isto SC tv-m 2. a+b3, 3. a+b+c3 namešč. na OS T. 8 Znid. Ptuj 8 25. ŽERAK Zlatko. 1934 Sti V-dalje SC bi. 2. a6b6 profesor namešč. na 12 gim. Ptuj Administrativno in tehnično osebje 26. GAJZER Truda, 1918 tajnica in računovodkinja 27. JARC Ludvik 1903 hišnik - delovno razmerje za določen čas 28. KOSAR Terezija 1933 snažilka 29. KOVAClC Terezija 1934 snažilka (od 16. 1. 1969 dalje) 30. LJUBEČ Marija 1928 snažilka 31. ŽUMER Hilda 1943 snažilka (do 15. 1. 1969) Učno osebje pri oddelkih za zaposlene - ESS Zap. PRIIMEK IN IME, Poučuje Število Stalno št. naziv predmet ur ted. nameščen 1. LENART Zora, profesorica knjigovodstvo 2 ESŠ Ptuj 2. LORGER Tone, profesor blagoznanstvo 2 ESŠ Ptuj 3. KOVAČIČ Franc, profesor gosp. zemljepis 1 ESS Ptuj 4. MINKO Doroteja, profesorica nemški jezik 2 ESS Ptuj 5. STROPNIK Jože, profesor zgodovina 2 ESS Ptuj 6. SVETELŠEK Marija, profesorica slovenski jezik 2 ESS Ptuj 7. TOMSlC Stane, predmetni učitelj matematika. 2 ESS Ptuj gosp. računstvo 2 ESŠ Ptuj gosp. poslovanje 2 ESS Ptuj EKONOMSKA SREDNJA SOLA PTUJ PREDMETNIK EKONOMSKA 5 P T oddelek za PREDMET Razred I. II. m. IV. Sk. št. ted. ur I. - IV. štev. vseh ur v času šolanja Slovenski jezik 4 4 3 3 14 446 Tuji jezik (an., ne.) 4 3 3 3 13 416 Zgodovina 3 3 2 — 8 266 Gospodarski zemljepis 2 2 2 2 8 266 Matematika 3 2 2 2 9 288 Gospodarsko računstvo Politična ekonomija in 3 2 2 2 9 288 ekonomika SFRJ Temelji družbene in — 3 3 3 9 288 državne ureditve — — 2 2 4 133 Blagoznanstvo 2 2 2 3 9 288 Gospodarsko poslovanje 2 2 2 2 8 246 Knjigovodstvo 3 3 3 3 12 386 Korespondenca — — 2 2 4 133 Statistika — — — 2 2 66 Stenografija 3 2 1 — 6 192 Strojepis 2 2 1 — 5 160 Stenodaktilografija — — — 1 1 33 Telesna vzgoja. 2 2 2 2 8 246 Predvojaška vzgoja — — 2 2 4 133 Skupaj 33 32 34 34 133 4374 Po obvestilu Zavoda za šolstvo SRS (št. 26/49-68 od 2. 7. 1968) je potrdil osnove predmetnika Pedagoški svet SRS. REDNJA SOLA u J zaposlene PREDMETNIK ZA I. LETNIK PREDMET Štev. ted. ur Štev. ur v šol. letu Slovenski jezik 2 72 Nemški jezik 2 72 Zgodovina 2 72 PREDMET Štev. Štev. ur ted. ur v šol. letu Gospodarski zemljepis 1 36 Matematika 2 72 Gospodarska matematika 2 72 Rlagoznanstvo 2 72 Gospodarsko poslovanje 2 72 Knjigovodstvo 2 72 Skupaj 17 612 ADMINISTRATIVNA ŠOLA PTUJ ZAČASNI PREDMETNIK PREDMET Razred I. II. Sk. štev. ted. ur L-II. štev. vseh ur v času šolanja Slovenski jezik z estetsko vzgojo 6 6 12 332 Zgodovina 2 — 2 72 Zemljepis — 2 2 72 Družbeno-ekonomska in politična ureditev SFRJ 2 2 4 144 Ekonomika podjetij 2 2 4 144 Zdravstvena vzgoja 2 — 2 72 Telesna vzgoja 2 2 4 144 Pisarniško poslovanje 2 2 4 144 Stenografija 6 6 12 332 Strojepisje 12 12 24 664 Osnove upravnega postopka — 2 2 72 Gospodarsko računstvo 2 2 4 144 Skupaj 38 38 76 2336 Po obvestilu Zavoda za šolstvo SRS (št. 115/8-68 od 2. 7. 1968) je potrdil osnove začasnega predmetnika Pedagoški svet SRS. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET PTUJ Oddelek za prodajalce PREDMETNIK PREDMET Razred I. II. III. Sk. štev. uč. ur v času šolanja Slovenski jezik z estetsko vzgojo 6 5 5 288 Zgodovina 2 2 — 72 Gospodarska geografija 2 2 — 72 Družbeno ekonomska in politična ureditev SFRJ 4 72 Zdravstvena vzgoja 2 — — — Telesna vzgoja 3 3 3 162 Trg. računstvo 4 4 4 216 Organizacija in poslovno spisje v trg. 4 4 4 216 Blagoznanstvo 7 8 8 414 Knjigovodstvo — 2 2 72 Aranžerstvo 2 2 2 108 Tuji jezik (ne., an.) 4 4 4 216 Praktični seminar po progr. I. II. III. — Skupaj teoretični pouk 36 36 36 1.944 Praktični pouk v delovni organizaciji 40 40 40 2.160 Strokovna praksa 40 40 40 960 Skupaj 5.064 Predmetnik je potrdil v skladu s profilom poklica prodajalec Pedagoški svet SRS dne 1. 6. 1967 na predlog gospodarske zbornice št. 117-3/67. KRONIKA 7,A ŠOLSKO LETO 1968/69 2. september: vpisovanje dijakov v vse razrede: 3. september: jesenski sprejemni izpiti v ekonomski in administrativni oddelek: 3. september: otvoritvena konferenca učiteljskega zbora; 4. september: skupno zborovanje prosvetnih delavcev s pregledom mednarodnega položaja s poudarkom na razmere ob zasedbi CSSR: .4. september: konferenca ravnateljev srednjih šol na področju ZPPS Maribor, ki je obravnavala učne uspehe v preteklem šolskem letu in posredovala navodila za delo v tem šolskem letu: 5. september: skupna proslava ob začetku pouka: dijaki so bili seznanjeni z določili statuta, o svojih dolžnostih in pravicah, o organizaciji zavoda, o šolskem redu in o dolžnostih rediteljske službe; 6. september: začetek rednega pouka: 11. september: konferenca ravnateljev poklicnih šol s področja ZPPS Maribor, ki je obravnavala učne uspehe v preteklem šolskem letu in posredovala navodila za delo v tem šolskem letu: 15. september: odhod vseh učencev s posebnim vlakom v Novo Gorico na proslavo 25. obletnice vstaje primorskega ljudstva: 20. september: skupni sestanek staršev dijakov, novincev in učiteljskega zbora; ravnatelj je seznanil starše o telesnih in duševnih razvojnih posebnostih dijaka, mladoletnika o odrazu teh na učno-vzgoj-nem delu. o predmetih vseh treh šol z oznako glavne predmetne snovi in o načinih učenja, ki pripomorejo k hitrejši za-pomnitvi učne snovi; 10. oktober: športni dan; dijaki so izvedli medrazredno in medšolsko tekmovanje v rokometu; 1. november: dijaki so sodelovali na komemorativni proslavi ob dnevu mrt-vih in položili venec na grobnico borcev in talcev na mestnem pokopališču: 6. november: redovalna konferenca učiteljskega zbora: pregledani so bili uspehi prvega konferenčnega obdobja: Od 16. do 23. novembra: ogled razstave ob 75-letnici Planinskega društva Slovenije ..Planinska fotografija", ki je bila v razstavnem paviljonu D. Kvedra v Ptuju; 25. november: predavanje profesorja Franca Vogelnika z 200 barvnimi diapozitivi „ Po domačih in tujih gorah"; 28. november: šolska proslava ob dnevu republike; dijaki so pripravili kulturni program; uspešno je nastopila tudi šolska folklorna skupina: slavnostni govor je imel ravnatelj: 20. december: svečana proslava obveznikov predvojaške vzgoje ob dnevu JLA, s podelitvijo knjižnih nagrad in z ogledom barvnih posnetkov pokrajine ob Sutjeski (5. sovražnikova ofenziva): 30. december: ravnateljev dan: novoletna zabavna prireditev dijakov: 17. januar: polletna redovalna konferenca učiteljskega zbora: oddelki za prodajalce so imeli zaključno konferenco; Od 20. januarja do 4. februarja: zimski počitniški odmor; 8. februar: šolska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku in šolskem prazniku ob 7. obletnici poimenovanja šole po heroju Jožetu Lacku; dijaki so pripravili kulturni program; slavnostni govor je imela tovarišica profesorica Marija Svetelšek; zastopniki šolske mladinske organizacije so položili venec na herojevo poprsje v šoli; 8. februar: zaključna razreda ekonomskega oddelka sta organizirala za starše, profesorje in širšo javnost svoj ekonomski ples v dvorani Narodnega doma v Ptuju; pokroviteljstvo sta prevzela skupščina občine Ormož in industrijsko podjetje „Dravinja" Kidričevo; 20. februar: zimski športni dan; del dijakov je obiskal Pohorje, ostali so sodelovali pri čiščenju snega z mestnih ulic; 8. marec: priložnostne proslave ob dnevu žena; 9. april: tretja redovalna konferenca; 15. april: strokovna ekskurzija vseh razredov v razne tovarne glede na strokovni učni program; 26. april: šolska proslava ob prazniku dela; dijaki so izvajali kulturni program; Od 28. aprila do 3. maja: prvomajski počitniški odmor; 21. maj: tekmovanje administrativnih šol Ptuj, Maribor in Celje v stenografiji in strojepisju v Celju; 24. maj: konec pouka za zaključne razrede ekonomskega in administrativnega oddelka z zaključno konferenco učiteljskega zbora; 25. maj: dan mladosti; rokometno prvenstvo trgovskih šol v Novi Gorici; 31. maj: konec pouka za zaključne razrede oddelka za prodajalce z zaključno konferenco učiteljskega zbora; 7. junij: konec pouka za nižje razrede vseh oddelkov in zaključne razredne konference učiteljskega zbora; 9. in 10. junij: razredni poučni izleti ob zaključku pouka; Od 11. junija do 3. julija: počitniška učna praksa nižjih razredov ekonomske srednje in administrativne šole. Učenci so bili nagrajeni za uspešno opravljeno prakso v delovnih organizacijah. Zaključni izpiti v juniju: Od 3. do 11. junija: administrativni oddelek; Od 6. do 13. junija: oddelek za prodajalce ; Od 11. do 20. junija: ekonomski oddelek. Izleti zaključnih razredov: Od 22. do 29. junija; 4. razred ekonomskega oddelka se je odpeljal z avtobusom na Češko. Pot je vodila preko Dunaja do Brna (1 dan), v Prago (3 dni), v Karlove Vary (1 dan), Marianske Lažne (1 dan), preko Linza in Salzburga v Zeli am See (1 dan), na Grossglockner in preko Koroške v Dravograd; izlet sta vodila razrednika, profesor Tone Lorger in profesorica Bogdana Zorko. Učenci so si povsod ogledali znamenitosti, poleg tega pa so obiskali tudi tehnična muzeja industrije stekla in porcelana v Karlovih Varyh. Od 22. junija do 4. julija: 3. razred oddelka za prodajalce je letoval na Korčuli v domu počitniške zveze. Učenci so potovali z vlakom do Splita, od tam pa z ladjo na otok. Od 28. do 30. julija: učenci, člani počitnike zveze, 12 po številu, so se povzpeli na Julijce. Pot jih je vodila iz Bohinja na Komarčo, v Dolič, na Triglav, na Kredarico in v dolino Vrat. Jesenski izpiti: a) razredni popravni: 25. in 26. avgusta: vsi razredi ekonomskega, administrativnega in trgovskega oddelka; b) zaključni in zaključni popravni: Od 25. avgusta do 8. septembra: administrativni oddelek; Od 26. do 30. avgusta: ekonomski oddelek; Od 27. avgusta do 5. septembra: oddelek za prodajalce. POROČILO O OPRAVLJANJU POČITNIŠKE PRAKSE V Šolskem letu 1968/1969 Obvezno počitniško prakso je v šolskem letu 1968/69 opravljalo 97 dijakov iz ESS in 25 dijakov iz AŠ. Opravljali so jo v 42 delovnih organizacijah. Izvajanje počitniške prakse je učiteljski zbor dobro pripravil. Sestavljeni so bili učni programi za vsak razred posebej. Dijaki prvega razreda ESŠ so šli na prakso v trgovino na drobno, kjer so se morali predvsem seznaniti z organizacijo poslovalnice na drobno, z blagom, ki ga v poslovalnicah prodajajo, prišli so v kontakt s kupci, spoznati so morali blagajniško poslovanje, skladiščenje blaga in inventarizacijo. Za drugi razred ESS je bil program naslednji: Dijaki so morali opravljati prakso v proizvodnih podjetjih in kmetijskih delovnih organizacijah. Seznaniti so se morali z notranjo organizacijo podjetja, komercialnim poslovanjem, skladiščno službo v centralnih skladiščih, inventarizacijo, finančnim poslovanjem in delom samoupravnih organov. Podoben program so imeli tudi tisti, ki so opravljali prakso v bankah in družbenih službah. Dijaki tretjega razreda ESS so opravljali prakso v proizvodnih podjetjih, zadrugah, bankah, družbenih službah. Seznaniti so se morali v proizvodnih podjetjih s proizvodnim procesom, čini-telji proizvodnega procesa, delom v delovnih enotah, s pogodbami, prevzemom blaga, kalkulacijo, obračunom osebnih dohodkov, delom v sektorjih, z izdelavo plana, analizo, kooperacijo in eventualno integracijo. V bankah z razporeditvijo oddelkov v banki, zbiranjem dokumentacije, plačilnim prometom, krediti, deviznim poslovanjem. V družbenih službah s pisarniškim poslovanjem, s sprejemanjem, pregledom in odpravo pošte, delovodnikom, arhiviranjem, evidenco materialnega poslovanja in s finančnim poslovanjem. Dijakinje prvega razreda AS so opravljale prakso po naslednjem programu: sprejemanje, odpiranje in pregledovanje pošte, vpisovanje spisov v kartotečno kazalo in delovodnik, odprava pošte, izpisovanje spisov, arhiviranje in vse administrativno tehnično delo s spisi. S temi programi so bile seznanjene vse delovne organizacije, v katerih so opravljali dijaki prakso. V delovnih organizacijah so mentorji dnevno kontrolirali dijakov dnevnik in ga parafirali. Opisne ocene, ki so jih dobili dijaki, so realne in so odraz prizadevanja dijakov, da bi svoje delo čim bolje opravili. Sodelovanje med šolo in delovnimi organizacijami se iz leta v leto krepi, praksa se na ta način povezuje s teorijo, dijaki pa pridobivajo na svoji strokovnosti. V imenu vsega odbora za izvedbo počitniške prakse se delovnim organizacijam za delo s praktikanti in za razumevanje zahvaljujemo. Bogdana Zorko, Tatjana Pečnik VI. PRAKTIČNI POUK UČENCEV - PRODAJALCEV Napredek v organizaciji dela na področju blagovnega prometa ter razširitev asortimenta blaga v posameznih vejah trgovine sta v zadnjih letih znatno vpli- vala na obseg in vsebino znanja, ki ga mora imeti prodajalec oziroma poklicni delavec v trgovini. Da bi učni načrt za prodajalce kar najbolj ustrezal zahtevam dela, je bilo treba uveljaviti predmetnik in učne načrte poklicnih šol za prodajalce v skladu z zakonom o srednjem šolstvu. Osnovo za izdelavo učnega programa sestavlja profil poklica. Praktični program vsebuje naloge za praktični pouk učencev v trgovini. Tako sta teoretični in praktični načrt osnova za učno vsebino in organizacijo izobraževalnega procesa. Z zakonom o srednjem šolstvu pomeni predpisani način določanja učne vsebine glede na prejšnji vajenski sistem izobraževanja prodajalcev pomemben napredek. Ta način izhaja iz zahteve, da morata biti praktični in teoretični pouk medsebojno povezana in usklajena. Praktični pouk naj bi se odvijal po načrtu v šolskih delavnicah. Ker šole za prodajalce nimajo svojih prodajnih prostorov, organiziramo praktični pouk na delovnih mestih v prodajalnah trgovskih podjetij. Da bi zagotovili nemoten potek izobraževalnega dela praktičnega izpopolnjevanja, je nujno tesno sodelovanje med podjetji in šolo, kar nam je, zahvaljujoč trgovskim podjetjem, tudi uspelo. 2. Strokovni del učnega načrta za praktični pouk seznanja učence s posameznimi vrstami blaga in ugotavlja njihove lastnosti, oblike in mere, namen uporabe, izvor, cene, pokvarljivost, vskladiščenje, prevzemanje, zlaganje, pakiranje, kakovost, prodajo. To snov obravnavamo na seminarjih tako, da si učenci ogledajo vzorce posameznih vrst blaga in poslušajo razlago, dopolnjujejo pa si znanje pri praktičnem delu v prodajalni, kjer pojasnjuje poslovodja učencem vse vrste blaga za posamezne stroke. Učence v prodajalnah obiskuje tudi svetovalec za praktični pouk, ki daje učencem potrebna navodila glede pouka in vodi razgovor s poslovodjem o učencu in njegovem delu. Po predelanem učnem programu za praktični pouk na seminarjih in v prodajalnah izvajamo praktične izpite iz predelane snovi za posamezne razrede. Praktični izpiti so pred komisijo, sestavljeno iz predstavnikov šole in trgovske organizacije, pri kateri je učenec v učnem razmerju. Učni program za praktično delo v trgovini je sestavljen iz dveh delov: 1. Splošni del učnega načrta za praktični pouk, sestavljen iz določenega šte- V šolskem letu 1968/69 je opravljalo praktične razredne in zaključne izpite 356 učencev. Nijhov uspeh je naslednji: za prvi letnik 17, za drugi letnik 13, za = •C C tretji letnik 16 nalog. 3 e ■s 1 •š a Za predelavo splošnega dela učnega letnik načrta organizira šola seminar po letih 1. 3 21 45 n učenja, opravi ga štiri do petkrat za posa- 2. letnik 12 25 28 8 mezni razred v enem šolskem letu. 3. letnik 14 45 35 7 Na seminarjih predelamo naloge, ki jih zaključni izpit 21 36 36 9 uvviivi na vaviv v uvin lUCdlU V UgU~ vini podrobno opišejo. Te naloge pregleda poslovodja prodajalne kot tudi učitelj praktičnega pouka, služijo pa kot snov, zahtevano pri praktičnem razrednem zaključnem izpitu. Skupaj 127 144 Svetovalec za praktični pouk: Jože Bratina ZAKLJUČNI IZLET MATURANTOV ESS V ŠOLSKEM LETU 1968/69 Od 21. do 30. junija 1969 so organizirali dijaki ESS maturantski izlet v Avstrijo in na Češkoslovaško. Pot je vodila iz Ptuja skozi Šentilj, Gradec na Dunaj, kjer so ostali udeleženci izleta pol dneva, da si ogledajo najzanimivejše znamenitosti mesta. Z Dunaja so se odpeljali v Brno, od tam pa v Prago. Ta je postala njihovo bivališče tri dni. Nato so se en dan zadržali še v Karlovih Varyh, en dan pa v Marianskih Lažnih. Domov so se vračali skozi Češke Budjejovice, Linz, Salzburg in preko Grossglocknerja, mimo Celovca, Maribora v Ptuj. Izlet sta vodila profesorja Tone Lorger in Bogdana Zorko. Od ostalih profesorjev pa so se ga udeležili še ravnatelj Jože Stropnik, Zora Lenart in Franci Kovačič. Več o tem naj spregovori naslednji sestavek. Čudovito in nepozabno potovanje Dobre volje in veselih lic smo zgodaj zjutraj napolnili avtobus in se odpeljali proti Mariboru. Tam se nam je priključil še en potnik - naš vodič, ki nas bo spremljal po Češkoslovaški. Kmalu nato smo že prispeli do meje. Naši in avstrijski obmejni organi so nam samo žigosali potne liste in že smo veselo drveli našemu prvemu cilju naproti - to je Dunaju. Med potjo smo si ogledovali polja in naselja, malo tudi zapeli in tako nam je čas hitro minil. Ko smo prispeli na Dunaj, je bila naša prva postaja v tem lepem mestu, ki ga je s svojimi deli tako močno povzdignil Johann Štraus, dvorec avstrijskih cesarjev Schonbrunn. Čeprav smo ga videli samo od zunaj, so se lahko naše oči dodobra napasle. Izredno lepo izrezljane stavbe in čudovite preproge cvetja so nas očarale. In kam sedaj? Seveda v Frater. Med vožnjo po mestu smo videli znamenito Štefanovo cerkev, zgrajeno v gotskem slogu, parlament, sodno palačo in mnogo lepih starih dunajskih hiš. V Fratru smo se porazgubili na vse strani, večina pa nas je odšla do velikega kolesa, s katerim smo se povzpeli zelo visoko, od koder se nam je odprl čudovit razgled na Dunaj. Pozno popoldne pa smo se odpeljali dalje in to proti češki meji. Avstrijsko-češko mejo smo prestopili brez sitnosti. Že na češkoslovaški strani smo se ustavili v nekem mestecu, kjer smo poizkusili znamenito češko pivo. V Bistrici blizu Brna smo prenočili v ličnih hišicah, nato pa se naslednji dan, polni novih moči in dobre volje, odpeljali proti Pragi. Med potjo smo si ogledali v Kutni hori Barbarino cerkev, ki so jo zgradili menihi. Poleg nje je tudi samostan, v katerem so menihi topili srebro in izdelovali novce za vladarje. In ker so bili menihi tudi rudarji, je cerkev dobila ime Barbarina cerkev. Sv. Barbara je namreč zaščitnica rudarjev. V mestecu Sedlec smo si ogledali kostnico, v kateri so kosti in lobanje 80.000 ljudi, ki so umrli za kugo. Ta je namreč pogosto razsajala v teh krajih. Menihi, ki so prebivali v samostanu, so iz kosti izdelali izredno lep lestenec, monštrance in druge predmete, tako tudi simbol miru - krokarja, ki kljuva Turku oko. Vsi smo si bili enotni v tem, da so imeli menihi izredno domišljijo, poleg tega pa so bili tudi veliki mojstri v tej „obrti“. Polni vtisov smo znova sedli v avtobus. Ob cesti so nas začela pozdravljati češnjeva drevesa. Kmalu nato pa smo v daljavi že zagledali veliko mesto - Prago. Postala je tri dni naš gostitelj. Ko smo sc ustavili pred hotelom, smo se hitro odpravili v svoje sobe, se udobno namestili, po večerji pa odšli v središče mesta, kjer smo si v Laterni magiki ogledali predstavo. Naslednji dan smo krenili na ogled mesta. Za vodiča po Pragi smo dobili gospo Majorovo, ki nas je seznanila z vsemi znamenitostmi tega mesta. Odpravili smo se na Hradčane, kjer je bil nekoč dvorec čeških kraljev, danes pa prebiva v njem predsednik republike. Pred ogledom samega dvorca smo prisluhnili pojoči fontani. To je vodomet, katerega voda pada na podstavek, ki je zmes različnih kovin in daje ob dotiku z vodo izredno lep zven. Zdelo se nam je, kot da poslušamo zvonjenje stoterih zvonov. Gospa Majorova nas je opozorila tudi na to, da se človeku izpolni želja, ki jo izreče, ko prvič posluša ta spev vode in kovine. Seveda smo se tem besedam z njo vred vsi malo nasmehnili. Potem smo se ustavili v Loreti, kjer smo si ogledali muzej, v katerem hranijo največje dragocenosti iz časa čeških kraljev. Videli smo izredno lepe izdelke iz zlata in mnogo dragocenih kamnov, najbolj pa nas je očarala izredno lepa mon-štranca iz zlata in okrašena s 6222 biseri. V majhnem zvoniku zazvoni ob vsaki polni uri 27 zvonov in njihovo zvonjenje se zlije v izredno lepo celoto. Ogledali smo si tudi veliko knjižnico, ki je že zelo stara, vendar še danes izposoja knjige. Vse nas je nato navdušila filozofska soba s stropom, poslikanim s freskami. Dalje nas je vodila pot v sam dvorec Hradčani. Ob vstopu na prvo dvorišče sta nas pozdravila dva stražarja. Po ogledu dvorca smo se odpravili v cerkev sv. Vita. Ta cerkev je v glavnem zgrajena v gotskem slogu z dodatki baroka, poznajo pa se tudi vplivi renesanse. Cerkev sv. Vita prištevajo med najlepše cerkve na svetu. Okna so iz raznobarvnega stekla, vendar ni mozaik. Tudi stare freske na stenah in na stropu so zelo dragocene. Tudi se nismo mogli nagledati groba sv. Ivana v cerkvi sami. Ogledali smo si še kapelico, iz katere vodijo vrata v zakladnico, kjer sta spravljeni češka in rimska krona ter kraljevo žezlo. Vrata so zaklenjena s sedmimi ključavnicami. Po ogledu dvorca in cerkve sv. Vita smo se odpravili v „Zlato uličko“. Ta ulica ima nekaj ljubkih hišic, ki so jih postavili v preteklosti ob obrambnem zidu praški obrtniki. Danes so v teh hišicah trgovine s spominčki. V mestu smo si ogledali magistrat. Videli smo tudi staro mestno uro, ki kaže dneve in mesece. Na desni strani ure sta dve lutki, ki predstavljata trgovca in učenjaka, na levi strani pa sta smrt in bogataš. Ob vsaki polni uri se odpreta lini in pojavijo se apostoli. Smrt prikimava in pravi „da“, kar pomeni da bodo morali vsi umreti; ostale tri lutke pa pravijo „ne“, kar bi pomenilo, da ljudje nočemo umreti. Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali 30 km izven Prage in si ogledali Karluv Tyn. To je grad, nekdanja letna rezidenca kralja Karla IV. Grad stoji na samih skalah. V njem so v času vladarja Karla IV. hranili češko krono in žezlo. Po ogledu tega gradu smo se vrnili v Prago, videli še Narodni muzej, pred katerim se je 19. januarja 1969 sežgal študent Jan Palach, zgradbo filozofske fakultete, ki jo je Palach obiskoval in kjer še danes visi črna zastava ter žalostno pozdravlja stari Karlov most in reko Vlta-vo. Trg, na katerem stoji filozofska fakulteta, so Pražani preimenovali v Palachov trg. Zvečer smo se oglasili v znani gostilni „Pri Fleku", kamor je nekoč rad zahajal dobri vojak Švejk. Seveda se je na veliko pilo dobro in znano Flekovo pivo. Tudi tisti, ki drugače piva ne pijemo, smo ga ..zvrnili" vrček. Da pa se ne bi držali preresno, smo vsi zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi. Naslednji dan smo imeli prosto in smo si lahko sami ogledovali Prago. Razkropili smo se na vse strani. Želeli smo zapraviti tisto borno število kron, ki smo jih imeli. Opoldne naslednjega dne smo se odpeljali v Karlove Vary. To je turistični kraj, ki bi ga lahko primerjali z našo Rogaško Slatino. Ne samo zato, ker sta oba kraja zdraviliški mesti, temveč tudi zato, ker je v obeh razvita steklarska industrija. Tako smo si v Karlovih Varyh ogledali razstavo kristala in porcelana. Drugi dan smo se odpeljali proti Plznu, videli med vožnjo Škodove tovarne, nato pa smo se že približevali češko-avstrijski meji. Prestopili smo jo brez sitnosti in že smo bili bliže domu. Peljali smo se skozi Salzburg in na jug proti Grossglocknerju. Ko smo se vzpenjali proti njegovemu vrhu, smo lahko občudovali lepoto gorskega sveta. Vrhovi gora so bili odeti z belo obleko, pod njimi pa so se lesketali potočki s prozorno zeleno vodo in čudovitimi slapovi. Najbolj pa nas je očaralo gorsko cvetje, posebno encijan, ki nas je veselo pozdravljal. Ko smo na drugi strani očaka prispeli v dolino, smo zagledali lične hiše in lepo urejena naselja. Proti večeru smo prispeli v turistični kraj Zeli am See in tam prenočili. Naslednje jutro pa smo že drveli proti Celovcu in dalje proti domu. Čim bolj smo se bližali domu, tem bolj nas je stiskalo pri srcu. Nekateri se nikoli več ne bomo videli. O, pač! Čez pet let bomo organizirali prvo srečanje in upam, da se bomo vsi znova sestali. Prepričana sem, da do tedaj pa tudi pozneje, nihče ne bo pozabil tega našega potovanja in prisrčnosti, ki smo je bili deležni pri češkoslovaškem ljudstvu kot ,Jugoslavci“. Anica Kvas Grem v planine . . . 28. julija zjutraj je na ptujski železniški postaji stala skupina mladih ljudi, obložena z nahrbtniki, in čakala vlak, ki naj bi jo popeljal določenemu cilju naproti. Kdo so bili ti mladi ljudje? To smo bili dijaki ESŠ s svojimi vodiči, ki smo želeli osvojiti najvišji vrh v Jugoslaviji -Triglav. Dobre volje in veselo razpoloženi smo prispeli do izhodiščne točke - Bohinja. Takoj smo se odpravili na pot in po polurni hoji prispeli do Koče pri Savici. Ta je dobila ime po slapu Savice, ki ga lepo opeva naš Prešeren. Voda pada iz velike višine v globino, se belo peni in kot zelen potoček nadaljuje pot proti izlivu. Za vse člane naše ..ekspedicije" bo ostal ogled slapu nepozaben doživljaj. V Koči pri slapu smo se dodobra okrepčali, delno izpraznili nahrbtnike in nadaljevali pot, ki nas je vodila navzgor, po vijugasto speljani stezi proti vrhu Komar-če. Kljub temu da smo bili zelo utrujeni od vožnje, vročine in težke poti, smo si ogledovali naravo, ki nas je obdajala. Opazili smo počasen prehod listnatega gozda v iglastega, videli mnoge lepe cvetice, kot so rododendrom, črni teloh, zlatice in še mnogo drugih, ki so značilne za gorski svet. Seveda pa smo bili najbolj veseli vsakega planinca, ki smo ga srečali. Pozdravili smo ga, izmenjali z njim nekaj besed in znova nadaljevali pot. Ko smo prišli do Črnega jezera, ki se je kot zrcalo bleščalo v soncu, smo zopet čili in sveži nadaljevali pot proti Koči pri Triglavskih jezerih, ki je bila ta dan naš cilj. Po približno štiriurni hoji smo prispeli do koče. Naši nahrbtniki so zopet izgubili nekaj zaloge in kljub temu da smo bili zopet utrujeni, nismo mogli zaspati in smo še nekaj časa zbijali šale. Zgodaj naslednjega dne smo polni novih moči nadaljevali pot proti Triglavu. Po skoraj dve uri dolgi hoji smo se ustavili v Koči na Prehodavcih. Med potjo smo ves čas občudovali lepa Triglavska jezera in s soncem obsijane vrhove gora. V koči smo se ogreli s toplim čajem, naredili nekaj fotografskih posnetkov za spomin na turo, si ogledali encijan in nadaljevali pot. Ta je bila na nekaterih mestih zelo nevarna in marsikdo izmed nas je pomislil, kaj bi bilo, če bi padel v prepad, ki je zijal pod nami. Toda pot je bila dobro speljana in zavarovana s klini in vrvmi tako. da je tudi za začetnike varna. Vendar pa smo si vsi oddahnili, ko smo prispeli do Tržaške koče na Doliču. Od tu smo še nekaj časa hodili do vznožja našega največjega očaka. Približno dve slabi uri smo se počasi vzpenjali proti vrhu in mnogokrat občudovali čudovit razgled. Žal nam je megla zastirala prekrasen pogled. Kljub temu smo videli daleč v osrčje Julijskih Alp. Pn Aljaževem stolpu smo si kar vlekli fotoaparate iz nahrbtnikov in vsak je želel imeti tako dragocen posnetek. Naše planinske knjižice so se znova obogatile z dvema novima žigoma. Po kratkem počitku pri Aljaževem stolpu smo se počasi spustiti čez Mali Triglav do Triglavskega doma na Kredarici. Ta koča leži najviše v Jugoslaviji, in sicer 2515 m nad morsko višino. Pri koči smo občudovali smučarje, ki so se veselo podili po snegu. Zgodaj naslednjega dne smo nadaljevali pot v dolino. Spuščali smo se proti Aljaževemu domu. Kljub temu da je bila pot ponekod malo strma in da smo si pomagali tudi z zadnjo platjo, smo vidno napredovali. Znova smo občudovali neprenehno spreminjanje rastlinske odeje. Najprej smo opazili nizko grmičje in gorsko cvetje, ki se je nadaljevalo v posamezna osamela drevesa, v iglasti in nazadnje v mešani gozd. Iz doline smo si ogledali severno steno Triglava in zdela se nam je veličastna. Pri Aljaževem domu nas je dohitel dež. Mokri, vendar polni globokih vtisov smo prispeli v Mojstrano. Zelo utrujeni, a dobre volje smo nadaljevali pot proti domu z avtobusom in vlakom. V imenu vseh dijakov - planincev, ki smo se udeležili te lepe ture, se moram zahvaliti Ekonomski srednji šoli v Ptuju za razumevanje in denarno pomoč, ki nam jo je nudila. Upam in želim si, da bi tudi v bodoče našli mladi planinci na šoli vso podporo in da bo delovni kolektiv šole podprl planinstvo, kot organizacijo, ki mladim ljudem približuje nedotaknjeno naravo. Lahko rečem, da si mladi še želimo takšnih izletov, ki bi nam odprli oči tudi v tisti svet, ki ga še ne poznamo. Anica Kvas VIII. Šolske organizacije in društva I. Dijaška šolska skupnost Na sestankih v začetku šolskega leta so razredne skupnosti izvolile svoj odbor. V večini razredov so volili po občajnem postopku, le nekateri razredi so uvedli majhno spremembo oziroma novost, da so brez predhodnih predlogov in posvetovanj izvolili svoj odbor s tajnim glasovanjem. V splošnem so razredni odbori uspešno zastopali razredne interese, ker so bili izvoljeni agilni predsedniki, le v enem razredu je bilo potrebno med letom predsednika zamenjati. Za predsednika odbora šolske skupnosti, v katerem so bili vsi razredni predsedniki, je bila izvoljena Magda Vinkler, dijakinja 2. razreda ESŠ. V letnem programu, ki ga je sprejel odbor na prvem sestanku, so bila zajeta vsa področja dijaškega življenja in ga je večina razredov izpolnila. Zelo koristno se je pri tem izkazalo tesno sodelovanje z mladinsko organizacijo in šolskim vodstvom. Mehanizem dijaškega samoupravljanja je že precej dognan, generacija prejšnjih let je sedanji prepustila določeno tradicijo, tako da so razredne skupnosti in njihovi odbori lažje izpolnjevali delovni program. Razredni sestanki so bili vsake tri tedne. Večinoma so bili kratki, le z dvema, največ tremi točkami dnevnega reda, kar se je izkazalo kot primerna oblika, Kot je normalno, je bilo težišče na izboljšanju učnih uspehov in discipline. Na sestankih so pripravljali poročila za redovalne konference, ki so se jih razredni predsedniki redno udeleževali. Tam so največkrat le prečitali svoje poročilo, v posameznih, žal še redkih primerih, pa so posegali tudi v diskusijo. Njihove pripombe so največ zadevale disciplino, ocene iz vedenja ter vzroke učnega neuspeha posameznih dijakov. Na razrednih sestankih so nadalje uspešno reševali medsebojne odnose ter odnose med dijaki in učnim zborom. Značilno je bilo, da se je zanimanje razrednih skupnosti in odborov razširilo tudi na društvene dejavnosti tako, da je delo v društvih bolje zaživelo; in obratno, tudi društva, še posebej mladinska orga-niazcija, so ugodno vplivala na povečano dejavnost šolske skupnosti. Nadalje je ugodno pospeševala delo skupnosti razrednikova pomoč ter v posameznih primerih tudi pomoč staršev, prav tako pa je k poglobljeni dejavnosti doprinesla udeležba predsednice šolske skupnosti na širših posvetovanjih o dijaški samoupravi. Stane Tomšič 2. Mladinska organizacija V mladinski aktiv na šoli je bilo v šolskem letu 1968/69 vključenih 220 članov. ki so izvolili v začetku šolskega leta 11-člansko vodstvo. Kljub temu da je ZMS idejno-politična organizacija, je vodila in organizirala vse delo mladih na šoli. S pomočjo mentorjev smo si že v začetku leta sestavili obširen akcijski program. Vseboval je naslednje najvažnejše naloge: 1. ZMS, ki je postala idejno-politična organizacija, je prenesla izvajanje konkretnih nalog na druge interesne organizacije, sekretariat ZMS pa je postal koordinator dela v vseh krožkih, v klubu OZN in v dijaški skupnosti. Vseskozi je nadzoroval, na koncu pa analiziral uspehe. 2. Posvetili smo vso skrb učnemu uspehu. Prizadevali smo si, da bi se izboljšal, zato smo poskrbeli za individualno pomoč, ki je po mnenju samih dijakov najučinkovitejša. Razen tega smo ustanovili krožek za pomoč slabšim dijakom. Dobri dijaki so jim nudili pomoč iz katerega koli predmeta. Povedati pa moram, da je prosilo za pomoč zelo malo dijakov, čeprav so nekateri razredi dosegali prenizke učne uspehe. 3. Aktivirali smo delo v krožkih in v sekcijah, ki so obstajale že prej, vendar so bile premalo aktivne. 4. Poživili smo delo skupnosti, ki je v tem šolskem letu sprejela mnoge nove obveznosti, dobila pa tudi nekatere nove pravice. V okviru dijaške skupnosti je bila formirana komisija za štipendije. Izvedli smo še vrsto manjših ali večjih delovnih akcij, ki so v glavnem dobro uspele. Če analiziram uspeh našega dela, lahko brez pridržkov trdim, da smo izpolnili skoraj vse postavljene naloge. Ze s samim delom najrazličnejših krožkov, z organiziranjem filmskih predstav in podobnim smo omogočili dijakom, da poiščejo področje, ki jih veseli in kjer se bodo lahko udejstvovali. Za dosežene uspehe se moramo zahvaliti tudi vodstvu šole, ki nam je nudilo moralno in materialno pomoč. Prav tako gre zahvala tovarišu profesorju Kovačiču, ki je bil vedno z nami in nam je pomagal, kjer je le mogel. Ivan Trop 3. Marksistični krožek Marksistični krožek smo ustanovili na šoli prav v letošnjem šolskem letu. Ustanovljen je bil z namenom, da se šolska mladina seznani s sodobnimi problemi v svetu in z marksistično literaturo. Sestajali smo se vsakih 14 dni. V krožek sc je včlanilo 17 dijakov, od tega 15 komunistov. Delo tega krožka je bilo na naši šoli nekoliko otežkočeno, to pa zato, ker nismo seznanjeni z osnovami filozofije -tega predmeta namreč pri nas ni. Kljub temu pa smo marljivo delali, prebirali Komunista in biltene, ki smo jih vse leto dobivali iz Ljubljane. Imeli smo tudi nekaj zanimivih in uspešnih diskusij. V zimskem času smo obiskovali tudi nižjo politično šolo, ki je trajala približno mesec dni. Predavanja so nam zelo koristila pri delu v našem krožku. Znanje, ki smo si ga pridobili v politični šoli in tudi v samem krožku, nam bo v prihodnje prav gotovo koristilo. Mirko Prelog 4. Klub OZN V šolskem letu 1968/69 je delalo v klubu 26 dijakov. Sestajali smo se štirinajstdnevno. Način dela je bil ambasadorski. Na sestankih smo razpravljali o tekočih političnih, kulturnih in drugih aktualnih dogodkih. Posebno pozornost smo posvetili političnim dogodkom, ki prispevajo k svetovnemu miru in enakopravnosti narodov. Ob dogodku v CSSR, Vietnamu, Biafri, na Bližnjem vzhodu in drugod, so ambasadorji teh dežel pripravili obširna poročila, s katerimi so nas seznanili o vseh perečih vprašanjih. Ob obletnici ustanovitve OZN smo organizirali razstavo fotografij, ki je prikazovala današnji položaj v svetu. Ob tej priložnosti smo predvajali dijakom tudi diapozitive. Pripravili smo tudi raz- stavo pod geslom „Človek in njegova pravica". Sklenili smo tudi, da bomo ustanovili na šoli sten-čas. Ker sami nimamo sredstev, smo prosili za pomoč Občinski odbor klubov OZN. Vsak sestanek vodi vedno drugi član kluba - ne le predsednik kot doslej. S tem hočemo posamezne člane bolj aktivirati in vzgajati. V prihodnjem šolskem letu nameravamo navezati stike z več klubi OZN v naši domovini. Moram se zahvaliti tovarišu mentorju ravnatelju Jožetu Stropniku, ki nam je mnogo pomagal pri našem delu. Prav tako gre zahvala Občinskemu odboru klubov OZN, ki nam je pri našem delu dajal moralno in materialno pomoč. Marija Žmauc 5. Počitniška zveza Počitniška zveza je v vseh letih svojega obstoja dokazala, da je eden, če že ne najpomembnejših, pa vsaj zelo pomembnih činiteljev pri vzgoji našega mladega rodu. Mladinci in mladinke iz vseh republik poceni potujejo po Jugoslaviji, spoznavajo lepote gora in morja, prav tako pa si tudi lahko privoščijo prijetne počitnice v domovih in taborih, ki so v glavnem raztreseni ob jadranski obali. Naglasiti moramo, da člani Počitniške zveze na potovanju po domovini ne vidijo samo naše čudovite prirode, ampak tudi spoznavajo številne zgodovinske spomenike iz naše slavne daljne in bližnje preteklosti, kar mnogo pripomore k formiranju notranje podobe našega mladega človeka. Na žalost moramo hote ali nehote priznati, da se vsi popolnoma še ne zavedamo pomena te organizacije in tako v sistemu finansiranja šolstva ta še nima pravega mesta. Kot vsa prejšnja leta, so dijaki tudi letos takoj na začetku sklicali sestanek, na katerem so izvolili odbor in izdelali načrt za delo v prihodnosti. Sklenili so, da bodo članarino v posameznih razredih pobirali blagajniki razrednih skupnosti. Žal se je tudi letos ponovilo lansko stanje, saj višina popusta za prevoz po železnici ni bila pravočasno določena, kar je seveda načrtovanje razrednih in maturantskih izletov precej oviralo. Dijaki 3. h razreda šolskega centra za blagovni promet so se vsi včlanili v Počitniško zvezo in z lastnimi sredstvi organizirali od 23. junija do 3. julija letovanje na Korčuli, kjer ima občinski odbor Počitniške zveze iz Slavonskega Broda lepo urejen tabor. Dijaki so razen tega otoka spoznali še precejšnji del južnega Jadrana, saj so od Splita do Korčule potovali z ladjo, priredili pa so tudi enodnevno križarjenje ob Peliešcu. Ostali zaključni razredi se v Počitniško zvezo niso vključili v tako velikem številu Sli so le na krajše izlete, ekonomski oddelek pa je organiziral osemdnevno ekskurzijo po Češkoslovaški. Razen Počitniške zveze je začelo letos delovati na šoli še Planinsko društvo. Med obema organizacijama pravzaprav ni bistvene razlike, saj imata obe skoraj enake vzgojne smotre. Društvu je uspelo vzbuditi med dijaki zanimanje in zbrati manjšo skupino, ki je bila pripravljena na tridnevno turo preko Triglava v času od 28. do 30. julija. Prvi dan je vodila pot od Bohinjskega jezera po Komarči do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer so udeleženci izleta prespali. Naslednji dan je bila pot najdaljša in najzahtevnejša -dijaki so pešačili po Dolini Triglavskih jezer, se med potjo za kratek čas ustavili v planinski koči na Prehodavcih in Doliču, nato pa so preko samega triglavskega vrha dosegli Triglavski dom na Kredarici. Tretji dan so se že spustili do Aljaževega doma v Vratih, od tod pa so odšli na avtobusno postajo v Mojstrani. Sam izlet je zelo uspel, saj so planine predstavile našim dijakom popolnoma nov svet, ki človeka vsestransko poživlja. Ta izlet je pomenil za vsakega dijaka precejšen izdatek in ga marsikdo od njih sam ne bi zmogel. Šolska delovna skupnost je ta položaj zelo olajšala, saj je vsakemu posamezniku prispevala za stroške izleta 40,00 dinarjev. Jože Čič 6. Športno društvo Šolsko športno društvo deluje na šoli že osmo leto. V društvo so vključene vse tri šole, t. j. ESŠ, AŠ, in ŠC za blagovni promet. V društvu dela 7 sekcij. V letošnjem letu smo imeli dve novi sekciji in to namizni tenis ter šah. Sekcije, ki aktivno delajo in se udeležujejo tudi tekmovanj, so: 1. atletika, 2. rokomet, 3. košarka, 4. orodna telovadba, 5. folklora. Delo sekcij: Atletika Jeseni 1968 smo se udeležili jesenskega občinskega krosa v Ptuju. Sodelovali sta dve ženski ekipi in ena moška. Ženska in moška ekipa sta zasedli 2. mesto. Rokomet Udeležili smo se srednješolskega občinskega prvenstva v rokometu. Sodelovale so tri ekipe, dve moški in ena ženska. (ESŠ + ŠC, ESŠ). Obe ekipi ESŠ sta zasedli 2. mesto. Organizirali smo tudi nekaj prijateljskih medrazrednih in medšol-skih tekem. Košarka Pri košarki dela predvsem moška ekipa. Fantje so odigrali več prijateljskih tekem z dijaki gimnazije, JLA in ŠC za kovi narsko stroko. Orodna telovadba V začetku aprila smo se z žensko ekipo udeležili srednješolskega prvenstva v orodnem mnogoboju v Mariboru. Sodelovalo je pet telovadk. Ekipno so zasedle 6. mesto. Med posameznicami je bila najboljša Vesenjak Marija. Ritmika in plesi Za proslavo v počastitev dneva republike 29. novembra smo pripravili folklorno točko - venček narodnih plesov, kjer so sodelovale predvsem dijakinje 1. b razreda ESS. Namizni tenis S treningi v namiznem tenisu smo pričeli šele v tem šolskem letu. Kljub temu pa so se že pokazali precejšnji uspehi. Organizirali smo troboj moških ekip gimnazije, JLA in ESS. Zasedli smo prvo mesto. Odigrali smo tudi več dvobojev z ekipo profesorjev, ki pa so nadigrali dijake. S ah V decembru smo organizirali tekmovanje med SC za kovinarsko stroko in ESŠ. Zmagala je ESŠ. V aprilu je ekipa ESŠ premagala ekipo gimnazije, maja pa je bil troboj med gimnazijo, ESŠ in JLA. ESŠ je bila druga. Branko Turkuš Beda Kreutz 7. Mladinska organizacija RK V organizacijo RK so vključeni vsi dijaki ESŠ, AŠ in ŠC. V začetku šolskega leta so vsi predstavniki razrednih odborov sestavili program dela, ki so ga skoraj v celoti izpolnili. Posebno svečano je bil proslavljen teden organizacije RK, saj so v skladu z navodili občinske organizacije RK pripravili dijaki predavanja na temo ..Zdravje in produktivnost dela". Tudi mladinske ure so bile zanimive, predavanja pa kvalitetna. V tem šolskem letu je bila organizirana krvodajalska akcija. Kri so dali vsi dijaki starejši od 18 let. Organizacija RK se je povezala s klubom OZN in pripravila razstavo ob dnevu borbe proti vojni v Vietnamu. Predstavniki organizacije so sodelovali na občinski letni konferenci in tam poročali o delu organizacije. Hkrati so izrazili željo o tesnejši povezanosti vseh organizacij RK. V razredih in sploh v šoli še vedno skrbimo za red in čistočo, predvsem v sanitarnih prostorih. Člani naše mladinske organizacije se uspešno vključujejo v delo vaških organizacij RK. Bogdana Zorko KNJIŽNICE IN STROKOVNE ZBIRKE 1. Strokovna knjižnica Strokovna knjižnica je namenjena profesorjem in dijakom. Slednji si knjige izposojajo za izdelavo domačih seminarskih nalog. Knjige izposojamo dnevno in to v glavnem dopoldanskem odmoru. Najnovejše strokovne revije pa so predavateljem ve dno na razpolago. V knjižnici so strokovna dela z vseh gospodarskih področij in tudi učbeniki, ki jih zavod potrebuje. Število knjig se v letošnjem šolskem letu ni bistveno povečalo. Trenutno šteje strokovna knjižnica skupno 691 knjig. Zora Lenart 2. Slovenska dijaška knjižnica V šolskem letu 1968/69 smo najprej uredili knjižnico po novih predpisih in izločili tiste knjige, ki so bile že hudo poškodovane. Urejanje se nam je precej zavleklo, tako da knjižnica približno mesec dni ni poslovala. Od novembra pa je bila leposlovna knjižnica spet dostopna dijakom vseh treh šol: ekonomski, administrativni in šolskemu centru za blagovni promet. Obiskovalci naše knjižnice so največ iskali leposlovne knjige, ki so jih morali prebrati za domače branje ali obdelati za seminarsko nalogo. Rednih obiskovalcev knjižnice je bilo v preteklem letu 110, skupno so prebrali 173 knjig. Najbolj so bili pridni dijaki ekonomske šole, ki so se največkrat oglasili. Med temi pa moram pohvaliti predvsem tiste dijake, ki so doma z dežele, saj so več prebrali kot mestni. Ves čas je v knjižnici pridno in skrbno pomagala dijakinja Silva Spolenjak iz 1. a ESŠ. Knjižnico smo obogatili z nekaterimi knjigami iz zbirke CZ. Knjižni fond trenutno šteje 878 knjig. Upamo, da bomo naše knjižne police še bolj izpolnili, saj nam je obljubljeno za to več materialnih sredstev. Marija Svetelšek 3. Angleška dijaška knjižnica V šolskem letu 1968/69 se je število knjig povečalo, tako da ima angleška šolska knjižnica sedaj 104 knjige. 15. aprila 1968 je bila pri Mladinski knjigi v Mariboru kupljena v 3 izvodih knjiga The Adventures of Huckleberry Finn (Mark Twain). Kot v preteklih šolskih letih, tudi v letošnjem domače čtivo za dijake prvih dveh letnikov ekonomskega oddelka ni bilo odvisno. Dijaki obeh zaključnih letnikov so v drugi polovici septembra dobili knjige, ki so jih morali predelati, to je poiskati neznane besede v slovarju, napisati 4 do 5 strani dolgo obnovo ter vse skupaj oddati do konca decembra. Obseg domačega branja je bil za vsakega posameznega dijaka seveda drugačen, saj se knjige po zahtevnosti seveda precej razlikujejo. V glavnem je vsak učenec dobil 20 do 30 strani: pri tej razdelitvi pa so bile upoštevane vsebinske celote. Marsikatera knjiga, ki zahteva razmeroma obsežno znanje, ima na zadnjih straneh posamezna poglavja razčlenjena v obliki najosnovnejših vprašanj, ki so učencem precej olajšala pisanje obnov. Domače branje pomeni utrjevanje in dopolnjevanje gradiva, ki ga obdelujemo pri rednih urah v vseh razredih. Zajema besedni zaklad, ki je v vsakdanjem življenju v najpogostejši rabi; popolnoma enako pa je tudi pri jezikovnem pouku. Jože Cič 4. Nemška dijaška knjižnica V šolskem letu 1968/69 se število nemških knjig v knjižnici ni povečalo. Tako je dijakom na razpolago 32 knjig, ki so po vsebini zelo različne: od pravljic do romanov znanih nemških piscev. Knjige si izposojajo predvsem dijaki zadnjega letnika, ki morajo narediti obnove ali pa seminarske naloge. Iščejo pa jih tudi dijaki nižjih letnikov. Doroteja Minko 5. Geografska zbirka Na šoli imamo tudi geografsko zbirko, ki vsebuje zaenkrat samo zemljevide. Zbirka je v sobi za starše, v dveh posebnih omarah. Geografska zbirka vsebuje 14 fizičnih, 4 ekonomske, 1 politično in 1 geološko karto. Zgodovinske karte so 4. Poleg tega imamo v zbirki tudi globus. Geografsko zbirko bo treba povečati in obnoviti, v prvi vrsti pa bo treba nabaviti nekatere nove zemljevide in tudi nekatere geografske filme in kompas. V vsakem razredu je zadolžen po en dijak, ki skrbi, da je pri geografski ali zgodovinski uri ustrezen zemljevid. Jože Maučec 6. Blagoznanstvena zbirka Zbirka je zbrana v dveh prostorih. V predelanem hodniku so steklene vitrine, kjer so razni vzorci blaga. Teh primerkov je 630 in jih vsako leto dopolnjujemo. Pri zbiranju raznih vzorcev nam pridno pomagajo učenci šolskega centra za blagovni promet. V laboratoriju imamo kemikalije; teh je okoli 130 primerkov. Poleg laboraM-rijske mize imamo še manjši digestorij. Ker nimamo svetilnega plina, si pomagamo z butanom. Jeklenka je montirana v laboratorijski mizi. Učenci enega razreda so razdeljeni v dve skupini in pridejo na vrsto za eksperimentiranje vsak drugi teden, kajti z vsemi dijaki razreda zaradi majhnega prostora v laboratoriju istočasno ni mogoče delati. Z učili je šolski center dobro založen, saj ima 16 velikih mikroskopov (povečava do 1350-krat), episkop, diaprojektor za diafilme, mikroskopske preparate, avtomatski diaprojektor za diapozitive in 16 mm kinoaparaturo. Celotna zbirka vzorcev, aparatur, kemikalij in kemijskega pribora je ocenjena na 55.000 din. Tone Lorger 7. Fizkulturna zbirka Sola ima telovadnico z vsemi potrebnimi funkcionalnimi prostori. Ure telesne vzgoje so v zimskem času in ob slabem vremenu v telovadnici. Ostale redne ure telovadbe pa opravimo na stadionu ŠD Drava oziroma v zadnjih dveh letih tudi na novo urejenih športnih objektih kovinarskega šolskega centra, ki so nam nekoliko bliže kot stadion. Telovadnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem. Na razpolago imamo blazine (7), dve kozi, telovadno mizo, švedsko skrinjo, odrivno in prožno desko, nizko in visoko bradljo, nizko in visoko gred, švedsko klop (2), drog, kroge, vrv za plezanje, lestev, konstrukcijo za odbojko, koše za košarko in žoge za vse športne igre. Nabavljeni sta bili dve blazini in dve mornarski lestvi. Razen tega imamo še druge športne rekvizite kot kije, obroče, kolebnice, medicinke itd. Vrednost celotne zbirke znaša okrog 7.000 din. Heda Kreutz 8. Strojepisna zbirka Varuha: Feliks Peklar in Ruža Štandeker Za pouk strojepisja in stenodaktilogra-fije v ekonomski srednji in dvoletni poklicni administrativni šoli ima šola funkcionalno dobro opremljeni dve strojepis-nici. Stanje pisalnih strojev, aparatov in inventarja na dan 31. avgusta 1969: 1. Pisalni stroji a) standardni stroj „TOPS-S-3“ 1 kom 1963 3.020,00 din b) standardni stroj „TOPS-S-3“ 2 kom 1963 4.840,00 din c) standardni stroj „TOPS-S-3“ 2 kom 1964 4.840,00 din d) standardni stroj „TOPS-S-3“ 3 kom 1965 9.000,00 din e) portable stroj „Rheinmetall“ 10 kom 1960 8.600,00 din f) portable stroj „Optima‘' 12 kom 1960 10.080,00 din g) portable stroj „Biser“ 18 kom 1960 18.900,00 din h) portable stroj „Biser" 3 kom 1967 3.831,00 din Skupaj pisalni stroji 51 kom 63.111,00 din 2. Mehanografski aparati a) diktafon ..Philips" tip 8l/R, štev. 131081 s priključki (mikrofon, slušalka, nožni menjalnik) 1 kom 1964 2.800,00 din b) razmnoževalni stroj „Gestetner“ 105 TOPS 1 kom 1964 3.091,00 din c) razmnoževalni stroj „Bruco Special" - roto sistem d) hektografski razmnoževalni stroj 1 kom 1946 din „Cyklograf“ C 63, štev. 015139 e) razmnoževalni stroj - ročni 1 kom 1967 1.451,25 din „Karbograf“ 1 kom 1957 92,40 din f) ojačevalnik EO 0951 2 kom 1965 2.242,00 din g) mikrofon MD 8 C št. 2672 in 2662 h) zvočnik (2 kom. 5 W in 1 kom. 2 kom 1965 899,00 din 10 W) 3 kom 1965 639,50 din Skupaj mehanografski aparati 10.215,15 din 3. Specialni pohištveni inventar a) strojepisne mizice 40 kom 1960 5.800,00 din strojepisne mizice z ultra pasom 4 kom 1965 840,00 din b) vrtljivi stoli 40 kom 1960 2.640,00 din vrtljivi stoli 4 kom 1965 340,00 din Skupaj specialni pohištveni inventar 9.620,00 din 4. Ostali inventar a) pisalna miza 2 kom 1962 346,00 din b) klop 7 kom 1962 532,00 din c) stol 1 kom 1961 20,00 din d) stol 6 kom 1961 120,00 din e) štoparice ..Stadion" 3 kom 1961 411,00 din ) etui za štoparice 3 kom 1965 16,68 din g) izvijač (2 mm in 5 mm) 4 kom 1963 20,00 din Skupaj ostali inventar 1.465,68 din Skupna vrednost v strojepisnici I in II 84.411,83 din Potek dela v strojepisnici: 1. Obremenitev: V šolskem letu 1968/ 69 so bili pisalni stroji obremenjeni 34 učnih ur na teden. 2. Vzdrževanje pisalnih strojev: Por-table pisalni stroji so že zelo iztrošeni, zato so bile okvare na njih pogoste. Med šolskim letom so bili v rednem popravilu pisalni stroji 81-krat, vsi stroji so bili istočasno generalno pregledani, popravljeni in namazani; delo je opravil precizni mehanik. 3. Pripomočki: Pri pouku strojepisja so dijaki uporabljali naslednje učne in strokovne pripomočke (le-ti so last dijaške skupnosti): STROJEPIS I, STROJEPIS II (oboje Dopisna šola Ljubljana), STROJEPIS I (R. Rakuša), STROJEPIS I in STROJEPIS II (zbrano gradivo vaj in praktičnih primerov F. Peklarja), NAJVAŽNEJŠE O ZAPISNIKU (Degen-Gro-belnik), SODOBNA PISARNA (vsi letniki od 1958 dalje), HITROSTNI IN TEKMOVALNI HITROSTNI PREPISNI TEKSTI (16 kompletov), SPRETNOSTNE VAJE (8 kompletov) in NEOBLIKOVANI DOPISI (17 kompletov). 4. Učni postopek: Dijaki so se seznanili s prijemnimi vajami po desetprstni slepi metodi, spoznali tehniko dela na pi- salnem stroju, oblikovanje, strojeznanstvo. vzdrževanje pisalnih strojev ter zgodovinski razvoj pisalnega stroja. 5. Fonodaktilografija in pisarniška me-hanografija: Dijaki so praktično delali na vseh razpoložljivih aparatih (spoznali so tehniko razmnoževanja na navadnem, Gestetner in hektografskem razmnoževalnem stroju, fonodaktilografsko tehniko z diktafonom, dela na računskih strojih ter ostale drobne pisarniške pripomočke). Zunaj šole pa so si dijaki ogledal' električni pisalni stroj, adresirni stroj ADREMA in knjigovodski stroj ASCO-TA. Feliks Peklar POROČILO O TEKMOVANJU V STROJEPISJU IN STENOGRAFIJI V sredo, 21. maja 1969, je bilo v počastitev dneva mladosti v Celju že tradicionalno tekmovanje dijakinj zaključnih razredov 2-letnih administrativnih šol iz Maribora, Nove Gorice, Celja in Ptuja v strojepisju in stenografiji. Tekmovanje je pričel in pozdravil navzoče ravnatelj administrativne šole v Celju tovariš Grobelnik. Za strojepisno tekmovanje je bil določen 10-minutni hitrostni prepis teksta z znane predloge, tekmovanje v stenografiji pa je obsegalo zapis v stenogram nezna- nega besedila v stopnjevalni hitrosti 120--140-160-180-200 zlogov v minuti po diktatu, skupno 800 zlogov, dešifriranje 50 minut. Tekmovalne komisije: - za strojepis: Poldka Prelog - Celje. Viktorija Sile - Maribor, Magdalena Krapeš - Nova Gorica. - za stenografijo: Štefka Slivnik -Maribor, Jože Zupan - Celje in Ruža Standeker - Ptuj. Vsi člani komisij so bili tudi korektorji. a) Rezultati tekmovanja v strojepisju: Priimek in ime šola Hitrost Štev. nap. v min. v % 1. Lidija Bizjak Nova Gorica 285,7 0,43 2. Ksenija Pučko Maribor 281,7 0,52 3. Marija Stopar Maribor 263,5 0,47 4. Irena Jurak Celje 251,0 0,46 5. Olga Preger Maribor 244,5 0,44 6. Nevenka Okroglič Nova Gorica 234,5 0,81 b) Rezultati tekmovanja v stenografiji: Priimek in ime šola Prenos 200 zl. v minuti 1. Zorica Bogdanovič Maribor 99,50 2. Dragica Krapeš Nova Gorica 99,37 3. Milena Vetrih Nova Gorica 99,23 4. Anica Orlovič Maribor 99,15 5. Dolores Zupanc Celje 99,14 6. Anica Reščič Nova Gorica 99,13 Tekmovanje je potekalo v redu, vendar se naša šola ni uvrstila med prvo šesto-rico. Razlog je v tem, ker smo imeli en slab 2. razred in se nismo mogli meriti z ostalimi šolami, ki so imele več zaključnih razredov in zato boljšo izbiro dijakinj. Kljub temu so doseženi rezultati tudi pri naših dijakinjah obetajoči in imajo tudi naše dijakinje pogoje za uspehe na delovnem mestu. Prvih 5 tekmovalk je prejelo praktična darila. Ob zaključku, ki je bil nekoliko bolj svečan kot prejšnja leta, saj je AS v Celju zadnjič tekmovala, ker bo ukinjena, so se ravnatelji vseh administrativnih šol zahvalili prireditelju in se pohvalno izrazili o uspehih in organizaciji. Ruža Standeker SEZNAM UČENČEV IN NJIHOV USPEH ob koncu šolskega leta 1968/69 1. EKONOMSKA SREDNJA SOLA ( 1. a razred Razrednik: Franc Kovačič Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Sagadin Kristina s prav dobrim uspehom: 2. Bombek Slavica 3. Pongrac Marijan 4. Spolenak Silva z dobrim uspehom: 5. Belca Jelka 6. Erbus Zdenka 7. Teršovec Brigita 8. Vaupotič Lojzka 9. Zupanič Jožica z zadostnim uspehom: 10. Kotnik Sonja 11. Šegula Jasna Nista izdelala: 12. Godler Vladimir 13. Vinkler Sonja Popravni izpit so imeli: 14. Auguštin Milica (ze., gp.) 15. Glazer Zinka (sl.) 16. Kacjan Kristina (an.) 17. Koštomaj Milena (zg., gp.) 18. Kovačič Silva (bi.) 19. Pravdič Vanda (gp.) 20. Ribič Draga (zg.) 21. Stajnko Tone (gp.) 22. Vertič Štefka (gp.) Izpit so opravili: Glazer Zinka, raz. uspeh zadosten Kacjan Kristina, raz. uspeh zadosten Kovačič Silva, raz. uspeh zadosten Pravdič Vanda, raz. uspeh zadosten Ribič Draga, raz. uspeh zadosten Stajnko Tone, raz. uspeh zadosten Vertič Štefka, raz. uspeh dober Izpita nista opravili: Auguštin Milica Koštomaj Milena Med šolskim letom izstopili: 23. Gojčič Danica 24. Koštomaj Zdenko 25. Kozel Dragica 26. Pongračič Lea 1. b razred Razrednik: Stane Tomšič Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Kramberger Irena 2. Nemec Silva 3. Skalar Darinka z dobrim uspehom: 4. Belšak Danica 5. Bezjak Zdenka 6. Petek Milena 7. Potočnik Dušan 8. Simonič Ljubica 9. Silak Branka z zadostnim uspehom: 10. Cafuta Silva 11. Frčeč Milka 12. Medved Ivanka 13. Očišnik Vida 14. Zupanič Nada 15. Žmauc Marija Niso izdelali: 16. Hebar Krista 17. Hohnec Štefka 18. Ličen Grozdana 19. Potočnik Marija 20. -Žuran Stanka Popravni izpit so imele: 21. Horvat Sonja (an.) 22. Repec Kristina (gr.) 23. Rijavec Milena (ze., gp.) Izpit sta opravili: Horvat Sonja, raz. uspeh zadosten Repec Kristina, raz. uspeh zadosten K izpitu ni prišla: Rijavec Milena Neocenjena: 24. Knez Ivanka Med šolskim letom izstopila: 25. Vtič Marija 2. razred Razrednica: Marija Svetelšek Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Mazera Katarina 2. Uratnik Marija z dobrim uspehom: 3. Arnuš Marija 4. Bezjak Štefka 5. Fine Marjeta 6. Kancler Dragica 7. Lorenčič Dragica 8. Matjašič Jožica 9. Mesarič Doroteja 10. Murko Marija 11. Tkalec Lucija 12. Vinkler Magda 13. Zorec Branko z zadostnim uspehom: 14. Jablanovec Nada 15. Lajh Danica 16. Rutnik Marta Niso izdelali: 17. Komel Radovan 18. Meško Marija 19. Potočnik Zdenko 20. Runovec Marjeta 21. Tetičkovič Matilda 22. Topolovec Silva Popravni izpit so imeli: 23. Črnivec Jožica (zg., gr.) 24. Gerečnik Sonja (ne., kn.) 25. Kmetec Katarina (ze., gp.) 26. Krajnc Jožica (ma.) 27. Kramberger Marija (ne., ma.) 28. Martinkovič Vladimira (ma., kn.) 29. Rojic Boris (an., sg.) 30. Vobner Helena (an., ma.) Izpit so opravili vsi dijaki, in sicer: Črnivec Jožica, raz. uspeh zadosten Gerečnik Sonja, raz. uspeh zadosten Kmetec Katarina, raz. uspeh zadosten Krajnc Jožica, raz. uspeh dober Kramberger Marija, raz. uspeh zad. Martinkovič Vladimira, r. uspeh zad. Rojic Boris, raz. uspeh zadosten Vobner Helena, raz. uspeh zadosten 3. razred Razrednica: Zora Lenart Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Prelog Mirko 2. Trop Ivan 3. Vesenjak Marija z dobrim uspehom: 4. Bauman Mirko 5. Čuček Milan 6. Frangež Martina 7. Kranjc Danica 8. Kunčnik Anica 9. Lešnik Vlado 10. Peklič Silva 11. Peršuh Marija 12. Rola Marjan 13. Rudolf Hilda 14. Selinšek Miran 15. Toplak Dragica 16. Vrabl Rudi 17. Zorko Cvetka z zadostnim uspehom: 18. Novak Pavla 19. Runovec Zora Ni izdelala: 20. Erjavec Marija Popravni izpit so imeli: 21. Drevenšek Kristina (kn.) 22. Godec Silva (zg., pe.) 23. Hertiš Marija (ma., pe.) 24. Ilovar Daniela (kn.) 25. Kranjc Zinka (gp.) 26. Mayr Branko (an.) 27. Mikša Darinka (an., gr.) 28. Romih Vekoslava gp., kn.) 29. Tomažič Marjana (pe., gp.) 30. Vaupotič Franc (sl.) 31. Zafoštnik Anka (pe., gp.) Izpit so opravili: Drevenšek Kristina, raz. uspeh zad. Hertiš Marija, raz. uspeh zadosten Ilovar Daniela, raz. uspeh zadosten Kranjc Zinka, raz. uspeh zadosten Mayr Branko, raz. uspeh dober Mikša Darinka, raz. uspeh zadosten Romih Vekoslava, raz. uspeh zadosten Tomažič Marjana, raz. uspeh zad. Vaupotič Franc, raz. uspeh dober Izpita nista opravili: Godec Silva Zafoštnik Anka Med šolskim letom izstopila: 32. Muhič Vida Lau 4. a razred Razrednik: Tone Lorger Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Brodnjak Cvetka s prav dobrim uspehom: 2. Beranič Ljudmila 3. Kolmančič Anica 4. Rober Majda 5. Rozman Marija 6. Zemljak Elizabeta z dobrim uspehom: 7. Ferčič Kristina 8. Glazer Marija 9. Hojnik Barbara 10. Hriberšek Ljudmila 11. Kreutz Slavica 12. Kurež Anica 13. Ogrizek Dragica 14. Ožbolt Gordana 15. Polajžar Boža 16. Selinšek Katarina 17. Šegula Darinka 18. Smigoc Marija 19. Štampar Irena z zadostnim uspehom: 20. Stokelj Gabriel Popravni izpit sta imeli: 21. Jakub Marija (ze.,gp.) 22. Mikša Rozalija (ze., kn.) Izpit sta opravili: Jakub Marija, raz. uspeh zadosten Mikša Rozalija, raz. uspeh zadosten 4. b razred Razrednica: Bogdana Zorko Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Obran Irena s prav dobrim uspehom: 2. Anžel Marjana 3. Hrenko Milena 4. Kvas Anica 5. Lipar Staša 6. Vidovič Marija 7. Vinkler Miroslava 8. Zadravec Vlado z dobrim uspehom: 9. Korošec Vlasta 10. Luznar Anica 11. Mojzer Marjana 12. Pirš Milan 13. Rojko Olga 15. Vrečar Marta z zadostnim uspehom: 15. Andrič Bogdan 16. Zorčič Milena Neocenjena: 17. Lovrec Sonja Popravni izpit so imele: 18. Habjanič Marija (sl.) 19. Kemperle Danica (sl.) 20. Kramberger Katica (gp.) 21. Matjašič Darinka (gp., kn.) 22. Petrovič Nada (sl.) 23. Zorko Milojka (ze.) Izpit so opravile: Habjanič Marija, raz. uspeh zadosten Kemperle Danica, raz. uspeh zad. Kramberger Katica, raz. uspeh dober Petrovič Nada, raz. uspeh zadosten Zorko Milojka, raz. uspeh zadosten Izpita ni opravila: Matjašič Darinka 2. ADMINISTRATIVNA SOLA 1. razred Razrednik: Jože Cič Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Aškerc Rozalija 2. Dajnko Marjana 3. Stopnišek Danica z dobrim uspehom: 4. Antolin Danica 5. Capuder Anka 6. Čuček Milena 7. Horvat Cvetka 8. Krušič Milena 9. Leben Silva 10. Milosavljevič Liljana 11. Omerzo Zdenka 12. Senegačnik Milena 13. Vuzem Jožica 14. Zaspan Nada z zadostnim uspehom: 15. Bensa Danica 16. Horvat Marija 17. Karo Nada 18. Lačen Ana 19. Širec Olga Popravni izpit so imele: 20. Klajžar Cvetka (sp.) 21. Mojzer Manica (sg., zg.) 22. Novak Olga (sg., dev.) 23. Rajh Majda (sl., pp.) 24. Zupančič Erika (sg.) Izpit so opravile: Klajžar Cvetka, raz. uspeh dober Novak Olga, raz. uspeh zadosten Rajh Majda, raz. uspeh zadosten Zupančič Erika, raz. uspeh zadosten K izpitu ni prišla: Mojzer Manica 2. razred Razrednica: Ruža Štandeker Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Heindler Kristina 2. Senica Anica 3. Unuk Regina z dobrim uspehom: 4. Bokan Angela 5. Dobravec Tanja 6. Hecl Irena 7. Košir Sonja 8. Lan ko Marina 9. Ornik Majda 10. Škerget Ksenija z zadostnim uspehom: 11. Dežman Zdenka 12. Širovnik Marjana 13. Titan Jožica Nista izdelali: 14. Forstnerič Majda 15. Zemljak Ivanka Popravni izpit so imele: 16. Grahornik Irena (g. rač.) 17. Hotko Ivana (ze.,g. rac.) 18. Jelen Sonja (sg.,dev.) 19. Kramberger Majda (sl.) 20. Kurmanšek Helena (sg.) 21. Sukič Marija (sg.) 22. Šimenko Majda sl., g. rač.) Izpit so opravile: Hotko Ivana, raz. uspeh zadosten Jelen Sonja, raz. uspeh zadosten Kramberger Majda, raz. uspeh zad. Kurmanšek Helena, raz, uspeh dober Sukič Marija, raz. uspeh dober Izpita ni opravila: Šimenko Majda K izpitu ni prišla: Grahornik Irena 3. ŠOLSKI CENTER ZA BLAGOVNI PROMET 1. a razred Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Erhatič Franc 2. Gasparič Jožica 3. Kodela Vera 4. Kozel Jelka 5. Meško Franc 6. Metličar Ivanka 7. Petrovič Aleksandra 8. Vuk Marjana z dobrim uspehom: 9. Arnuš Jože 10. Bakunič Ljubica 11. Bratuša Jožica 12. Bedžuh Vlasta 13. Burgar Andrej 14. Gotvanj Franc 15. Kopše Julijana 16. Krnjak Franc 17. Pintarič Anica 18. Strelec Bojana 19. Širovnik Marija 20. Šmigoc Marjeta 21. Špiranec Marija z zadostnim uspehom: 22. Gavez Anton 23. Šeruga Dragica . Neocenjen: 24. Kolmančič Stanko Popravni izpit so imeli: 25. Javornik Slavica (ze., tr.) 26. Lovrenčič Jože (ze.) 27. Reberc Anica (tr.) 28. Vičar Janko (ne.) Izpit sta opravili: Javornik Slavica, raz. uspeh zadosten Reberc Anica, raz. uspeh zadosten Izpita nista opravila: Lovrenčič Jože Vičar Janko 1. b razred Razrednica: Doroteja Minko Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Kokolj Brigita 2. Trstenjak Marija z dobrim uspehom: 3. Čeh Anica 4. Erhatič Ivanka 5. Gerečnik Manja 6. Golob Sonja 7. Jovanovič Vesna 8. Jurgec Majda 9. Kolenko Franc 10. Murko Zdenka 11. Ožek Majda 12. Pondrk Stanka 13. Simonič Rado 14. Veselič Danica Niso izdelali: 15. Levanič Franc 16. Sok Stanko 17. Skvorc Janez Popravni izpit so imeli: 18. Hajšek Zinka (zg., ze.) 19. Karba Marija (ze.) 20. Lebar Marija (zdr. vzg.) 21. Lozinšek Slavica (ne., ze.) 22. Majcen Silva (ze., tr.) 23. Njegač Franc (ne.) 24. Plaveč Marija (tr.) 25. Veselič Anica (tr.) 26. Zabavnik Vera (tr.) Izpit so opravile: Hajšek Zinka, raz. uspeh zadosten Karba Marija, raz. uspeh dober Lebar Marija, raz. uspeh dober Lozinšek Slavica, raz. uspeh dober Majcen Silva, raz. uspeh zadosten Plaveč Marija, raz. uspeh dober Veselič Anica, raz. uspeh dober Zabavnik Vera. raz. uspeh dober Izpita ni opravil: Njegač Franc 1. c razred Razrednica: Tatjana Fečnik z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Drevenšek Zdenka 2. Leskovar Štefka z dobrim uspehom: 3. Janžekovič Ivana 4. Omeragič Sašo 5. Orovič Bojan 6. Ošovnik Milena 7. Panič Marjeta 8. Paveo Stanislav 9. Pavlinič Zdenka 10. Planjšek Anton 11. Prejac Stanko 12. Rajh Jožica 13. Vaupotič Slavica 14. Veronek Majda 15. Vidovič Irena 16. Zinko Anica 17. Žuran Hedvika z zadostnim uspehom: 18. Bauman Lidija 19. Ferčec Rudi 20. Sakelšek Stanislav Nista izdelala: 21. Čerček Drago 22. Čihal Herbert Popravni izpit so imeli: 23. Cafuta Anica (bi.) 24. Gašperič Ivan (ze.) 25. Hojnik Neža (ne.) 26. Kovačič Borut (an., tr.) 27. Kostanjevec Danica (sl., an.) 28. Rankovič Silva (bi.) 29. Vrabl Terezija (ze.) 30. Žnidarič Miran (ze., tr.) Izpit so opravili: Cafuta Anica, raz. uspeh zadosten Gašperič Ivan, raz. uspeh zadosten Hojnik Neža, raz. uspeh dober Kovačič Borut, raz. uspeh zadosten Rankovič Silva, raz. uspeh zadosten Vrabl Terezija, raz. uspeh zadosten Izpita nista opravila: Kostanjevec Danica Žnidarič Miran Med šolskim letom izstopil: 31. Lozinšek Mirko 2. a razred Razrednica: Tatjana Pečnik Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Erhatič Franc 2. Gasparič Jožica 3. Kodela Vera 4. Kozel Jelka 5. Meško Franc 6. Metličar Ivanka 7. Vuk Marjana z dobrim uspehom: 8. Arnuš Jože 9. Bedžuh Vlasta 10. Bratuša Jožica 11. Burgar Andrej 12. Kopše Julijana 13. Krnjak Franc 14. Petrovič Aleksandra 15. Strelec Bojana 16. Širovnik Marija 17. Smigoc Marjeta 18. Spiranec Marija z zadostnim uspehom: nihče Popravni izpit so imeli: 19. Gotvanj Franc (tr.) 20. Javornik Slavica (tr.) 21. Novak Vera (an.) 22. Pintarič Anica (tr.) 23. Reberc Anica (ze., tr.) 24. Šeruga Dragica (tr., kn.) Izpit so opravili: Gotvanj Franc, raz. uspeh zadosten Javornik Slavica, raz. uspeh dober Novak Vera, raz. uspeh dober Pintarič Anica, raz. uspeh zadosten Reberc Anica, raz. uspeh zadosten Šeruga Dragica, raz. uspeh zadosten Neocenjena: 25. Bakunič Ljubica 2. b razred Razrednica: Doroteja Minko Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Kokol Brigita 2. Kostanjevec Janez 3. Stopinšek Martin 4. Trstenjak Marija z dobrim uspehom: 5. Brumen Justina 6. Erhatič Ivanka 7. Gerečnik Manja 8. Golob Sonja 9. Jurgcr Majda 10. Kolenko Franc 11. Kovačič Dragica 12. Murko Zdenka 13. Simonič Rado 14. Veselič Danica z zadostnim uspehom: 15. Čeh Anica 16. Zabavnik Vera Niso izdelale: 17. Hajšek Zinka 18. Lebar Marija 19. Majcen Silva 20. Plaveč Marija Popravni izpit so imele: 21. Karba Marija (tr.,bl.) 22. Lozinšek Slavica (ne., tr.) 23. Ožek Majda (ze., bi.) 24. Veselič Anica (tr.) Izpit so opravile: Karba Marija, raz. uspeh zadosten Ožek Majda, raz. uspeh zadosten Veselič Anica, raz. uspeh zadosten Izpita ni opravila: Lozinške Slavica Neocenjena: 25. Pondrk Stanka 2. c razred Razrednik: Franc Maurič Izdelali so: z odličnim uspehom: nihče s prav dobrim uspehom: 1. Fladler Marjana 2. Snajder Elizabeta 3. Ceh Marjana 4. Janžekovič Kristina 5. Jerenec Jožica 6. Kajsersberger Dragica 7. Koren Vesna 8. Korošec Julijana z dobrim uspehom: 9. Gajser Janez 10. Klinc Jože 11. Lah Danica 12. Lampret Anton 13. Milošič Danilo 14. Orešek Leopold 15. Volfgang Marija 16. Vrečar Majda Ni izdelal: 17. Ploj Franc Popravni izpit so imeli: 18. Kirič Vera (ze., ops.) 19. Kukovec Albina (ze.) 20. Repič Dušan (sl.) Izpit so opravili: Kirič Vera, raz. uspeh zadosten Kukovec Albina, raz. uspeh zadosten Repič Dušan, raz. uspeh dober 3. a razred Razrednik: Franc Maurič Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Božičko Marija s prav dobrim uspehom: 2. Geč Anica 3. Očišnik Vitoslava z dobrim uspehom: 4. Fric Stanka 5. Ilec Alojzija 6. Lorenčič Majda 7. Lovrenčič Danica 8. Maroh Ljubica 9. Mohorič Matilda 10. Murko Silva 6. 11. Novak Zinka 7. 12. Planinc Janko 8. 13. Rakuša Jožica 9. 14. Varvoda Danica 10. z zadostnim uspehom: 11. 12. 13. 15. Dobljekar Aleksandra 16. Masten Marta 14. 17. Novak Tatjana 15. Ni izdelal: 16. 17. 18. Iskra Dušan 18. Popravni izpit so imeli: 19. 19. Fric Anton (sl.) 20. 20. Iskra Milena (sl.) 21. 22. 21. Ratajc Anica (sl.) 22. Sedlašek Branko (sl., an.) 23. Sever Marija (sl.) 23. 24. Šohar Zdenka (sl.) 24. 25. Zelenik Marjan (an.) 25. Izpit so opravili: Iskra Milena, raz. uspeh zadosten Ratajc Anica, raz. uspeh zadosten Sedlašek Branko, raz. uspeh zadosten Sever Marija, raz. uspeh zadosten Šohar Zdenka, raz. uspeh zadosten Zelenik Marjan, raz. uspeh zadosten Izpita ni opravil: 2. Fric Anton 3. 4. 3. b razred 5. Razrednica: Tatjana Pečnik 6. Izdelali so: 7. z odličnim uspehom: 8. 1. Valenčak Vera 9. 10. s prav dobrim uspehom: 11. 2. Golc Irena 12. 3. Kotar Tatjana 13. 4. Ribič Stanka 14. 5. Tomažič Marija 15. z dobrim uspehom: Drevenšek Marjan Horvat Franc jambriško Slavica Kaučevič Anica Kirbiš Branko Kranjc Majda Kukec Staša Lah Helena Lovrenčič Jože Metličar Marija Nasko Marta Pernat Milica Petek Franc Petrovič Štefka Pintarič Drago Rajh Anica Sitar Marija z zadostnim uspehom: Hergula Milica Hertiš Milena Napast Katarina 3. c razred Razrednik: Jože Bratina Izdelali so: z odličnim uspehom: Plohl Katarina s prav dobrim uspehom Brodnjak Ivan Fajfarič Marica Gnilšek Marija Ličen Irena Štebih Alojzija z dobrim uspehom: Bauman Stanko Belčič Zlatka Brečko Veronika Ekart Štefan Emeršič Dragica Lovrenčič Anton Majcen Milica Strmšek Anica Šmigoc Alenka 16. VVieser Milica 17. Žnidarič Gabrijela z zadostnim uspehom: 18. Klemenčič Marjan 19. Premužič Irena Popravni izpit so imeli: 20. Bakunič Mirjana (sl., an.) 21. Kovačec Jožica (tr.) 22. Pečnik Aleksandra (tr.) 23. Škvorc Janez (tr., kn.) 24. Turnšek Danica (tr., ops.) Izpit so opravile: Bakunič Mirjana, raz. uspeh zadosten Kovačec Jožica, raz. uspeh dober Pečnik Aleksandra, raz. uspeh dober Izpita nista opravila: Skvorc Janez Turnšek Danica 3. d razred Razrednik: Jože Bratina Izdelali so: z odličnim uspehom: 1. Serdinšek Terezija s prav dobrim uspehom: 2. Ber Franc 3. Hojnik Zinka 4. Horvat Anica 5. Juršič Marjeta 6. Jamnik Cecilija 7. Orlač Milena 8. Pišek Jožica 9. Purgaj Irena 10. Vrzela Darinka z dobrim uspehom: 11. Brodnjak Stanka 12. Dolenc Milena 13. Emeršič Franc 14. Hriberšek Majda 15. Jaki Marija 16. Kirič Otilija 17. Kukec Mira 18. Lelič Mira 19. Novak Veronika 20. Panič Vinko 21. Plaveč Vlado 22. Polajžar Erika 23. Pungračič Jožica 24. Toplak Alojz 25. Vrtič Marjan z zadostnim uspehom: 26. Kostanjevec Marta 27. Lah Nada 28. Lenart Anton 29. Pintarič Antonija 30. Sovdat Katarina Popravni izpit sta imeli: 31. Golob Silva (an.) 32. Polajnar Danica (sl.) Popravni izpit sta opravili: Golob Silva, raz. uspeh zadosten Polajnar Danica, raz. uspeh zadosten EKONOMSKA SREDNJA SOLA Oddelek za zaposlene 1. razred Razrednica: Marija Svetelšek Slušatelji: 1. Bezjak Angela 2. Grešnik Jožica 3. Hodnik Živka 4. Hrženjak Jožefa 5. Kolarič Jožefa 6. Kosec Ivanka 7. Kosi Stanislav 8. Krivec Borut 9. Luževič Antonija 10. Majcen Ivan 11. Pogelšek Marija 12. Požar Silva 13. Ribič Magdalena 14. Stumberger Ana 15. Turin Marija 16. Visenjak Antonija 17. Vrhovnik Matilda 18. Zadravec Jožefa 19. Zajšek Terezija 20. Zemljič Marija 21. Šoštarič - Gril Elizabeta 22. Šic Ana 23. Muršič Vera 24. Gotvajn Stane 25. Predovnik Stane STATISTIKA UČNIH USPEHOV V SOLSKEM LETU 1968/69 1. Razredni uspeh dijakov ob koncu pouka v juniju 1969 Razred Število dijakov m. ž. sk. IZDELALI Niso izdelali odlični Prfv. dobri zadostni skupaj P0Pf- ponav- dobn izpit Ijajo št. % št. % št- 0/0 št. °/0 5t. % št. o/0 št. % Neoce-št. % Ekonomska srednja šola L a 3 19 22 1 4,6 3 13,6 5 22,7 2 9,1 11 50,0 9 40,9 2 9,1 — — 1. b i 23 24 — — 3 12,5 6 25,0 6 25,0 15 62,5 3 12,5 5 20,8 1 4,2 Sk. I. 4 42 46 1 2,2 6 13,1 11 23,9 8 17,3 26 56,5 12 26,0 7 15,2 1 2,3 II. 3 27 30 — — 2 6,7 11 36,7 3 10,0 16 53,4 8 26,6 6 20,0 — — III. 10 21 31 — — 3 9,7 14 45,2 2 6,4 19 61,3 11 35,5 1 3,2 — — 4. a 1 21 22 1 4,5 5 22,7 13 59,2 1 4,5 20 90,9 2 9,1 — — — — 4. b 3 20 23 1 4,3 7 30,5 6 26,2 2 8,7 16 69,7 6 26,0 — — 1 4,3 Sk. IV. 4 41 45 2 4,4 12 26,7 19 42,3 3 6,6 36 80,0 8 17,8 — — 1 2,2 Sk. I,—IV. 21 131 152 3 1,9 23 15,2 55 36,2 16 10,5 97 63,8 39 25,6 14 9,2 2 1,4 Administrativna šola I. — 24 24 — — 3 12,5 11 45,9 5 20,8 19 79,2 5 20,8 — II. — 22 22 — — 3 13,5 7 32,1 3 13,5 13 59,1 7 31,7 2 9,1 - - Sk. I,—II. — 46 46 — — 6 13,0 18 39,1 8 17,4 32 69,5 12 26,2 2 4,3 - - Šolski center ZčZ blagovni promet 1. a 10 18 28 — — 8 28,8 13 46,4 2 7,1 23 82,1 4 14.3 — — 1 3,6 1. b 6 20 26 — — 2 7,7 11 42,3 1 3,8 14 53,8 9 23,2 3 11,6 — — L c 11 19 30 — — 2 6,7 15 50,0 3 10,0 20 66,7 8 26,7 2 6,7 — — Sk. I. 27 57 84 — — 12 14,3 39 46,4 6 7,1 57 67,8 21 25,0 5 5,9 1 1,2 2. a 6 19 25 — — 6 24,0 9 36,0 2 8,0 17 68,0 7 28,0 — — 1 4,0 2. b 4 21 25 — — 4 16,0 10 40,0 2 8,0 16 64,0 4 16,0 4 16,0 1 4,0 2. c 7 13 20 — — 2 10,0 6 30,0 8 40,0 16 80,0 3 15,0 1 5,0 — — Sk. II. 17 53 70 — — 12 17,1 25 35,8 12 17,1 49 70,0 14 20,0 5 7,1 2 2,8 3. a 5 20 25 1 4,0 2 8,0 11 44,0 3 12,0 17 68,0 7 28,0 1 4,0 — — 3. b 6 19 25' 1 4,0 4 16,0 17 68,0 3 12,0 25 100,0 — — — — — — 3. c 6 18 24 1 4,2 5 20,8 11 45,8 2 8,4 19 79,2 5 20,8 — — — — 3. d 7 25 32 1 3,1 9 28,1 15 46,9 5 15,7 30 93,8 2 4,2 — — — — Sk. III. 24 82 106 4 3,8 20 18,9 54 54,0 13 12,2 91 85,8 14 13,2 1 0,9 — — Sk. I.—III. 68 192 260 4 1,8 44 15,9 118 44,6 31 13,8 197 75,6 49 22,7 11 4,2 3 1,1 2. Razredni uspeh dijakov po popravnih izpitih - avgusta 1969 Število „ , dijakov Razred IZDELA L I Ponav- ljajo Neoce- njeni odlični P™. št. % št. % dobri zadostni skupaj m. ž. sk. št. % št. % št. % št. % št. % Ekonomska srednja šola 1. a 3 19 22 1 4,6 3 13,6 6 27,3 8 36,4 18 81,9 4 18,1 1. b 1 -23 24 — — 3 12,5 6 25,0 8 33,3 17 70,8 6 25,0 1 4,2 Sk. I. 4 42 46 1 2,2 6 13,0 12 25,2 16 34,8 35 76,1 10 21,7 1 2,2 II. 3 27 30 — — 2 6,7 12 40,0 10 33,3 24 80,0 6 20,0 — — III. 10 21 31 — — 3 9,7 16 51,6 9 29,0 28 90,3 3 9,7 — — 4. a 1 21 22 1 4,5 5 22,7 13 59,3 3 13,5 22 100,0 — — — — 4. b 3 20 23 1 4,3 7 30,5 7 30,5 6 26,1 21 91,4 1 4,3 1 4,3 Sk. IV. 4 41 45 2 4,4 12 26,8 20 44,4 9 20,0 43 95,6 1 2,2 1 2,2 Sk. L—IV. 21 131 152 3 1,9 23 15,1 60 39,5 44 28,9 130 85,4 20 13,2 2 1,4 Administrativna šola I. — 24 24 — — 3 12,5 12 50,0 8 33,3 23 95,8 1 4,2 - - II. - 22 22 — — 3 13,5 9 40,9 6 27,3 18 81,7 4 18,3 — — Sk. L—II. — 46 46 — — 6 13,0 21 45,6 14 30,5 41 89,1 5 10,9 — — Šolski center za blagovni promet 1. a 10 18 28 8 28,8 14 50,0 3 10,7 25 89,3 2 7,1 1 3,6 1. b 6 20 26 — — 2 7,7 17 65,4 3 11,5 22 84,6 4 15,4 — — 1. C 11 19 30 — — 2 6,7 18 60,0 6 20,0 26 86,7 4 13,3 — — Sk. I. 27 57 84 — — 12 14,3 49 58,3 12 14,3 73 86,9 10 11,9 1 1,2 2. a 6 19 25 — — 7 28,0 13 52,0 4 16,0 24 96,0 — — 1 4,0 2. b 4 21 25 — — 4 16,0 10 40,0 5 20,0 19 76,0 5 20,0 1 4,0 2. c 7 13 20 — — 2 10,0 7 35,0 10 50,0 19 95,0 1 5,0 — — Sk. II. 17 53 70 — — 13 18,5 30 42,8 19 27,1 62 88,4 6 8,8 2 2,8 3. a 5 20 25 1 4,0 2 8,0 11 44,0 9 36,0 23 92,0 2 8,0 — — 3 b 6 19 25 1 4,0 4 16,0 17 68,0 3 12,0 25 100,0 — — — — 3. c 6 18 24 1 4,2 5 20,8 13 54,2 3 12,5 22 91,7 2 8,3 — — 3. d 7 25 32 1 4,1 9 28,1 15 46,9 7 21,9 32 100,0 — — — — Sk. III. 24 82 106 4 3,8 20 18,09 56 52,8 22 20,7 102 96,2 4 3,8 — — Sk. L—III. 68 192 260 4 1,3 45 17,7 135 51,7 53 20,4 237 91,1 20 7,8 3 1,1 XIII. ZAKLJUČNI IZPITI 1. Na ekonomski srednji šoli a) v junijskem roku 1969 K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je prijavilo 48 kandidatov, ki so uspešno končali štiriletno šolanje na ekonomski srednji šoli v Ptuju. Izpitni termini : Pismeni izpiti: Knjigovodska naloga 11. junija 1969. Slovenska naloga 12. junija 1969. Ustni izpiti: Od 14. do 20. junija 1969. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj šole in predsednik IO po položaju, ker sekretariat za šolstvo SRS ni imenoval drugega predsednika: - predlagatelj naslova za slovensko pismeno nalogo iz širšega družbenega življenja in strokovni pregledovalec naloge, - izpraševalec za politično ekonomijo (vprašanja iz ekonomike SFRJ). - izpraševalec predmeta iz novejše zgodovine SFRJ in družbeno-politične ureditve (vprašanja iz novejše zgodovine). Bogdana Zorko, profesorica, dipl. oec., podpredsednik izpitnega odbora: - predlagateljica naslovov za slovensko pismeno nalogo iz gospodarskega področja in strokovna pregledovalka te naloge, - druga pregledovalka pismenih nalog iz knjigovodstva, - izpraševalka za gospodarsko poslovanje, - izpraševalka za politično ekonomijo (1. vprašanje - snov za II. in III. razred). Tone Lorger, profesor, tajnik izpitnega odbora: - izpraševalec za blagoznanstvo. Drago Šuligoj, profesor: - predlagatelj tem za slovensko pismeno nalogo iz področja kulture in znanosti ter prvi pregledovalec teh nalog, - drugi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz gospodarskega in družbenega področja, - izpraševalec za slovenski jezik. Zora Lenart, profesorica, ing. oec.: - predlagateljica pismenih nalog iz knjigovodstva in prva pregledovalka teh nalog. Marija Svetelšek. profesorica: - druga pregledovalka slovenskih pismenih nalog iz področja kulture in znanosti. Jože Čič, profesor: - izpraševalec za angleški jezik. Franc Kovačič, profesor, dipl. oec.: - izpraševalec za gospodarski zemljepis. Franc Maurič, profesor, dipl. oec.: - izpraševalec za gospodarsko poslovanje slušateljev oddelka za zaposlene. Frido Klančnik, dipl. pravnik: - izpraševalec za politično ekonomijo (1. vprašanje, snov II. in III. letnika ESS, oddelka za zaposlene). Doroteja Minko, profesorica: - izpraševalka za nemški jezik. Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica: - izpraševalka za družbeno-ekonomsko in politično ureditev SFRJ. Stane Tomšič, predmetni učitelj: - izpraševalec za gospodarsko računstvo. Teme pismenih nalog: 1. Slovenski jezik: a) ..Rodna zemlja, naša draga prst! Boš rod, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?" (Naša domovinski lirika od Vodnika do Bora) b) Pretekli in današnji svet nas ovirata na poti k napredku. c) Problemi kmetijstva v družbenem gospodarstvu. 2. Knjigovodstvo: Industrijski poslovni primer Uspeh dijakov po zaključnem izpitu: Priimek in ime šolsko leto in šola-oddelek Uspeh 1. Beranič Ljudmila 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 2. Brodnjak Cvetka 1968/69 ESŠ - redni odd. odličen 3. Perčič Kristina 1968/69 ESŠ - redni odd. nezadosten 4. Glazer Marija 1968/69 ESŠ - redni odd. zadosten 5. Hojnik Bariča 1968/69 ESŠ - redni odd. zadosten 6. Hriberšek Ljudmila 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz kn. 7. Kolmančič Anica 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 8. Kreutz Slavica 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz kn. 9. Kurež Anica 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 10. Ogrizek Dragica 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 11. Ožbolt Gordana 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 12. Polajžer Boža 1968/69 ESŠ - redni odd. nezadosten 13. Rober Majda 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 14. Rozman Marija 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 15. Selinšek Katarina 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 16. Šegula Darinka 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz pe. 17. Šmigoc Marija 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 18. Štampar Irena 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 19. Stokelj Gabriel 1968/69 ESŠ - redni odd. nezadosten 20. Zemljak Elizabeta 1968/69 ESŠ - redni odd. odličen 21. Andric Bogdan 1968/69 ESŠ - redni odd. zadosten 22. Anžel Marjana 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 23. Hrenko Milena 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 24. Korošec Vlasta 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 25. Kvas Anica 1968/69 ESŠ - redni odd. odličen 26. Lipar Stašica 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 2. Luznar Anica 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz pe. 28. Mojzer Marjana 1968/69 ESŠ - redni odd. zadosten 29. Obran Irena 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 30. Pirš Milan 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 31. Rojko Olga 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz sl. 32. Vidovič Marija 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 33. Vinkler Miroslava 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 34. Vrečar Marta 1968/69 ESŠ - redni odd. dober 35. Zadravec Vladimir 1968/69 ESŠ - redni odd. prav dober 36. Zorčič Milena 1968/69 ESŠ - redni odd. zadosten 37. Ambrožič Jera 1967/68 ESŠ - odd. 2 :a zap. nezadosten 38. Cerk Elizabeta 1966/67 ESŠ - redni odd. nezadosten 39. Janžekovič Zvonka 1967/68 ESŠ - odd. za zap. dober 40. Kostel Štefan 1968/69 ESŠ - odd. za zap. zadosten 41. Lašič Kristina 1967/68 ESŠ - odd. za zap. dober 42. Obran Anica 196,*/68 ESŠ - odd. 2 :a zap. prav dober 43. Puklavec Marija 1966/67 ESŠ - odd. 3 :a zap. popr. izp. iz sl. Priimek in ime šolsko leto in šola-oddelek Uspeh 44. Sedlašek Zofija 1966/67 ESS - odd. za zap. nezadosten 45. Toplak Marjeta 1966/67 ESŠ - odd. za zap. odst. zar. bol. 46. Vinkler Silva 1966/67 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz sl. 47. Vočanec Milka 1967/68 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz sl. 48. Vučak Rozalija 1967/68 ESŠ - odd. za zap. dober b) v jesenskem roku 1969: K zaključnemu izpitu se je prijavilo 21 kandidatov. Všteti so kandidati, ki v junijskem izpitnem roku niso izpolnili pogojev in so drugič opravljali zaključni izpit. Teh kandidatov je bilo sedem. Izpitni termini: Pismeni izpiti: Knjigovodska naloga 26. avgusta 1969. Slovenska naloga 27. avgusta 1969. Ustni izpiti: Od 28. avgusta do 30. avgusta 1969. Izpitni odbor: Kot v junijskem izpitnem roku. Teme pismenih nalog: 1. Slovenski jezik: a) Kljub precejšnjemu zamudništvu smo vendarle zgradili mogočno stavbo naše književnosti. b) Demokratično rešujemo nasprotja pri graditvi socializma. c) Zunanja trgovina in mednarodni plačilni promet sta činitelja našega gospodarskega razvoja. 2. Knjigovodstvo: Industrijski poslovni primer. Uspeh dijakov pri zaključnem izpitu: Priimek in ime šolsko leto in šola-oddelek Uspeh 1. Arnuš Darinka 1967/68 ESŠ - odd. za zap. zadosten 2. Brglez Neža 1967/68 ESŠ - odd. za zap. zadosten 3. Gajser Justina 1967/68 ESŠ - odd. za zap. zadosten 4. Habjanič Marija 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz gp. 5. Jakub Marija 1968/69 ESŠ - redni odd. zadosten 6. Kemperle Danica 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp iz pe. 7. Kramberger Katarina 1968/69 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz kn. 8. Letonja Klotilda 1966/67 ESŠ - odd. za zap. zadosten 9. Mikša Rozalija 1968/6.9 ESŠ - redni odd. popr. izp. iz kn. 10. Malger Stanislava 1967/68 ESŠ - odd. za zap. dober 11. Petrovič Nada 1968/69 ESŠ - redni odd. p. izp. iz TDU 12. Slatič Ivanka 1967/68 ESŠ - odd. za zap. popr. izp. iz gr. 13. Zamuda Marjeta 1967/68 ESŠ - odd. za zap. zadosten 14. Zorko Milojka 1968/69 ESŠ - redni odd. nezadosten 15. Ambrožič Jera 1967/68 ESŠ - odd. za z. II. r. popr. izp. iz sl. 16. Cerk Elizabeta 1966/67 ESŠ - red. odd. III. r. popr. izp. iz sl. Priimek in ime Šolsko leto in šola-oddelek Uspeh 17. Perčič Kristina 1968/69 ESS - red. odd. II. r. dober 18. Polajžer Boža 1968/69 ESS - red. odd. II. r. popr. izp. iz pe. 19. Toplak Marjeta 1966/67 ESS - red. odd. II. r. zadosten 20. Sedlašek Zofija 1966/67 ESS - red. odd. II. r. popr. izp. iz sl. 21. Stokelj Gabriel 1968/69 ESS - red. odd. II. r. popr. izp. iz kn. Popravni izpiti (zaključni) od 28. do K popravnemu zaključnemu izpitu so 30. avgusta 1969. se prijavili naslednji kandidati in dosegli takle uspeh zaključnega izpita: Priimek in ime Uspeh Priimek in ime Uspeh 1. Hriberšek Ljudmila zadosten 4. Luznar Anica zadosten 2. Kreutz Slavica zadosten 5. Rojko Olga zadosten 3. Šegula Darinka zadosten 6. Vočanec Milka zadosten Popravni izpiti (zaključni) od 21. do K popravnemu izpitu so se prijavili 23. oktobra 1969. naslednji kandidati in dosegli takle uspeh zaključnega izpita: Priimek in ime Uspeh Priimek in ime Uspeh 1. Habjanič Marija zadosten 8. Ambrožič Jera zadosten 2. Kemperle Danica zadosten 9. Cerk Elizabeta zadosten 3. Kramberger Katarina dober 10. Puklavec Marija dober 4. Mikša Rozalija dober 11. Sedlašek Zofija zadosten 5. Petrovič Nada zadosten 12. Slatič Ivanka zadosten 6. Polajžer Boža zadosten 13. Vinkler Silva zadosten 7. Stokelj Gabriel zadosten c) Končni statistični podatki o zaključnih izpitih v šolskem letu 1968/69: Uspeh Redni Izredni Skupaj m z sk m ž sk m Ž sk K zaključnemu izpitu se je prijavilo 4 39 43 1 18 19 5 57 62 Zaključni izpit opravilo 4 38 42 1 18 19 5 56 61 Z odličnim uspehom — 3 3 — — — — 3 3 S prav dobrim uspehom 1 8 9 — 1 1 1 9 10 Z dobrim uspehom 1 13 14 — 5 5 1 18 19 Z zadostnim uspehom 2 14 16 1 12 13 3 26 29 Zaključnega izpita ni opravilo — 1 1 — — — — 1 1 2. Na administrativni šoli a) v junijskem roku 1969: V šolskem letu je uspešno izdelalo 2. razred administrativne šole v Ptuju 13 dijakinj. Vse dijakinje so se prijavile k zaključnemu izpitu v junijskem roku. Izpitni termini : Pismene naloge: Iz stenografije in strojepisja 3. 6. 1969. Iz slovenskega jezika 6. 6. 1969. Zagovor praktičnih znanj: 3. 6. 1969. Ustni del zaključnega izpita 11.6.1969. Izpitni odbor: Jože Stropnik, ravnatelj šole, predsednik. Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica, podpredsednica: - predlagateljica naslova za pismeno nologo iz slovenskega jezika iz širšega družbenega področja, - prva korektorica nalog iz tega področja, - izpraševalka za pisarniško poslovanje. Ruža Standeker, strokovna učiteljica, tajnica: - predlagateljica naslova za pismeno slovensko nalogo iz področja gospodarstva, - prva korektorica te naloge, - predlagateljica tem pismenih nalog iz stenografije in strojepisja, - prva korektorica teh nalog, - izpraševalka za stenografijo in stro-jepis. Marija Svetelšek, profesorica sloven-venščine, članica: - predlagateljica naslova za pismeno nalogo iz slovenskega jezika iz kulturno-znanstvenega področja, - prva pregledovalka nalog iz tega področja in druga pregledovalka ostalih slovenskih nalog. - izpraševalka za slovenski jezik, Jože Čič, profesor: - drugi korektor nalog iz področja kulture in znanosti. Feliks Peklar, strokovni učitelj: - drugi korektor nalog iz stenografije in strojepisja. Teme pismenih nalog : 1. Slovenski jezik: a) V našem delu je naš napredek, h) Napredek gospodarstva izboljšuje življenjske razmere, c) Le delavcem bo v last kdaj svet, ne vam milijonarjem, naš bode svet! 2. Stenografija: Dober gospodar varčuje, ko je kaj varčevati (Zapis besedila v stenogram v stopnjevani hitrosti 120--140-160-180 = 600 zlogov - deši-friranje 45 minut) 3. Strojepis: 10-minutni hitrostni prepis; Oblikovanje pogodbe po neoblikovani predlogi; Oblikovanje zapisnika v stroj po diktatu; Oblikovanje dopisa v klasični obliki po stenogramu. Končni uspeh zaključnih izpitov : Priimek in ime Uspeh 1. Dežman Zdenka popr. izp iz sl. 2. Dobravec Tanja dober 3. Hecl Irena dober 4. Heindler Kristina dober 5. Košir Sonja dober 6. Lauko Marina zadosten 7. Ornik Majda dober 8. Senica Anica dober 9. Širovnik Marjana odkl. do j. izp. r. 10. Škerget Ksenija odkl. do j. izp. r. 11. Unuk Regina dober 12. Titan Jožica dober 13. Bokan Angela odkl. do j. izp. r. b) jesenski izpitni rok V jesenskem izpitnem roku so opravljale izpit kandidatke, ki so uspešno izdelale 2. razred po razrednih popravnih izpitih ter dijakinje, ki niso uspele v junijskem roku 1969. Izpitni termini : Pismene naloge: Iz stenografije in strojepisja 25. 8. 1969 Iz slovenskega jezika 27. 8. 1969. Zagovor praktičnih znanj: Iz stenografije in strojepisja 25. 8. 1969 Ustni del zaključnega izpita: 8. 9. 1969 Izpitni odbor: Kot v juniju. Teme pismenih nalog : 1. Slovenski jezik: a) Kaj bi pokazal in povedal o Jugoslaviji prijatelju iz zamejstva? b) Industrija - osnova vsakega družbenega sistema. c) Slovenski književniki - glasniki in vzgojitelji revolucionarne proletarske zavesti. 2. Stenografija: Izgradnja družbenega in pravnega sistema (Zapis besedila v stenogram v hitrosti 120-140-160-180 = 600 3 V šolskem centru a) v junijskem roku 1969 K zaključnemu izpitu v februarskem roku se je prijavilo 5 kandidatov, ki so končali triletno šolanje v šolskem centru za blagovni promet v Ptuju in jim je potekla učna doba 1. februarja 1969. Izpitni termini : Pismeni del izpita: Slovenska naloga 10. 2. 1969. Ustni del izpita: 11. 2. 1969. Izpitni odbor : Jože Stropnik, ravnatelj, predsednik. zlogov - dešifriranje 45 minut) 3. Strojepisje: 10-minutni hitrostni prepis; Oblikovanje odločbe v stroj po diktatu; Oblikovanje dopisa po neoblikovani predlogi; Oblikovanje dopisa po stenogramu. Končni uspeh zaključnih izpitov : Priimek in ime Uspeh 1. Hotko Ivana zadosten 2. Jelen Sonja popr. izp. iz sl. 3. Kramberger Majda zadosten 4. Sukič Marija zadosten 5. Dežman Zdenka zadosten 6. Širovnik Marjana popr. izp. iz sl. 7. Škerget Ksenija p. izp. iz p. posl. 8. Kurmanšek Helena od.do nasl.izp.r. Popravni zaključni izpiti od 21. do 23. oktobra 1969. Izpit so opravljale 3 kandidatke in dosegle naslednji končni uspeh: 1. Jelen Sonja zadosten 2. Širovnik Marjana zadosten 3. Škerget Ksenija zadosten za blagovni promet Jože Bratina, strokovni učitelj, podpredsednik: - predlagalec naslova za slovensko nalogo iz področja gospodarstva in strokovni pregledovalec te naloge, - izpračevalec pri zagovoru seminarskih nalog iz predmeta blagoznanstvo (živilska stroka). Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica, tajnica : - predlagateljica naslova za slovensko nalogo iz širšega družbenega življenja in strokovna pregledovalka te naloge. Marija Svetelšek, profesorica, članica: - predlagateljica naslova za slovensko nalogo iz področja kulture in znanosti in prva pregledovalka te naloge, - druga pregledovalka slovenskih pismenih nalog iz gospodarstva in širšega družbenega življenja, - izpraševalka za slovenski jezik z estetsko vzgojo. Tone Lorger, profesor, član: - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz predmeta blagoznanstvo (tehnična stroka). Drago Šuligoj, profesor, član: - drugi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz področja kulture in znanosti. Teme pismenih nalog: Za slovenski jezik: a) Naša misel širi svetla krila . . (ob 50-letnici KPJ), b) Prešeren in Cankar - glasnika naših dni, c) Potrošniki v naši prodajalni. Uspeh učencev pri zaključnem izpitu: 1. Lelič Mira 2. Lenart Anton 3. Plaveč Vlado 4. Polajnar Danica 5. Toplak Alojz dober dober prav dober dober prav dober b) v junijskem roku 1969: K zaključnemu izpitu v junijskem roku se je prijavilo 59 kandidatov, ki so uspešno končali triletno šolanje v šolskem centru za blagovni promet v Ptuju. Izpitni termini: Pismeni del izpita: Slovenska naloga 6. 6. 1969. Ustni del izpita: od 9. do 13. 6. 1969. Izpitni odbor: Jože Stropnik, razvnatelj, predsednik. Franc Maurič, profesor, podpredsednik: - predlagalec naslova za slovensko nalogo iz področja gospodarstva in strokovni pregledovalec te naloge. Tatjana Pečnik, predmetna učiteljica, tajnica: - predlagateljica naslova za slovensko nalogo iz širšega družbenega življenja in strokovna pregledovalka te naloge. Marija Svetelšek. profesorica, članica: - predlagateljica naslova za slovensko nalogo iz področja kulture in znanosti (za 3. b, c, d) in prva pregledovalka te naloge, - druga pregledovalka slovenskih pismenih nalog iz gospodarstva in širšega družbenega življenja (za 3. b, c, d), - druga pregledovalka slovenskih pismenih nalog iz področja kulture in znanosti (za 3. a), - izpraševalka za slovenski jezik (za 3. b, c, d). Drago Šuligoj, profesor, član: - predlagalec naslova za slovensko nalogo iz področja kulture in znanosti (za 3. a) in prvi pregledovalec te naloge, - drugi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz gospodarstva in širšega družbenega življenja (za 3. a), - drugi pregledovalec slovenskih pismenih nalog iz področja kulture in znanosti (za 3. b, c, d), - izpraševalec za slovenski jezik (za 3. a razred). Jože Bratina, strokovni učitelj, član: - izpraševalec pri zagovoru seminarskih nalog iz predmeta blagoznanstvo (živilska stroka). Tone Lorger, profesor, član: - izpraševalec pri zagovora seminarskih nalog iz predmeta blagoznanstvo (tehnična stroka). Teme pismenih nalog: Za slovenski jezik: a) Samopostrežba je nujnost današnje trgovine. b) V našem delu je naš napredek. c) Le delavcem bo v last kdaj svet, ne vam milijonarjem - naš bode svet! Uspeh učencev pri zaključnem izpitu: 1. Bauman Stanko dober 2. Belčič Zlatka prav dober 3. Ber Franc odličen 4. Božičko Marija odličen 5. Brečko Veronika dober 6. Brodnjak Ivan odličen 7. Dolenc Milena prav dober 8. Drevenšek Marjan dober 9. Ekart Stefan popr. izp. iz sl. 10. Emeršič Dragica dober 11. Emeršič Franc zadosten 12. Fric Stanislava prav dober 14. Gnilšek Marija prav dober 14. Golc Irena prav dober 15. Golob Silva dober 16. Hcrtiš Milena popr. izp. iz sl. 17. Hriberšek Majda dober 18. Juršič Marjeta prav dober 19. Kaučevič Anica prav dober 20. Kirbiš Branko dober 21. Kirič Otilija dober 22. Klemenčič Marjan popr. izp. iz sl. 23. Kostanjevec Marta popr. izp. iz sl. 42. Kukec Mira zadosten 25. Lah Helena dober 26. Ličen Irena prav dober 27. Lorenčič Majda dober 28. Lovrenčič Anton dober 29. Lovrenčič Danica dober 30. Lovrenčič Jože dober 31. Napast Katarina popr. izp. iz sl. 32. Nasko Marta dober 33. Novak Tatjana dober 34. Novak Terezija prav dober 35. Masten Marta popr. izp. iz sl. 36. Metličar Marija prav clober 37. Mohorič Matilda zadosten 38. Murko Silva zadosten 39. Očišnik Vitoslava prav dober 40. Orlač Milena prav dober 41. Panič Vinko popr. izp. iz sl. nezadosten 42. Pernat Milica sl. in sem. n. 43. Petek Franc prav dober 44. Petrovič Štefka dober 45. Pintarič Antonija dober 46. Pišek Jožica prav dober 47. Planinc Janko prav dober 48. Plohl Katica odličen 49. Premužič Irena popr. izp. iz sl. 50. Pungračič Jožefa prav dober 51. Ribič Stanka prav dober 52. Sovdat Katica dober 53. Strmšek Anica prav dober 54. Šmigoc Alenka prav dober 55. Tomažič Marjeta odličen 56. Valenčak Vera odličen 57. Varvoda Danica dober 58. Vrtič Marjan popr.izp.sem.n 59. Žnidarič Gabrijela dober c) v jesenskem roku 1969: K zaključnemu izpitu v jesenskem roku se je prijavilo 37 kandidatov, ki jim je potekla učna pogodba 1. septembra 1969. 8 kandidatov je opravljalo tudi popravni izpit. Izpitni termini : Pismeni del izpita: Slovenska naloga 27. 8. 1969. Ustni del izpita: 28. 8. in od 3. do 5. 9. 1969. Izpitni odbor: Kot v junijskem roku. Teme pismenih nalog: Za slovenski jezik: a) Kaj bi pokazal in povedal o Jugoslaviji prijatelju iz zamejstva? b) Svet Tavčarjeve in Kersnikove proze c) Vpliv reklame na trgovino in potrošnjo. Uspeh učencev pri zaključnem izpitu : 1. Bakunič Mirjana popr. izp. iz sl. 2. Brodnjak Stanka dober 3. Dobljekar Saša dober 4. Fajfarič Marica prav dober 5. Geč Anica prav dober 6. Hergula Milica zadosten 7. Hojnik Zinka odličen 8. Horvat Anica prav dober 9. Horvat Franc popr. izp. iz sl. Popravni zaključni izpit iz slovenskega 10. Ilec Alojzija prav dober jezika ali zagovora seminarske naloge pa 11. Iskra Milena zadosten so v tem izpitnem roku opravljali in do- 12. Jaki Marija popr. izp. iz sl. segli naslednji končni uspeh zaključnega 13. Jambriško Slavice prav dober izpita: 14. Jamnik Cilka dober 1. Ekart Stefan dober 15. Kotar Tatjana dober 2. Hertiš Milena dober 16. Kranjc Majda odličen 3. Klemenčič Marjan dober 17. Kovačec Jožica dober 4. Kostanjevec Marta dober 18. Kukec Staša popr. izp. iz sl. 5. Napast Katarina zadosten 19. Lah Nada dober 6. Panič Vinko nezadosten 20. Novak Veronika dober 7. Pernat Milica zadosten 21. Majcen Milica dober 8. Vrtič Marjan zadosten 22. Maroh Ljubica dober 23. Pečnik Aleksandra dober Popravni zaključni izpiti 21. in 23. 24. Pintarič Drago prav dober 10. 1969: 25. Polajžar Erika dober 26. Purgaj Irena prav dober Popravni zaključni izpit iz slovenskega 27. Rajh Anica dober jezika je opravljalo 8 kandidatov. Dosegli 28. Rakuša Jožica dober so naslednji končni uspeh zaključnega 29. Ratajc Anica popr. izp. iz sl. izpita: 30. Sedlašek Branko popr. izp. iz sl. 1. Bakunič Mirjana dober 31. Serdinšek Terezija odličen 2. Horvat Franci dober 32. Sever Marija dober 3. Jaki Marija dober 33. Sitar Marija dober 4. Kukec Staša dober 34. Sohar Zdenka popr. izp. iz sl. 5. Premužič Irena zadosten 35. Štebih Slavica dober 6. Ratajc Anica dober 36. Vrzela Darinka prav dober 7. Sedlašek Branko dober 37. Wiesser Milica dober 8. Sohar Zdenka zadosten POSLOVNO POROČILO k zaključnemu računu ekonomske srednje šole v Ptuju za poslovno leto 1968 Splošni del Zavod je bil ustanovljen po 1. odstavku 112. člena splošnega zakona o šolstvu - Uradni list SFRJ št. 28-535/58 - in 8. točki 102. člena zakona o pristojnosti okrajnih in občinskih ljudskih odborov -Uradni list SFRJ št. 23-650/57 - na 27. seji okrajnega ljudskega odbora Maribor z odločbo št. 09/2-E-l0/1 od 14. 7. 1960. Prvi vpis v šolo je bil 1. 9. 1960. Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je izdalo na osnovi Pravilnika o vpisovanju zavodov v register - Uradni list SFRJ št. 37/65 - sklep o vpisu v register pod številko 368/1-8 z dne 13. 5. 1966. Predmet poslovanja zavoda je izobraževanje dijakov v štiriletni ekonomski srednji šoli kot popolni srednji strokovni šoli, v poklicni dvoletni administrativni šoli in poklicni triletni šoli za učence v trgovini oziroma v šolskem centru za blagovni promet. Tako so v zavodu združene tri strokovne šole pod enim upravnim vodstvom in skupnimi organi upravljanja. Pristojnosti ustanoviteljstva zavoda je prevzel občinski ljudski odbor z odločbo št. 06/7-EO-1/2-61 z dne 12. 7. 1961. Po registraciji so odgovorne osebe, ki so pooblaščene za podpisovanje zavoda: 1. Stropnik Jože. ravnatelj, ki podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda; 2. Gajzer Truda, tajnica in računovodkinja zavoda, ki podpisuje skupno z ravnateljem vse listine finančne narave; 3. Lenart Zora, profesorica, sopodpi-suje v odsotnosti ravnatelja akte administrativnega in vse listine finančnega značaja: 4. Tomšič Stane, predmetni učitelj, so-podpisuje v odsotnosti ravnatelja ali namestnika vse listine finančne narave. V samoupravni delovni skupnosti je 22 članov, ki predstavljajo organ samouprave. V njej sodelujejo glede na posebne pristojnosti trije zastopniki javnosti (po en za ekonomski, administrativni in trgovski oddelek). Upravni odbor zavoda šteje pet članov. Stalne komisije zavoda so: - komisija za volitve in imenovanja, - komisija za delitev variabilnega dela osebnih dohodkov, Občasne komisije so: - disciplinska komisija; Zavod ima naslednje samoupravne akte: - Statut; - Pravilnik o delovnih razmerjih; - Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Delovna skupnost je imela v poslovnem letu enajst rednih sej. Na sejah je DS obravnavala: - Zaključni račun za leto 1967, - Vprašanje obstoja ekonomske srednje šole, - Razpis delovnega mesta ravnatelja. - Pojasnila republiškega serkretariata za šolstvo o pogojih v delovnem razmerju, - Razpis o pogojih vpisa v ESS in AS, - Merila za delitev OD v letu 1968, - Delovni načrt za šolsko 1. 1968/69, - Volila organe samoupravljanja, - Odobritev posojil iz sredstev stanovanjskega sklada nekaterim članom DS, - Razna personalna vprašanja (odpovedi in drugo), - Razna druga vprašanja iz svoje pristojnosti. Posebni del Delovni program, ki ga je DS na eni izmed prvih sej v letu 1968 sprejela, je bil v glavnem izveden. Za boljšo funkcionalnost dela smo nabavili še nekaj osnovnih sredstev in materiala za blago-znanski laboratorij in telovadnico. Morali bi nabaviti tudi nekaj pisalnih strojev za pouk strojepisja, ker so sedanji skoraj dotrajani. V preteklem letu nismo planirali nabave novih pisanih strojev, ker se je skozi leto vleklo vprašanje obstoja ekonomske šole in administrativne šole. Ko bo to vprašanje dokončno rešeno, bomo morali nabaviti tudi pisalne stroje. Vrednost osnovnih sredstev na dan 31. 12. 1968 znaša 858.198,98 din. V letu 1968 smo nabavili za 16.696,65 din osnovnih sredstev. Celotni dohodek v letu 1968 je znašal 708.556,01 din, od tega je znašala dotacija Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj 660.135,80 din, ostalo so dohodki gospodarskih organizacij, negospodarskih organizacij in nekateri drugi dohodki. Obveznosti na koncu leta so znašale 171.55 din, terjatve pa 7.399,15 din. Vsi stroški in osebni dohodki s prispevki so znašali 685.476,80 din, od tega odpade na materialne izdatke 62.699,70 din, neplačana amortizacija pa znaša 15.975,40 din; tako je razmerje med osebnimi dohodki in materialno potrošnjo približno 11 %. Osebni dohodek deli zavod po kriterijih Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj, in sicer znaša do 31. 8. 1968 osnova za: - osebje s sredješolsko izobrazbo - osebje z višješolsko izobrazbo - osebje visokošolsko izobrazbo - za tajnika - za računovodjo 750.00 din 900.00 din 1.050,00 din 750.00 din 750,00 din - za snažilke 450,00 din - za hišnika 500,00 din Za materialne izdatke se obračuna 15% od osebnih dohodkov za pedagoško osebje, Od 1. 9. 1968 so se osnove za izračun osebnega dohodka za pedagoško osebje zvišale, in sicer: - pri učiteljih s srednješolsko izobrazbo na 850,00 din - pri učiteljih z višješolsko izobrazbo na 1.000,00 din - pri učiteljih z visokošolsko izobrazbo na 1.150,00 din Notranja delitev je glede na kriterije ustanovitelja nekoliko spremenjena; upošteva se položaj glede na kvalifikacijo in razpon po službenih letih. V letu 1968 smo imeli naslednje sklade: 1. Sklad skupne porabe, kjer so sredstva še iz leta 1967; v letu 1968 nismo mogli vložiti nobenih sredstev v ta sklad, ker smo po zaključnem računu izkazali majhno izgubo. Sredstva na tem skladu so bila minimalna in so znašala na dan 51. 12. 1968 le 1.332,88 din. 2. Sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo: dohodki so v letu 1968 -upoštevajoč saldo iz leta 1967 v znesku 11.892,56 din znašali 30.613,85 din, izdatki pa 24.463,90 din (anuitete za dvoje stanovanj in posojila za popravila stanovanjskih hiš trem članom DS); saldo na tem skladu znaša dne 31. 12. 1968 6.149.95 din. Po zaključnem računu smo formirali obvezni rezervni sklad, ki ga v letu 1968 zaradi izgube nismo imeli. V ta sklad smo po zaključnem računu nakazali 1.640,55 din. V sklad skupne porabe bomo nakazali po zaključnem računu 15.000.00 din. Ostali del dohodka, ki nam je ostal za razdelitev, v znesku 13.626,96 din pa bomo po sklepu DS vložili v poslovni sklad za osebne dohodke. Stanje osebja na dan 31. 12. 1968 je naslednje: 1 ravnatelj, 8 profesorjev, 3 predmetni učitelji, 4 strokovni učitelji, 1 tajnik in računovodja, 3 snažilke, 1 hišnik, 4 honorarni predavatelji. V prihodnjem šolskem letu bomo morali razpisati delovno mesto učitelja za blagoznanstvo in učitelja za slovenski jezik. Sola ima 12 učilnic, 1 laboratorij, 1 telovadnico, 1 knjižnico, 2 kabineta, 1 zbornico, 2 pisarni, 1 sobo za razgovor s starši in ostale prostore, ki jih zahtevajo higiensko zdravstveni predpisi. Vse učilnice so svetle in prostorne; v vseh prostorih so peči za kurjavo z drvmi, oziroma premogom. Šolsko poslopje je bilo v letih 1961 in 1962 adaptirano. Zato so delovni pogoji zadovoljivi in šolsko delo poteka v redu brez večjih motenj in ovir. Ravnatelj: Jože Stropnik 1. r. EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA PTUJ BILANCA IN OBRAČUN CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA TER RAZDELITEV DOHODKA ZA LETO 1968 Razred skupina ali ELEMENTI konto Stanje na dan 31. dec. 1968 /. BILANCA A. Aktiva 000 001 003 Zemljišča za gospodarske namene Gradbeni objekti gospodarskega značaja Delovne priprave 386,40 654.364,78 203.447,80 Aktivna osnovna sredstva 858.198,98 del 010 Popravek vrednosti delovnih priprav 126.509,95 010-021 Skupaj popravki vrednosti osnov. sred. 126.509,95 00 brez 008 02 manj 010 Sedanja vrednost aktivnih osnovnih sredstev 731.689,03 100 Denarna sredstva na žiro računu 83.349,40 102 Izločena in omejena sredstva skladov 10,74 17 Razna sredstva in kreditna razmerja 17.000,00 12 brez 121 Kupci v državi 7.399,15 22 brez 221 Dobavitelji v državi 322,00 3 Zaloge materiala in drobnega inventarja 15.350,86 13, 23, 24, 27 Druge terjatve in predplačane obveznosti 1.209.40 14 do 16 19, 21, 25 26 in 29 Razna aktiva 13.717,86 040 do 0480 Sredstva skupne porabe 69.469,73 105 Denarna sredstva skupne porabe 7.482,83 Vsega aktiva 947.001,00 Razred skuoina ali ELEMENTI Stanje na dan 31. dec. 1968 B. Pasiva 900 Poslovni sklad 810.794,95 22 brez 221 in del 920 Dobavitelji v državi 171,55 13 brez dela 135 in dela 137 23, 24, 27 Obveznosti iz celotnega dohodka in druge obveznosti 584,20 14 do 16, 19, 21, 25, 26 brez 268 in 29 Razna pasiva 18.330,73 268 Obračunani osebni dohodki v zalogah konec leta 6.526,46 930 Rezervni sklad 1.640,55 940 Sklad skupne porabe 39.482,83 919 Krediti za sredstva skupne porabe 69.469,73 Vsega pasiva 947.001,00 A. Ugotovitev celotnega dohodka 4 stolpec 4 Realizacija gotovih proizvodov in storitev po izdanih fakturah 707.319,15 5 stolpec 4 Terjatve od kupcev 7.399,15 6 stolpec 4 Plačana realizacija 699.920,00 Drugi dohodki 8.636,01 Celotni dohodek 708.556,01 B. Ugotovitev dohodka 7 Porabljeni material 26.735,33 8 Izdatki za storitve 5.677,30 14 Stroški za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev 8.861,96 20 Amortizacija 15.807,67 Porabljena sredstva 57.082,26 Razred skupina konto ali ELEMENTI ihdfc "mT Neto produkt 651.473,75 13 Zavarovalne premije 1.073,63 22 Prispevki in članarine zbornicam in drugim organizacijam ter drugi prispevki in članarine, ki obremenjujejo poslovne stroške 633,28 17 Osebni izdatki, ki obremenjujejo poslovne stroške 3.661,15 11 Stroški za izobraževanje strokovnih kadrov 212,74 Vsega v breme celotnega dohodka 62.663,06 Dohodek 645.892,95 Dohodek iz samostojnega poslovanja 645.892,95 Dohodek za razdelitev 645.892,95 C. Razdelitev dohodka 57 V rezervni sklad — obvezni del 1.640,55 Za osebne dohodke 585.753,56 Za stanovanjsko izgradnjo Prispevek Skopju iz sredstev za osebne 23.430,14 dohodke iz delovnega razmerja Prispevek Skopju iz sredstev, namenjenih 5.857,54 za investicije 584,20 Za poslovni sklad 13.626,96 V sklad skupne porabe 15,000,00 VI. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKIH Razred skupina ali ELEMENTI konto Stanje na dan 31. dec. 1968 25 stolpec 4 Osebni dohodki, vkalkulirani med letom 25 stolpec 6 Osebni dohodki v plačanih 621.567,70 proizvodih in storitvah 140 Akontacije na čiste osebne dohodke 615.041,24 iz delovnega razmerja 141, 142 del 144 in 276 Druga čista izplačila iz sredstev 319.698,07 za osebne dohodke 96.581,95 Vsega čisti osebni dohodki in osebni prejemki 416.280,02 236 Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja s prispevkom za izobraževanje 77.367,70 del 237 Prispevek za socialno zavarovanje del 237 Prispevek za otroško varstvo del 239 Prispevek za zaposlovanje del 238 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo v 89.571,37 525,35 1.420,97 sklad skupne porabe del 238 Sredstva za stanovanjsko izgradnjo 18.222,99 del za subvencioniranje stanarin del 239 Prispevek za Skopje iz sredstev 5.466,60 za osebne dohodke delavcev 5.922,10 Skupaj prispevki 206.497,08 Skupaj osebni dohodki s prispevki 622.777,10 VI. PODATKI O DELOVNIH URAH IN ŠTEVILU ZAPOSLENIH Razred skupina ali ELEMENTI Stanje na dan 31. dec. 1968 45 Delovne ure, vkalkulirane med letom 480,48 47 Porabljene delovne ure v plačanih proizvodih in storitvah 480,48 Povprečno število zaposlenih po delovnih urah, vkalkuliranih med letom 21 Povprečno število zaposlenih po številčnem stanju konec mesecev 24 VII. RAZNI PODATKI A. Gibanje osnovnih sredstev a) Povečanje (dotok) Nova sredstva 11.813,60 C. Sredstva skupne porabe Sredstva, porabljena za stanov, izgradnjo Sredstva, porabljena za druge potrebe 24.463,90 Stanje sredstev skupne porabe od 4 odstotnega dela za stanovanjsko izgradnjo na koncu leta 6.149,95 D. Drugi podatki Fakturirana realizacija v tekočem letu 707.319,15 Povprečno izkoriščena osnovna sredstva 715.139,93 Povprečno razpoložljiva obratna sredstva 82.028,06 Povprečen znesek poslovnega sklada 797.167,99 Stroški za investicijsko vzdrževanje Po predpisanih minimalnih stopnjah 8.956,00 obračunana amortizacija Dokončno obračunana amortizacija po 15.975.40 zaključnem računu Neporabljena sredstva amortizacije 15.975,40 konec leta 23.146,17 E. STANJE POSLOVNEGA SKLADA, KI SE UPORABLJA ZA OBRATNA SREDST\'A Razred skupina ali ELEMENTI konto Stanje na dan 31. dec. 1968 Del poslovnega sklada, ki se uporablja za obratna sredstva 79.095,35 Dohodki od občinskih-komunalnih in medkomunalnih družbenih skladov 660.135,80 Plačana realizacija od gospodarskih organizacij — podjetij 20.205,00 Plačana realizacija od negospodarskih organizacij-institutov, zavodov, šol, bank. zdravstvenih in drugih zavodov in organizacij zunaj gospodarstva 7.381,60 Plačana realizacija od občanov in civilnih pravnih oseb 12.197,60 Skupaj 699.920,00 Stroški za negospodarske storitve, ki se plačujejo zavodom in drugim negospodarskim organizacijam 1.645,19 Dne 3. februarja 1969 Vodja računovodstva: Predsednik UO: Gajzer Truda, l. r. Tomšič Stane. I. r. Direktor: Stropnik Jože, l. r. IZDAJO TEGA ŠOLSKEGA POROČILA SO OMOGOČILE DELOVNE SKUPNOSTI V PTUJU IN ORMOŽU PTUISKA TISKARNA PTUI TISKARNA KNJIGOVEZNICA KARTONAŽA Nudi kakovostne usluge hitro in po solidnih cenah. TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA „Q>&£l£ OflLdtLč" KIDRIČEVO Proizvajamo: Surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih, kalcinirana glinica ALOz, alumiraijiske legure, katran in mešanice fenola Telefon: 79-610 Maribor Teleiks: Kidričevo 331-16 Pošta Kidričevo Železniška postaja Kidričevo. .Perutnina. p t u j z obrati: — farma piščancev z valilnico, — klavnico in hladilnico, — farma kokoši nesnic, — meš-alnica močnih krmil, — meso s prodajalnami, — klavnica in prekajevalnica, — servisna služba, — kooperacijske službe, — maloprodajna mreža, — sikupne službe. Proizvaja in nudi na debelo in drobno: perutnino, jajca, divjačino, perje, meso in mesne izdelke, vse vrste krmil in transportne usluge. Se priporoča delovna skupnost! Obrtno gradbeno podjetje GRADNJE Ptuj izvaja vsa gradbena dela in stavbeno mizarske, pohištvene, teracerske in parke tarske usluge po ugodnih cenah. Se priporoča delovna skupnost! OPEKARNE ŽABJAK pri PTUJU proizvajajo vse vrste zidne in strešne opeke, modularne bloke, stropne elemente, drenažne cevi vseh dimenzij in polmontažne stropove. Se priporoča delovna skupnost! miEKTIVIII BIRO PTIII Izdeluje projekte za visoke in nizke gradnje in vodi gradbeni nadzor nad svojimi in tujimi objekti. TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO IZBIRA« PTUJ KREMPLJEVA ULICA 2, TELEFON 77-416, 77-247 nudi potrošnikom v svojih samopostrežnicah, v mestnih prodajalnah, v vaških prodajalnah vse vrste prehrambenega in industrij sikega blaga. Na debdlo zalaga in prodaja izdel-(ke iz gume in elektrotehnično blago. \aaSF’ Trgovsko podjetje PTUJ se priporoča s svojimi poslovalnicami za nakup vseh vrst industrijskega blaga. Se priporoča delovna skupnost! Gostinsko podjetje »BREG« PTUJ nudi domačim in tujim turistom v svojih obratih cenene gostinske usluge. Sprejemamo tudi naročene skupine. Se priporoča delovna skupnost! Lesno industrijsko in trgovsko podjetje PTUJ Proizvaja in prodaja v svojih poslovalnicah: — rezan les, — stavbeno pohištvo, — sobno pohištvo, — vse vrste mizarskih plošč, — cement, — apno in ostali grabeni material, — vse vrste premoga in drv. Potrošniki zaupajte nam in zadovoljni boste s cenenim nakupom im kvaliteto izdelkov. Gradbeno podjetje drava tirava drava drava ptuj izvaja s svojimi obrati vsa gradbena in obrtniška dela po konkurenčnih cenah. S PODRUŽNICO V KIDRIČEVEM kreditira gospodarstvo in občane, opravlja devizno^vallutne posle, zbira hranilne vloge in depozite, vodi žiro račune občanov in opravlja druge bančne posle. Hranilne vloge obrestuje: na vpogled po1 6 %, vezane na eno leto po 7 %, vezane na dve leti po 7,5 %. S hranilno Iknjižico kreditne banlke Ptuj lahko vlagate in dvigate svoje prihranke pri vseh poslovnih bankah v državi in pri vseh poštah v Sloveniji. Stalna nagradna žrebanja Vlagateljev vezanih hranilnih in vezanih deviznih vlog! Tovarna perila in konfekcije Izdeluje moške srajce iz najboljšega popelina, iz diolena, trevitdksa, najlona, poliestra in iz ostalih sintetičnih vlaken. Svojim cenjenim odjemalcem se toplo priporoča delovna skupnost! Trgovsko podjetje nudi v svojih skladiščih in poslovalnicah na veliko in malo v Ptuju in okolici vse vrste živil in industrijskega blaga po ugodnih cenah. Se priporoča delovna skupnost! / »HALOŠKI BISER« PTUJ se priporoča domačim in tujim gostom v svojih gostiščih: Pri Ribiču, Pri Roziki, Pri grozdu, Pri pošti, Turist, Novi svet, Okrepčevalnica Evropa, Pivnica Zlatorog, Bife na avtobusni postaji. Nudi s solidno postrežbo domača jedila s pristnim štajerskim vinom. V hotelu Poetovio in Grajski restavraciji sprejema organizirane skupine domačih in tujih gostov. Se priporoča delovna Skupnost! KOMUNALNO PODJETJE PTUJ z obrati: vodovodno inštalacijo, tržnico in javno tehtnico, sejmiščem, pralnico in čistilnico, brivsko-frizerskim obratom, kopališčem, pogrebno službo, z osebnim in tovornim avtoprevozništvom. Usluge opravlja kvalitetno, hitro in poceni. Se priporoča delovna skupnost! INTES — SOZD — PO PEKARNE »VINKO REŠ« PTUJ Proizvajajo in prodajajo poleg standardnih pekovskih izdelkov še specialne vrste kruha in trajnega peciva. Se priporoča delovna skupnost! SIGMA podjetje gumijevih in kovinskih izdelkov, servisi PTUJ Proizvaja: gumijeve ležaje, silent bloke, gumijeve vzmeti, gumijeva tesnila, listne in navij ne vzmeti, cevi nepravilnih oblik in razna orodja. Opravlja servise osebnih in tovornih vozil. Se priporoča delovna skupnost! Tovarna plastičnih in kovinskih izdelkov »Jože Kerenčič« - Ormož ORMOŽ Proizvaja: volane za vsa domača motorna vozila in traktorje, tapete tal za vozila TAM, plastenke za živilsko in kemično industrijo, kuhinjske jedilne garniture, nože raznih vrst in oblik, plastična vedra, plastično embalažo za sadje in zelenjavo. Se priporoča delovna skupnost! LETOVIŠČE BORL nudi domačim in tujim turistom in občanom v svojem letovišču in v ostalih gostinsikih obratih usluge po zmernih cenah. Obveščamo, da je letovišče grad Bori odprto tudi čez zimo. Za organizirane skupine nudimo dogovorjeni popust. V .poletnem času nudi penzion na morju v Tribunu. Gradbeno podjetje „OGRAD“ ORMOŽ ORMOŽ Izvajamo vse vrste gradbenih del visoke gradnje in vzdrževalna, vodoinštalaterska in elektroinštalaterska dela in stavbno mizarstvo po ugodnih cenah. Prodajamo lastne opečne izdelke vseh vrst in ostalo gradbeno' obrtniški material. Za naročila, ki jih opravimo hitro in solidno se priporočamo! Kmetijski kombinat Ptuj proizvaja in predeluje kmetijske proizvode, goji in izkorišča gozdove, organizira kooperacijsko proizvodnjo z zasebnimi proizvajalci ter op ravlja razne storitve. Obrtno podjetje »PEKARNA« ORMOŽ Pripravlja za široko potrošnjo vse vrste kruha in peciva. Nudi pekovske usluge v zadovoljstvo svojih strank. SLIKARSKO — PLESKARSKO IN ANTIKOROZIJSKO PODJETJE PTUJ, HEROJA LACKA 5 NUDIMO USLUGE: slikarstva, pleskarstva, črko slikarstva, antukorozijske zaščite, metalizacije, polaganja vseh vrst podov, oblaganje zidnih, keramičnih in plastičnih ploščic, prevozov s tovornimi avtomobili. Se priporoča delovna skupnost! TOVARNA AVTOOPREME PTUJ Rajšpova ulica 16, telefon 77-016 IZDELUJE IN NUDI AVTOMOBILSKO OPREMO ZA OSEBNE AVTOMOBILE, TOVORNA VOZILA IN AVTOBUSE. Priporočamo naše ključavnice, kljuke, avtomobilska zunanja in notranja ogledala, senčnike, dvigala stekla, rezervoarje za gorivo, izpušne lonce, hidravlične šoferske sedeže ter manjšo avtomobilsko opremo. Osvojili smo TAHOGRAF EXAKTOR 7 D, 'ki daje vedno natančne podatke o izkoriščanju tovornih vozil in avtobusov. Posebej priporočamo kakovostne VARNOSTNE PASOVE in vzvratna ogledala za osebne avtomobile, tovorna vozila in mopede. Srečno in varno vožnjo vam želi TAP. Izdala Ekonomska srednja šola Ptuj Natisnila Ptujska tiskarna, Ptuj v 460 izvodih junija 1970 Domoznanski oddelek POROČILO 1968/1969 15119/1968/1969 373.5:33(497.4Ptuj) 0213145,7 5 S TD COBISS © KNJIŽNICA IVANA